'UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pc| oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejema(o : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Hosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtlelna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K .16'—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 507. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ •. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., popojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Jnserate sprejema upravništvo. S Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Iteklamacije lista so poštnine proste. ■ ■ V Ljubljani, v sredo dne 12. febuarja 1913. Leto III. Ključ! Dežele ali učitelji? Dr. Karel R e 1111 c r. (Konec.) Skoro iz vseli sedemnajstih kotov države rezi aeticit, kar kažejo bilance leta 1912: Nižja Avstrija Gorenja Avstrija SolnograŠka . Štajersko . . Koroško . . Kranjska . . ] Tirolsko . , . ' Predarlsko . . Trst . . , . ; Istra .... Goriška . , Češko ■ ... Moravsko . . [ Slczija Galicija ..11 Bukovina . Dalmacija , . ‘ Prebitek tata 1912 . 9*3 Primanjkljaj v tisočih K 563 661 4000 1.100 1.658 1.215 250 4.766 507 790 35.390 21.587 2.847 5.873 2.791 f .. (J’ri tem imajo nekatere teli dežel doklade do 90 odstotkov (Galicija, Bukovina) in Šle-zija do 82 odstotkov, da je davčni vijak do skiajnosti navit. Le Nižja Avstrija in Dalmacija izkazujeta neznaten prebitek, ostale dežele delajo s primanjkljajem. ^ Kei skoro vse meščanske parlamentarne s.ranke vladajo v lem ali onem deželnem zboru uzmiši gališke Ukrajince) iii zapravljajo 111 Ker so tudi Ukrajinci na tem, da izsilijo prostor pri mizi, in ker imajo te meščanske stranke jedro svoje moči v deželnem zboru in ,v ob cim m spravljajo svoje volilce z deželnimi sredstvi v dobro voljo, odtod naenkrat ta gen- E,„Cn°f(?Usnost.v stren]*jenju, da se sanirajo fle/elne finance in s tem okrepe njih fondi za pomično korupcijo. Lehko bi zvišali deželne ooKiaae, kot avtonomisti bi jih celo morali; ampak boje sc naložiti svojim volilcem nova >cremena 111 raje izsilijo vsote po ovinkih od države, da diskreditirajo parlament in povzdignejo svoje deželno gospodarstvo v najsijajnejšo luč. Ali niso v resnici kakor čarodej-mki, ko v deželnem zboru neprenehoma dajejo, ne da bi kdaj jemali. Ta avtonomija se torej ponižuje za kurti-ganKo države, da igra z zamenjano vlogo ka--apram uvodniku: privilegiranemu vo- Od leta 1907 zavlačevana finančna reforma je takorekoč vzpodbuda, da se brž čim vec se razmeče, da se potrebnost pri velikem fazbojstvu še bolj jarko pokaže in da se pri razdelitvi plena doseže nameček, »preci-puum«. Nedvomno so nekatere deželne uprave namenoma zapravljale, da z ozirom na bedo dežele čim več vlove. In državna finančna uprava je gledala to postopanje s prekrižanimi rokami. razdeli plen med de-*e n Je razdelilni ključ? ; nfxnključa ni in ga ne bo, dokler °dkazujejo deželam vsote. Ena aezeia je previdno gospodarila in zato je pr-inanjKijaj manjši: Ali naj za plačilo manj dobi ot dezela-zapravljivka? Ena dežela je sama poskrbela z visokimi dokladami, druga fc ob nizkih dokladah delala dolgove: Ali naj Erva nosi povišane državne davke, da se olajša aveno breme drugi? In tako dalje. Dežele EMILE ZOLA: Rim, (Dalje.) »Toda«, je Pierre počasi začel, kakor da išče besede, »iz časopisov ste pač izvedeli, da je najprej knez umrl, kontesino pa je umorila bolest, ko ga je zadnjikrat objela. Vzroki smrti . . . moj Bog, saj veste, da se zdravniki sami navadno ne upajo točno izražati —« Ustavil je besedo; nenadoma je zaslišal v ušesih glas umirajoče Benedete, ki mu je bil izrekal strašno povelje: »Videli boste njego- vega očeta. Povejte mu — to Vam nalagam — da sem preklela njegovega sina. Hočem, da £ve to. Vedeti mora to zaradi resnice in pravice.« Veliki Bog, naj li uboga? Ali je to tak svet ukaz, kakršni se morajo izpolniti, pa če tečejo solze in kri v potokih? Nekoliko trenot-kov je divjal v njem najbesnejši, srce trgajoči boj; omahoval je med to resnico, med to pravico, na katero se je bila sklicevala rajna, pa pied svojo osebno potrebo odpuščanja, med grozo, ki bi jo čutil sam pred sabo, če bi umoril tega starca z izpolnitvijo svoje nespravljive naloge, ki ne more nikomur koristiti. In gotovo je razumel tudi sin, da je v njegovi duši boj, od katerega je odvisna usoda njegovega očeta; zakaj njegov pogled je še bolj prosil, še bolj rotil. »Najprej so mislili na moteno prebavo«, je Pierre nadaljeval. »Ali prihajalo je tako hitro slabše, da so se ustrašili in poslali po zdravnika.« Oh, grofove oči, grofove oči! Postale so tako obupne, in v njih so se slikale tako gin-Ijive, tako težke reči, da je čital duhovnik iz njih vse odločujoče razloge, ki so imele preprečiti njegove besede. Ne, ne, tako ne zadene nedolžnega starca! Saj ni ničesar obljubil; če bi se vdal zadnjemu izbruhu njenega sovra- gospodarijo tako različno, da zanje ni skupne mere. Avtonomne so. Vzlic temu se kujejo sleparski ključi, ki naj zbujajo pomotno misel na pravično razdelitev; različni ključi se kombinirajo tako, da dežele s pasivnim gospodarstvom jemljejo aktivnim deželam iz žepa, kar potrebujejo. Ali kakor je priznal že Bilinski: Ključ je deficit! 2e večkrat so kronovine nastopile kot rejenke države. Prvikrat ob uvedbi osebno-dohodninskega davka leta 1896 in izhod tistega časa je imenovan realnodavčni ključ. Nastal je tako-le: Razred hišnih in zemljiških posestnikov se te branil plačati osebno dohodarino v polnem obsegu. Zahteval je odpise na realnih davkih (zemljiškem in hišnem davku), ki so še sedaj v veljavi. Hkrati pa je bil osebnodohodninski davek tako urejen, da je znaten del njegovega zneska odkazan deželam po razmerju realnih davščin, ki jih plačujejo. Zvišanje osebnih davkov samotvorno zviša odkazila po realno-davčnem ključu in sanira deloma deželne finance! Zatorej je zvišanje osebne dohodarine všeč gospodu Steinwenderju. VdrugiČ so vstopile dežele k državnemu zakladu na hrano leta 1901. Takrat je bil zviša’ davek na žganje za 20 vinarjev in ta znesek, razdeljen med kronovine po takozvanein »kosumnem ključu 1901«. Navidezno je bil za razdelitev merodajen dejanski konsum žganja v kronovinah, v resnici pa ni konsumne statistike in je zatorej ta ključ čisto samovoljen. Ker južne dežele popijo malo žganja (ker so vinske dežele) in vendar ne smejo ostati praznih rok, so že tedaj dobile »precipuum«, nameček nad svoj konsum. Ključ je bil že tedaj kriv, dasi je odprl denarno skrinjo države in jo vsako leto olajšal za okroglih 20 miljonov kron. Danes jc še bolj izkrivljen, ker se je med tem konsum žganja krajevno zelo izpremenil. Zdaj nameravajo vnovič zvišati davek na žganje za 50 vinarjev pri litru, ki se razdeie deloma po starem »konsumnem ključu 190J«, deloma po novo konstruiranem ključu. Z druge strani predlagajo ključ po številu prelivalstva, s tretje strani ključ po stvarnem in osebnem potrošku za šolstvo. Okolo ključa se suče barantanje meščanskih strank pri tako-zvanem malem finančnem načrtu Steiinven-derjevem (davek na žganje, na vžigalice in osebnodohodninski davek). Za kulisami parlamenta, na tajnih sestankih razrezavajo na kose kožo medveda, ki ga upajo počiti javno v zbornici. Prepir za jilen razdružuje skrivaj gospode deželne odbornike, ki so zlorabljajoč nedosta-tek naše ustave hkrati poslanci; kar jih ne moti, da se očitno združujejo zoper državno blagajno in zoper davkoplačevalce. Sarno po sebi je umljivo, da so socialni demokratje v parlamentu odločni nasprotniki vsakega takega ključa in vsakega splošnega odkazila. Take odkazane vsote, ki se brezpogojno mečejo deželnim zborom, izginjajo redno v brezdanjo malho agrarnih milodarov in prav nobenega poroštva ni, da se v resnici uporabijo za bedno učiteljstvo. Zato je od vsega začetka stališče naše stranke: deželam je dajati prispevke za določen namen, z dolžnostjo, da ta namen z odkazanimi sredstvi tudi izpolnijo in da polože državi račun. Kar zahtevamo danes z ozirom na učiteljsko bedo, je dotacija v ta namen, da se učno osobje na vseh javnih in meščanskih šolah po svojih plačali zenači z državnim uradništvom štirih najnižjih činovniii razredov. Stroške za to nosi državna kasa in je v to svrho zvišati osebno dohodarino na višjih stopnjah in uvesti davek na dedščine in darila. To je 11 a š ključ. Ni razdelilni ključ za bankrotno deželno upravo, temveč ključ za rešitev učiteljskih plač, ki nas zanima. Vse drugo nam je odveč in od zla. Kdor hoče dati učiteljem, naj jim da po potrebi! Meščanske stranke, tako izgleda, so izgubile adreso učiteljev in adresirajo denar na dežele in ni ga poroštva, da svote ne izginejo. Za varstvo pekovskih delavcev. Kmalu potem, ko si je priborilo avstr, delavstvo splošno in enako volilno pravico, so pričeli organizirani avstrijski pekovski delavci z dobro pripravljeno in premišljeno akcijo za izboljšanje svojih delovnih razmer. Zdravje pekovskih delavcev na Avstrijskem je ogroženo po stalnem nočnem delu in po nehigijeničnih delavnicah, ki so skoraj vedno nastanjene v podzemeljskih prostorih. Akcija pekovskih delavcev je šla za tem, da se ti nedostatki enkrat za vselej odstranijo zakonodajnim potom. Pekovski delavci so z velikim optimizmom pričakovali od prvega ljudskega jiarlamenta, da bo v doslej tako zanemarjenem delavskem varstvu ubral nova pota. Ali pošteno so se zmotili in njihova akcija jim je prinesla le ta uspeh, da so spoznali vso jalovost in neplodnost razredne države. Spoznali so, da so vlade razrednih držav prav brez vsake iniciative na socialno političnem polju in da s prikritim veseljem gledajo, kako da meščanski poslanci pohodijo vsak predlog socialnih demokratov, ki bi razširil delavsko varstvo. Meščanska nazadnjaška večina pozna in časti le enega boga: dobiček. O tem so se pekovski delavci dodobrega prepričali v svojem boju in to spoznanje je marsikaterega indiferentnega delavca zdramilo in mu jasno razodelo, da se delavstvo v svojem pravičnem boju, zanese lehko le nase in na moč svoje organizacije. Zahtevo, ki so šle pred vsem za omejitev nočnega dela, je predložil pokojni sodrug Sil-beref v juliju" 1908 vodstvu zveze v. obliki zakonskega načrta. Zveza je odobrila načrt in v decembru istega leta so poslanci Muchitsch, Smitka, Reumann, Widholz in tovariši predložili zakonski načrt poslanski zbornici. Ta predlog za inkovsko varstvo ni obsegal niti ene določbe, ki bi se jo smatralo v onem času lehko za neizvedljivo. Načrt se je oziral na zaostalost pekovskega obrta, ki obstoja večinoma iz manjših obratov. Načrt je zahteval pri šesturnem nočnem delu deseturen delovni čas; pri sedemurnem nočnem delu de-vetinpoluren delovni čas in pri osemurnem nočnem delu deveturen delovni čas. Za nočno delovno dobo naj bi veljale ure od devetih zvečer do petih zjutraj. V obratih s stroji, kjer je nad deset pomočnikov, in v ročnih obratih, kjer je nad petnajst pomočnikov, naj bi delavci izmenoma le vsak drugi teden vršili nočno delo, v tovarniških obratih pa vsak tretji teden. Za mladostne delavce do 18. leta naj bi veljala popolna prepoved nočnega dela v na- sprotju z dosedanjo določbo § 95 obrtnega reda, ki prepoveduje nočno delo le delavcem do 16. leta. V Italiji, v tesinskem kantonu v Švici in na Hnskem obstoja popolna prepoved nočnega dela za pekovski obrt in nihče še ni slišal, da bi pekovska obrt v teh deželah vsled tega nazadovala. Zelo je omejeno nočno delo v pekovskem obrtu tudi na Norveškem, Danskem, deloma tudi na Angleškem. Na Nemškem je od leta 1896 v veljavi odredba zveznega sveta, ki določa maksimalni delovnik z 12, oziroma 13 urami, vštevši odmore. V okrepilo svojih zahtev so pekovski delavci izdelali leta 1908. obširno statistiko o delovnih, mezdnih in zdravstvenih razmerah v pekovskem obrtu. Statistika obsega podatke iz 1300 delavnic v 132 krajih z 11.000 delavci in kaže verno vse ostudne izkoriščevalne razmere, ki vladajo v pretežni večini teh obratov. Te razmere odpraviti je kulturna potreba prve vrste. Zveza pekovskih delavcev je razposlala to statistiko in knjižico s strokovnjaškimi mnenji zdravnikov o varstvu zdravja v pekovskem obrtu, dalje statistične podatke bolniških bia-gajn. izvlečke iz poročil obrtnih nadzornikov in ilustracije pekovskih nog vsem poslancem, obrtnim nadzornikom in obrtnim oblastim. Sedaj pa so se predramili pekovski mojstri in začeli so divjo gonjo proti predlogu socialno demokratičnih poslancev. Vpili so, da so statistični podatki prevara in da hoče Silbercrjev načrt edinole uničiti vso pekovsko obrt. Predlog je prišel v poslanski zbornici na razpravo leta 1909, odkazali so ga brez prvega čitanja socialno političnemu odseku. V tem odseku so dobili pekovski mojstri dva vneta zagovornika, ramreč krščanskega socialca patra Drexla in nemškega nacionalca dr. Stiilzla, ki sta nesramno zavračala zahteve pekovskih pomočnikov. Odsek se je dal omehčati po besedah teh dveh in sklenil proti glasovom socialnih demokratov, da naj izrečejo strokovnjaško mnenje še delavski, obrtni in industrijski sovet. Stara zavlečevalna metoda! Delavski sovet je sklenil sklicanje ankete, ki naj bi zbrala material z vprašanji na prizadete kroge in potem izrekla mnenje. Anketa je bila od 14. do 16. julija 1910, udeležilo se je je 25 delavcev in 30 mojstrov iz vseh kronovin. In uspeli te ankete? Najprej so omejili razpravno snov in izločili vsa zdravstvena vprašanja in niso niti pritegnili k razpravam vprašanja o hrani in stanovanju. Omejili so se zgolj na razmere delovnega časa in mojstri niso mogli utajiti, da se dela po delavnicah po 17 ur. Nato je izjavil predsednik dunajske pekovske zadruge, da skrajšani delovni čas ugodno vpliva na zdravstveno stanje delavcev, kar se jc pokazalo v obratih, kjer so dosegli jjekov-ski delavci s tarifnimi i>ogodbami krajši delovni čas. Važno je pa to, da je anketa, prav proti volji prirediteljev, jasno dokazala, da ie zakon za pekovsko varstvo neobhodno potreben in da je grda neresnica, da bi propadla pekovska obrt, če bi se uredil delovni čas. kar so pekovski mojstri in njihovi krščanski in nacionalistični pomagači hoteli natveziti vsemu svetu. Delovni statistični urad je izdal o anketi 210 strani obsegajoč zapisnik. Po anketi se 'e sešel delovni sovet in pričel z razpravami. V obrtnem odseku delovnega soveta je dokazoval sodrug Silberer nujno potrebo posebnega za- štva, bi obremenil z zločinom njen spomin. Prada sam je preživel v teh kratkih strahu polnih minutah celo življenje takih groznih bolečin, da je bilo vkljub vsemu pravičnosti nekoliko zadoščeno. »Ko je potem prišel zdravnik, je spoznal, da gre za nalezljivo mrzlico,« je zaključil Pierre. »Nobenega dvoma ni . . . Danes dopoldne sem bil na pogrebu; bil je zelo lep in ginljiv.« Orlando ni več silil vanj; le s kretnjo je označil, da so bile tudi njegove misli vse dopoldne pri tem pogrebu. Ko se je potem obrnil in jel spravljati časopise na mizi s svojimi trepetajočimi rokami v red, je Prada še enkrat pogledal Pierru ravno v oči, medtem ko ga je oblival smrten pot in se je omahujoč oprl na stol, da ni padel; ali pogled je bil čudovito blag, poln prekipevajoče hvaležnosti, in izrekal je: Hvala Vam! »Nocoj odpotujem,« je ponavljal Pierre; til je ves izmučen in hotel je končati pogovor. »Priljl sem, da se poslovim ... Ali mi nimate ničesar nalagati za Pariz?« »Ne, ničesar,« je odgovoril Orlando. Ali potem se je domislil. »Ej, vendarle. Imel bi nalog za Vas. Gotovo se spominjate na knjigo mojega starega bojnega tovariša Teofila Morina, enega izmed Garibaldijevih tisoč — na ročno knjigo o Bac-calaureatu. ki jo je hotel prevesti in prerediti za Italijo. Zelo me to veseli, ker so mi obljubili, da jo sprejmejo v naših šolah; ali pogoj je, da izpremeni nekatere reči . . . Luigi, daj mi zvezek, ki je tam na polici.« In ko mu je sin podal knjigo, je pokazal Pierru beležke, ki jih je bil napravil s svinčnikom na robu, pa mu je razložil izpremembe, ki jih pričakujejo od pisatelja glede na splošni načrt drla. »Bodite torej tako prijazni, pa odnesite Morinu, či*ar naslov imate tu na platnicah, sami to knjigo. S tem mi prihranite dolgo pismo, poveste pa mu v desetih minutah več in bolj določeno in popolno, nego bi mogel jaz storiti na desetih straneh. Pa objemite Morina v mojem imenu; recite mu, da ga še vedno ljubim — od vsega srca, kakor nekdaj, ko sem imel še svoje noge iu ko sva se oba pretepala v svinčenem dežju kakor dvoje vragov!« Nastal je kratek molk — tišina, ginjena neprostost ločilnega trenotka. »Zbogom torej! Objemite me, za njega in zase; objemite me nežno, kakor prej oni otrok. . . . Moj ljubi gospod Eroment, tako sem star in tako pri kraju, da mi pač dovolite, da Vas imenujem svoje dete in Vas objamem kakor ded, ki Vam želi poguma in miru in vere v življenje, ki edina pomaga do življenja.« Pierre je bil tako ginjen, da so mu prišle solze v oči; in ko je iz vse duše poljubil pobitega junaka na obe lici, je čutil, da se je tudi on jokal. Z roko, ki je bila še krepka, ga je za trenotek držal kakor primož ob svojem bolniškem stolu, druga pa mu je z veliko kretnjo zadnjič pokazala Rim, ležeč kakor velikan v svojem žalovanju pod pepelnatim nebom. Glas tnu je oslabel ter se tresel in prosil. »In, prosim Vas, prisezite mi, da ga boste ljubili vkljub vsemu, vkljub vsemu. Kajti zibelka je. mati je. Ljubite ga zaradi tega, kar zdaj več ni, zaradi tega, kar hoče biti! . . . Ne recite, da je pri kraju. Ljubite ga, ljubite ga, da obstoji nadalje, da obstoji za večnost!« Nesposoben, da bi odgovoril, ga je Pierre še enkrat objel. Velikanska strast tega starca, govorečega o svojem mestu, kakor govori človek tridesetih let o oboževani ženski, sra je pretresla in s svojimi ščetinastimi belimi levjimi lasmi, s svojo trdovratno željo po skorajšnjem vstajenju se mu je zdel tako lep, tako velik, da je vstal pred njim še enkrat drugi veliki starec, kardinal Boccanera. Tudi on je tako trmasto vztrajal pri svoji veri, tudi on ni opu- stil ničesar od svojih sanj, in je bil pripravljen, da ga nebo, če se zruši, zdrobi tam, kjer stoji. Vedno sta si bila nasproti vsak na enem kraju mesta, in le njiju visoki postavi sta obvladavali obzorje, medtem ko sta čakala na bodočnost. Ko se je Pierre jioslovil in bil zopet na ulici, v Via del Venti Settembre, mu je ostajal ie še en opravek: Da se vrne v palačo v Via Giuiia, da uredi svoj kovčeg in da odpotuje. Vsi obiski za odhod so bili že opravljeni; treoa se mu je bilo le še pri donni Serafini in pri kardinalu posloviti in se jima zahvaliti za dobrohotno gostoljubnost. Le njemu se bodo odprla njiju vrata; kajti po povratku od pogreba sta se zaklenila in sta bila namenjena, da ne sprejmeta nikogar. Odkar se je zmračilo, si je torej Pierre lahko domišljal, da je povsem sam v velikanski, temni palači, k-jti samo Viktorina mu je še delala druščino. Ko je izrekel željo, da bi jedel z don Vigilijeift, mu je sporočila, da se je tudi abbč zaprl v svojo sobo, in ko je potrkal na vrata sosednje sobe, ni dobil niti odgovora. Uganil je, da je imel tajnik zopet napad mrzlice in nezaupanja, pa ga ni hotel sprejeti iz strahu, da bi se še bolj kompromitiral. Tako je bilo torej vse urejeno; domenil se e z Viktorino, da mu prinese večerjo kakor navadno ob osinih na malo mizico v njegovi sobi, ker odhaja vlak šele ob desetih 'n iedemnajst !nt”’t. Sama mu je prin^v'* s» .t:lk-. in prav 'a, da bi mu priredila perilo. On pa nikakor ni hotel, da bi mu pomagala, in morala je pustiti, da si je sam pospravil kovčeg. Kupil si je bil majhen tbuj. zakaj kovček ni mogel zadostovati za perilo in obleko, ki si jo je moral naročiti iz Pariza, ker je moral ostajati dalje in dalje v Rimu. Delo pa le ni trajalo dolgo; kmalu je bila izpraznjena omara, preiskane miznice, pa napolnjen in zaklenjen mali zaboj in ročni kovčeg. Bila je šele sedem ura; do večerje mu je bilo še eno uro Čakati (Dalje.) kona za varstvo pekovskih delavcev. Nato je bil izvoljen pododsek. ki se ie zedinil za kompromisni načrt, ki je bil tudi sprejet z veliko večino na plenarni seji delovnega soveta 11. in 12. decembra 1911. Ta kompromisni načrt se razlikuje biv-stveno od načrta, ki so ga' socialno demokratični poslanci predložili poslanski zbornici leta 1908, ker se ne ozira na omejitev nočnega dela, ampak razdeljuje obrate na tri kategorije. Za prvo obratno kategorijo (l do 5 pomočnikov) določa 12urni delovni čas vštevši 2urni odmor; za drugo kategorijo (6 do 15 pomočnikov) določa deseturni delovni čas z enournim odmorom in za obrate z nad 15 pomočniki določa osemurno delovno dobo. Več kakor 55 odstotkov vseh pomočnikov pripada prvi kategoriji, torej bi skoraj polovica pekovskih pomočnikov imela zagotovljen deseturni delovnik. Nad 89 odstotkov vseh avstrijskih pekovskih obratov odpade na prvo obratno kategorijo; torej devet desetin vseh pekovskih obratov je malih obratov. Vsled kolektivnih pogodb, ki jih je zveza pekovskih delavcev sklenila s podjetniki v 43 mestih velja že sedaj za več kakor 12.000 pekovskih delavcev deseturni delovnik. V nekaterih mestih (Inomost, Trst, Rovereto, Pulj) je zveza dosegla celo devetinpolurni, oziroma deveturni efektivni delovni čas in končno velja za približno 600 pekovskih pomočnikov osemurni delovnik. Kompromisni načrt delovnega soveta je v primeri z zahtevami pekovskih delavcev »zlata srednja pot« in je brezdvomno napredek, če prav le majhen, v sedaj vladajočih splošnih razmerah po pekarnah. Ali pekovskim mojstrom je tudi ta napredek prevelik in o kompromisnem načrtu so se izrazili, da je »Svinjarija«. Sedaj so menili pekovski delavci, da je vendar že uravnana pot do parlamenta za rešitev njihovih zahtev, ker so vse instance povedale svoje mnenje. Ali kaj se je zgodilo? Svetlo je zableščala socialno politična modrost naše vade in v narodno gospodarskem odseku ie izjavila, da bo vlada sama predložila načrt /a ureditev razmer v pekovskem obrtu. S tem je vsaj priznala vlada, da je res treba ustvariti poseben zakon za varstvo pekovskih delavcev vkljub vsem spletkarijam vplivnih pekovskih mojstrov. V juniju 1912 je vlada izpolnila svojo obljubo. Ali vladni načrt ima vse znake zakona za varstvo pekovskih mojstrov, ne pa delavcev in vidi se mu, da je bil stvaritelj tega načrta močno pod podjetniškim vplivom. Silno so bili razočarani pekovski delavci, zakaj vladna predloga je komediantska igra z najnujnejšimi zahtevami pekovskih delavcev in brez-primerno preziranje zdravstvenega varstva. Po vladnem načrtu naj dobi veljavo najprej varnostni zakon le za one pekarije, kjer delajo »onoči pomožni delavci. Dalje določa § 2 tega načrta: v obratih z manj kakor 7 pomožnimi delavci srne trajati delovni čas največ 11 ur na dan brez odmora; v obratih s 7 in več pomožnimi delavci deset ur in za pomožne delavce v tovarniških obratih, ki morajo najmanj trikrat na teden delati ponoči, naj traja delovni čas največ osem ur. V § 3 so določbe glede odmorov. Naslednji paragraf govori o najniž-iem dnevnem počitku in je res značilna ilustracija socialno političnega uvidevanja vlade. Po tem paragrafu bi imel mojster zakonito pravico, da izkorišča delavce v prvi obratni kategoriji (do sedem pomočnikov) 14 ur na dan, delavce v obratih druge kategorije (7 in več pomočnikov) lehko prikuje 13 ur vsak dan na delo in v tovarniških obratih po 12 ur. Te določbe so zasmeh vsemu delavskemu varstvu in dokazujejo, da nima vlada prav nobene resne volje ščititi delavstvo. V decembru 1912 je predložil sodrug Mu-chitsch peticijo pekovskih delavcev, s katero zahtevajo izpremembo vladne predloge, da naj velja varstveni zakon za vse osebe, ki so zaposlene v pekovskih delavnicah. V peticiji zahtevajo šestdnevni delovni teden, glede delovnega časa in odmorov pa vztrajajo na stališču kompromisnega načrta delovnega soveta. Poleg tega pa čaka v narodno gospodarskem odseku na razpravo tudi prvotni predlog Mu-chitsch-Silbererjev, ki so ga krščanski socialci odgodili do predložitve vladne predloge. To je križev pot zakona za varstvo pekovskih delavcev. Skoraj pet let čakajo pekovski pomočniki, da bi vlada uvidela upravičenost njihovih zahtev, a vlada je gluha za njihove življenske interese, ker pozna le koristi podjetnikov. Ali podjetniki in vlada lehko dosežejo s svojim zavlačevanjem le to, da jih bodo organizirani pekovski pomočniki prav Jasno poučili o sili organizacije in o solidarnosti delavcev. Pouk pa bo drag za podjetnike in vlado, delavstvu pa bo le iznova dokazal, da ie organizacija sila, ki stre lehko najmočnejše okove. Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 11. febr. 1913. Zupan dr. Tavčar otvaria ob šestih zvečer javno seio mestnega občinskega sve*a Konstatira sklepčnost in imeuje za overova-telja zapisnika današnje seje občinska svetnika Trnkoczyja in Ložarja. Naznanila predsedstva. Deželna vlada naznanja, da bo prevzela mestno policijo in gotovo število stražnikov in naroča mestni občini da ji izplača penzijski fond mestnih stražnikov. Fond znaša 10.651 K ker pa vlada ne prevzame večjega števila starejših stražnikov, se skrči izplačilo na 6 do 8 tisoč K. — Na seji 7. januarja 1913 je inter-peliral obč. sv. Novak glede osuševanja struge Malega grabna. Zupan naznanja, da je komisija za osuševanje Barja izjavila, da se bo izvršila regulacija manjših pritokov šele tedaj, kadar bodo dovršena vsa večja regulačna dela. — Isti občinski svetnik je interpeliral tudi glede zastaja n ja vlakov ob prehodih za tobačno tovarno. Južna železnica je izjavila, da Je stal le v času, ko je bil promet izredno velik in niso odhajali vlaki redno s kolodvora, trikrat tovorni vlak čez 10 minut na progi za tobačno tovarno. — Obč. sv. Šerjak je grajal na seji 29. januarja 1913 nedostatke pri pobiranju smeti po cesti. Župan pojasnjuje, da se bavi magistrat že dolgo časa s to zadevo in preizkusil tudi že več sistemov. Najboljši voz za pobiranje smeti bi bil takozvani voz koprofor, ki pa bi nalagal občutne stroške tako hišnim posestnikom in mestni bčini. Vsekakor pa bo treba preurediti pobiranje smeti v notranjem delu mesta. — Obč. sv. Ložar je interpeliral zaradi nameščenja nekega uradnika v mestni zastavljalnici. Zadeva sc bo rešila na tajni seji. — Obč. sv. Rojina je zahteval pojasnila o dogodku na Hrvaškem trgu, kje je baje straža grdo postopala s starini človekom, ki ga je zadel mrtvoud. Tozadevna preiskava je dognala, da straža ni mogla spoznati, ali je dotičnik bolan, ali pijan. Sirovo pa ni postopala z njim. — Obč. sv. Likozar je interpeliral na seji 9. septembra 1912 glede naprave hodnika na Dolenjski cesti od železniškega prehoda do kolodvora. Cesta je državna in se je zadeva sporočila deželni vladi, ki bo spomladi vse potrebno ukrenila, da bo cesta v dobrem stanju. — Proti zapisniku zadnje seje ni bilo ugovora, zato je odobren. Nato se je izvršila volitev članov vmagi-stratni gremij, ki se mora obnoviti vsako leto. Izvoljeni so sledeči občniski svetniki: dr. Triller. Knez, Franchetti, Pustoslemšek, Kristan, Stefe, Lilleg, Kregar. Pammer. Personalnega in pravnega odseka poročilo. Poročevalec obč. sv. Višnikar: Graški mesti zastop je poslal dopis, da bi vsa glavna avstrijska mesta izposlovala zastopstva v državnem železniškem svetu. Odsek predlaga: Ker je v interesu mestne občine, da dobi zastopstvo v državnem železniškem svetu, se naroča magistratu, da se pridruži akciji deželnih stolnih mest za izposlovanje zastopstva. —• Predlog je sprejet. Finančnega odseka poročilo. Poročevalec obč. sv. Milohnoja. Pouk v gospodinjstvu je doslej neobvezen predmet na mestnem dekliškem liceju. Magistrat predlaga in finančni odsek se pridružuje temu predlogu, da se dovoli za leta 1912. in 1913. za praktičen pouk v gospodinjstvu na mestnem dekliškem liceju za vsako leto po 800 K. Pouk dobivajo gojenke v internatu »Mladike«. Sprejeto. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec obč. sv. Štembov: Na eni prejšnjih sej obč. sveta je bil sprejet predlog, da se opusti park na trgu Tabor. Stavbni urad je predložil načrt za regulacijo trga in predlaga: Občinski svet skleni, da se regulacija odobri, parcelacija pa odloži. Jegljlč: Ne zdi se mi umestno, da bi se trg zazidal, napravi naj se tam igrišče. Predlog naj se vrne odseku. Bonač: Hišni posestniki ob trgu Tabor nasprotujejo temu, da bi se trg porabil za igrišče. Pcročevalec Šteinbov: Park se ne odpra- vi popolnoma, ker ostane še po regulaciji 50 metrov širjave, od katere se porabi 12 metrov za cesto, ostalo pa za park, ki je dolg 125 m — Odsekov predlog se sprejme. Poročevalec Štembov: Friderik Košir je stavil ponudbo za odkup njegovega posestva Pred Prulami št. 25 v regulačne svrhe. Košir zahteva za posestvo 50.000 K. Cena je pretirana, zato predlaga odsek, da se odkloni ponudba. — Sprejeto. Davorin Rovšek in Angela Češnovar sta stavila ponudbo za odkup njunega sveta v Kolodvorski ulici in Pražakovi ulici v svrho regulacije Pražakove ulice. Rovšek zahteva za kvadratni meter 10 K in želi svet, ki je last mesta v Kolodvorski ulici v zamenjavo Češ-novarjeva za zahteva po 16 K za kvadratni meter. Stavbni odsek predlaga: Njujina ponudba se sprejme le tedaj, če odstopita polovico sveta za cesto brezplačno. — Sprejeto. (Dalje prih.) Zaupniki, ki še niso obračunali^ za Žepni koledar, so na-prošeni, da store to čimpreje. Upravnišivo. Ljubljana in Kranjsko. — Za ljudsko zdravje! Po dolgi križevi poti je poslanska zbornica v pondeljek končno sprejela zakon o kužnih boleznih, ki ustvarja postavno orožje za boj proti epidemijam. Z dvetretjinsko večino je zbornica v tretjem či-tanju odobrila ta ljudski zakon, ampak slovenski klerikalci so kakor en mož glasovali proti zakonu. Boj zoper kuge se zdi Benkovičem, Demšarjem, Fonom, Gostinčarjem, Hladnikom, Jakljčem, Jarcom, Krekom, Pogačnikom, Šušteršičem odveč — ali se boje, da jih zadene roka t e postave? S kakšnim navdušenjem bi šli ti agrarni pobožnjaki v boj — recimo — zoper kugo na živinskih parkljih . . . — Nemarnost kranjskih tiskarnarjev. Tiskarska industrija na Kranjskem ima prestati precej veliko krizo. Vzrok krizi so pač gospodarske razmere v splošnem, vendar pa tiči vzrok tudi v nesolidnih razmerah med tiskarnam. Hoteli so osnovati gremij (zadrugo), toda le par tiskarnarjev je bilo za ustanovitev velika večina pa proti ustanovitvi. Zadružni zakon ne velja namreč za večje tiskarne (tovarne) in za tiskarne, ki imajo omejeno koncesijo. To priliko so pa tiskaruarji izrabili in zdi se nam, da bodo še prav veseli, če bo škof izposloval koncesijo za Rakovnik. Bodo imeli potem manj skrbi. — Dekan Koblar v Kranju ima svoj list, ki ga imenuje »Gorenjca«. V njem odlaga svoje duhovitosti po geslu vseh tistih ljudi, ki sma- trajo dolg in kriv jezik za turško sabljo, ki, če že ne koristi njemu, škoduje vsaj nasprotniku. Dekan Koblar je pravzaprav politična dvoživka, ki je podpisal, odkar nosi duhovniško suknjico vsaj pet političnih programov, a mu doslej še ni ugajal niti eden. Mož je bil radikalen liberalec, potem divjak, nato ie reformiral z znanim Štefetom krščanskosocialno stranko in izdelal za svoj »Slovenski list« poseben program, ki je bil pa precej drugačen nego je današnji, ki tvori podnaslov klerikalne stranke. V škofiji in pa v klerikalni stranki mu pa niso posebno zaupali, bali so se ga, ker so sumili v njem intriganta, pa so se ga hoteli otresti in ga »vsled zaslug« poslali v Kranj, da tam pase Kranjčane in jih tolaži ob smrtni uri. Tudi svetuje rad, kako naj se napravljajo testamenti. Ne popolnoma tako, vendar podobno se je razvijal gospod dekan in prav zanimiv životopis bi lahko prinašal »Gorenjec«, če bi se lotil njegovega življenjepisa. Prepričani smo, da bi njegovi čitatelji bili bolj zadovoljni nego so s surovostmi, lažmi in intrigantskimi noticami, ki jih priobčuje časih proti delavstvu v Kranju in tudi vobče proti socialni demokraciji. Lagati in obrekovati ni umetnost, umetnost pa je laži in obrekovanja dokazati. Tako je, gospod dekan! Resnica je prokleta! In prav zdi se nam, da hoče klerikalna stranka na Slovenskem očitno zamenjati pojme resnico z lažjo in pravico s krivico ter jadrati pod zastavo laži in krivice v svet brez sramu na licih. — Odbor skupine lesnih delavcev v Ljubljani sklicuje dne 16. februarja 1913 ob 9. dopoldne XVII. celoletni občni zbor v salonu pri Levu, Marija Terezija cesta. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Sklepanje o predlogu načelstva za povišanje prispevkov za stavkin sklad. 5. Predlogi in nasveti. Tovariši! Naš občni zbor bo posetil tudi sodrug Handl iz Inomosta, ter nam pojasnil boje, katere vodijo naši tovariši v Inomostu. Zato je pač potrebno, da se udeležite občnega zbora v največjem številu, ter se poleg tega prepričate tudi o društvenem delovanju. Odbor. — Vse članice in člane šišenske podružnice »Vzajemnosti« vabimo, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže rednega občnega zbora imenovane podružnice, ki se vrši v soboto, 15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni pri Celarcu v Spodnji Šiški. — Važnost naše izobraževalne organizacije veleva vsakemu po-edincu. da se zanima za njeno delovanje in prospeh. — Shod kovinarjev. Podružnica kovinarjev ima v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. dopoldne v restavraciji pri »Perlesu« zraven glavne pošte društveni shod. Dnevni red je za vse kovinarje važen, zatorej je potreba, da se vsi shoda udeleže. Na shodu poroča sodr. .1. Mihevc iz Trsta. — Mali vlagatelji, oziroma upniki »Glavne posojilnice« se shajajo skupaj ter se dogovarjajo, kako bi prišli do denarja, ki so ga krvavo zaslužili, sedaj pa ne vedo: ali ga kedaj dobe iz »Glavne«, ali nikoli. V nedeljo je bil tak sestanek na Škofljici, sedaj v kratkem bo pa v Ljubljani. — Pri sedanji gospodarski krizi je pač res težko za malega človeka; še težje mu pa je, če je v boljših časih nekaj pristradal in vložil v hranilnico — sedaj ko bi rabil, pa ne dobi nič!! — Kje .ie ljubezen do bližnjega? Pišejo nam iz Kranja: Te dni se je delavec Peter Saievic pri delu p< resrečil. Sekal je drevo, pa j« padlo nanj in mu poškodovalo nogo, da ni mogel več hoditi. Delal je pri P. Maliju v Naklem. Občina ga je v spremstvu dveh mož poslala v Kranj na kolodvor, kjer sta ga oba spremljevalca pustila. V vagon so ga naložili usmiljeni železničarji. V Ljubljani pa ga je prevzela policija, ki ga je pustila odpeljati v bolnico. — Krščanska občina Naklo ni imela toliko usmiljenja z revežem, da bi mu dala spremstvo do bolnice! Seve, delavec je pač le delavec! — Iz gledališke pisarne. Jutri v četrtek (par-predstava) se bo prvič v sezoni zopet enkrat pela Puccinijeva velika, tudi pri nas zelo priljubljena opera »Madame Butterfly« (Gospa metuljček) ali nesrečna ljubezen male Japonke. Giacomo Puccini, najslovitejši sodobni italijanski skladatelj, si je s svojimi skladbami osvojil vse večje odre sveta, njegove opere »Boheme«, »Manon Lescant«, »Madame Butterfly« in »Tosca« so se vdomačile vsepovsod in se vedno in vedno zopet uprizarjajo z nezmanjšanim uspehom, ker so originalne, učinkovite in brez vsakršne trivialnosti. Zlasti razkošno-cvetoč je njegov orkester, ki se tudi najskrajnejšim efektom iie izogiba. Z uprizoritvijo »Madame Butterfly« ustreže naše gledališče letos ^mnogokrat izraženi želji slavnega občinstva, ki se mu je ta prelepa opera ob svojih uprizoritvah v prejšnjih sezonah izredno orni[ila. Na-slvno vlogo poje gdč. Richterjeva, režira gospod Fejfar, dirigira g. Hrazdira. — V soboto (nepar-predstava) se »Madame Butterfly« ponovi. — Častito gospodo tujce opozarjamo vnovič, da se bo v nedeljo popoldan* začetek ob treh, konec ob pol 6., kot velika tujska predstava zadnjič v sezoni pela Offenbachova komična opereta »Orfej v podzemlju«, ki se je spričo svoje velike zabavnosti občinstvu tako zelo prikupila. — Slovensko gledališče. Birinski je ljubljanskemu občinstvu nekoliko znan. Pred leti se je enkrat igrala njegova divje mračna tragedija iz rusKe revolucije »Mo!oh«. Snoči so uprizorili njegovo drugo delo: »Vrtoglavci«. To imenuje Birinski tragikomedijo, in tudi njena snov je zajeta iz revolucionarne Rusije. Naravno je, da je tako silno gibanje kakor revolucija v nepregledni carski državi tudi za umetnost bogata zakladnica; in kjer je materije za tragedijo, tam je tudi snovi za komedijo. Tudi karikatura je umetnost, če je le dobro zadeta in umetniško izvedena. In karikatura, ki je potekla iz Birinskijevega peresa, zasluži priznanje, da je umetniško zasnovana in da s svojo satiro prav intenzivno učinkuje. Ideja, katere se je pisatelj poslužil, je groteskna: Na eni strani je oblast z gubernatorjem na celil ki ti udi na vse kriplje, da bi dobil revolucijo v svoji 'giioeiiiiiji; iui drugi strnili ie skupina rc* voluciouaijev, ki napeniajo vse moči ci'i bi preprečili v tej guberniji vsako revolucijo‘Gubernatorju gre namreč zato, da bi izmolzel od centralne vlade čim več denarja za boi protil revoluciji, katere ni pa ni; revolucionarji I« hočejo imeti kotiček v Rusiji, kjer lahki uživajo mir za svoje bojne priprave. V tej paradoksni situaciji se razvijajo v resnih, včasi do tragike segajočih oblikah dogodki naipristucišt komike m bujnega humorja. Satirični bič pleše po vseh plečih; pisatelj ne prizanaša nikomur. Uua umetniška objektivnost je marsikom« neljuba, ali upravičena je. In Birinskcmu seje piav dobro posrečila. Kakor je gubernator velik ta lot, mu vendar ne moremo odreči vseh simpatij, in v tem ko gledamo burkaste strani revolucionarskega početja, nam vendar ne mine zavest, da je vkljub mladeniškim cksalta-cijam, hrupnim in neplodnim debatam in vsako-1 vrstnim zmotam revolucija velika reč V »Vrio-1 \ Klavcih« m karikirana ruska revolucija ampak karikiram so vrtoglavci, karikirani so tipi. in te se nam, prekučuhom, ne gubanči čelo, kol slišimo besede o marksizmu in vidimo marksiste in druge revolucionarje v komičnih zvezah n • i m r r H v n i i -11, t.rc.iui’ cja hi se ogorčevaii in j nami dava h lojalni m celo carofilski ljudje za- radi nekakšne »žalitve ruske revolucije«, katere mkjei ni. V posameznih momentih zakriči lieniu ?i .rastn,° J^Penenje po ozdrav- ljenju Rusije da je položaj v tem oziru popol-f noma jasen. V oznacem okvir so pa nameščene! situacije izredne m prav originalne komike,! kakršnih v sodobnih komedijah ni preveč. Zabavno je, kako je v igri že po premisi vse n* [ glavo postavljeno. Nekatere scene so na naravnost dragocene, n. pr. kako poučuje Kolja svojega očeta o marksizmu, kako vtepa Žid Goldmann Janku krščanski katekizem v glavo.| kako naznanja Kozakov gubernatorju da ie oni izvršil atentat nanj, ki ga je v resnici marki-! ral gubernatorjev tajnik. Itd. Ime tragikomedija upravičuje konec, ki je za ogromno večino prizadetih ob vsej groteskni burkavostii prav neprijeten. Ali naslov ima še globoke^ pomen z ozirom na tragiko dosedanje revolucije m vsega ruskega položaja, te tragike ki neizrečena ali občutna mogočno valuje pod harlekmsko haljo. Igra ima toliko prednosti da ji ie posamezne pomanjkljivosti prav lahko'odpustiti Le nekoliko okrajšanja bi bilo prav priporočljivo. O uprizoritvi naj za danes povemo, da je bila v celoti prav dobra. Vse je igralo M vnemo, nekateri tipi. zlasti gg. VeroUek Skr-; Ji'!1sek’ ?5>hu|slav’ Bukšek, Danilo, Križaj’ Mo-l; P' P?n‘lova’ ^a- Kreisova so bili izvrstno zadeti. Sploh pa m nihče kazil. Nemara se šef kaj zmenimo o tej stvari. — Umrli so v Ljubljani: Marjana Ves občinskauboga, 80 let. - Frančiška Miklavc, prosjakova zena, 45 let. - Makso Beden, sin pekovskega mojstra, 5 mesecev. S trebuhom za kruhom. V iioudeljek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko .30 Hrvatov, v Heb se je odpeljalo 27 Hrvatov,: oj) se jih je odpeljalo v Solnograd. 26 pa v Novo mesto, na Dunaj je šlo 17 Kočevarjev. Z okusnim zeljem klerikalnega branjevci se je Pečalo v soboto ljubljansko okrajno sodišče. Okolo 25. novembra je dobilo tržno nadzorstvo v Kačarjevi zeljarni na nekem kamnu, s katerim se obtežujejo kadi, 2 nogavici 1 cunjo za v čevlje in par galoš. Vse je bilo tako ostudno umazano, da bi se kmalo moralo s kleščami prijemati m proč gledati. Tržno'nad-' zorstvo je poslalo te predmete v prebkuŠeva-lišče v Gradec Kačarja je dobil v roke najprei državni pravdmk, toda ta se ga je vendar toliko usmilil, da ga je izročil okrajnemu sodišču. t Graško preizkuševališče je poslalo o teh ^ predmetih sledeči izvid: Ena nogavica je bila; be o-rjave barve, na koncu vijoličasta, že dolgo ponošena in umazana. Cunja za v čevelj je bila odtrgnjena, ponošena, umazana, druga nogav ica je bila črna, od nošfnje na konceh belkasta, iz volne, na njej se drži nekaj las. Oa-loše pa so bile kot Kačar sam prizna tudi stare, in ena je bila celo že preluknjana Vseh teli predmetov so se držali ostanki zelja Jasno je. i da so ti predmeti ostudni in umazani, poleg tega se zaredc lahko bacili in zelje, ki se tlači s takimi predmeti ni samo gnusno, marveč tudi : lahko zdravju škodljivo. — Karel Kačar prizna, da se je s terni predmeti res zelje tlačilo tlačil ga je njegov 201etni hlapec Volk ki ie soobtožen. Pravi pa, da je bilo takrat to perilo sveže in oprano, in se je le ‘na zelju umazalo. Pravi, da je bilo prav čedno. Ko ga sodnik opomni, da ima še vedno jako čudne pojme o čednosti in snažnosti, pravi Kačar, da se je od nekdaj tako delalo v njihovi hiši. Volk, hlapec, je pi iznal, da je tlačil zelje s temi |)redmeti na gospodarjevo povelje. — Kačar je bil obsojen zaradi prestopka proti § 14. zakona o živilih na 100 K globe ali 10 dni zaj>ora njegov hlapec Volk pa na 20 K globe ali 48 ur zapora. — Kinematograf »Ideal«. Nikdo naj ne zamudi si ogledati senzacijski novi spored. Napoleonov pohod na Rusko je za poznavalce prve vrste uzor. Velezaniinivi Pathč-Žurnal in trije sijajni naravni posnetki spolnijo spored. Na koncu je Maks Linder. V filmu »Maks in odkritje spomenika« zabava obiskovalce v neprestanem smehu doire četrt ure. V petek »Uboga dekleta«, ljubavni roman v dveh delih. V soboto »Oče«, tragedija z Armetto Zacioni. i Štajersko. — Hrastnik. V nedeljo bo predavanje v dvorani konsumnega društva v Hrastniku. Predaval bo sodrug Anton Kristan »Zakaj smo socialisti?« Sodrugi. pridite vsi na to važno predavanje. — Predavanje v Hrastniku bo v nedeljo dne 16. t. m. popoldne. Predaval bo sodrug Anton Kristan o predmetu: »Zakaj smo socialisti?« in sodr. Štebijeva pa o predmetu: »Zena in socialna demokracija«. Začetek predavanja ob 3. »opoldne. Obnovljena balkanska vojna. Streljajo, da se kadi, in lažejo, da se kadi. — Turski poraz pri Bulajiru katastrofalen. OKROG ODRINA. Turški izpad. Carigrad, 12. Uradno javljajo, da je v nedeljo oddelek Turkov izpadel iz Odrina, zasedel neko sovražno pozicijo, prizadel sovražniku znatne izgube in se potem vrnil. PRED CATALDŽO. Turki so okupirali Silivci. Carigrad, 11. Turške vojne ladje so včeraj bombardirale Silivci. Izkrcane čete so zasedle mesto. Pred Cataldžo ugoden položaj. Carigrad, 11. Pred Cataldžo je situacija Turkom ugodna. »Ifham« poroča, da so turški prostovoljci naskočili bolgarske pozicije. Artilerija je prizadela Bolgarom velike izgube. Ko je sovražnik dobil pojačanja, je izkušal obkoliti oddelek prostovoljcev, kateri si je pa odprl pot ter vzel mrtve in ranjene s seboj. (Tu gre oči-vidno le za prasko, ki ne more imeti posebnega pomena.) Bolgari se bahajo. Sofija, 12. Bolgari so se v nedeljo pred Cataldžo umaknili za pet do šest kilometrov v nove pozicije. Pred tem so odbili vse turške napade, Jzvzemši desno krilo, kjer so bili izpostavljeni dvojnemu ognju turške mornarice z Marniarskega morja in Iz zaliva Bujuk Čck-medže. Bolgarske izgube so neznatne (?). Turki so izgubili več tisoč mož (?), največ vsled bolgarskih šrapnelov. Turki zasedli Cataldžo. Carigrad, 12. Vojno ministrstvo razglaša: V nedeljo se ni na desnem krilu nič izpreme-nilo^ Oddelki devete divizije so pregnali sovražnika proti Akalanu. Rekognoscijski oddelek je ob zori udrl v Cataldžo In jo zasedel. (To ni mogla biti posebno velika akcija.) Sovražnik je zapustil bulsiške višave. Naše čete, kj so zasedle Babas Burgas, so s hrabrim bajo-netnim naskokom vzele zapadne vrhove. Samo deset Bolgarov se je rešilo. Neki častnik je bil smo nekoliko pušk. (Nekoliko ni veliko.) Naša kavalerija je zasedla Blgados. Bolgari se umikajo proti zapadli. Kaj pravijo Bolgari Sofija, 12. Uradno javljajo: Današnje vesti o zadnjih bojih pri Čataldži in o premestitvi bolgarske fronte za 6 kilometrov nazaj, so dale občinstvu povod za vsakovrstno ugibanje. Pri tem pa gre le za taktične ukrepe. Vojni položaj ie za Bolgare zelo ugoden. Do važnejšega spopada ni prišlo pri Čataldži. NA GALIPOLSKEM POLOTOKU. Turške vesti o zmagah. Carigrad, 11. O sobotnih bojih pri Bulajiru poročajo turški vojaški krogi: Bolgari so imeli trdne pczicije pri Ksamil Tepe. V soboto zjutraj SO jih Turki naskočili, in sovražnik se je umaknil. Ko so dobili Turki pojačenje od Marmar-skega morja, so se Bolgari umeknili še za šest kilometrov. Ob 11. je megla prekinila boj. Okrog poldneva se je bitka obnovila. Turki so okupirali Dogan in Arsjan ter naskočili s podvojeno silo. Bolgari so se zopet umeknili in pustili 800 mrtvih in ranjenih na bojišču. S° 'zgubi!i okrog 200 mož. V nedeljo so *ur,,! naskočili bolgarske pozicije pri Cefliku, presti cez reko Karak, okupirali Miriofito in dospeli do Kakana. Bolgari so imeli osem do deset tisoč mož. Bitka je trajala cel dan. Turki ujeli 1500 Bolgarov? Carigrad, 11. Neka vest, ki še ni uradno Pravi, da so ujeli Turki v Miriofiti 1500 Bclgarov, med njimi 600 ranjenih. Turki jemljejo topove. Carigrad, 11. Po privatnih vesteh, se boji na pa,.'P°lskem polotoku nadaljujeo. Turki so naskočili Kamilske višave in prepodili Bolgare, katerim so vzeli dva topova. Bolgarska poročila — ravno nasprotna. Sofija, 11. V bojih na Oalipolskem polotoku so Turki, ki so bili povsod poraženi, pretrpeli velikanske izgube. Pri Bulajiru. Sofija, 12. Bolgari so se pri Bulajiru utrdili. Dela imajo s pokopavanjem turških mrličev. Turkov je padlo pet do šest tisoč, med njimi 50 častnikov. Mislijo, da je dvakrat toliko ramenih. ves dan So turške križarke obstreljevale Bolgare z levega boka. En mož je ubit, eden ranjen. (?!?) Pri Šarkeju. Sofija, 12. Bolgari so obkolili Turke, ki so se dne 8. in 9. izkrcali v Šarkeju (torej so se vendar izkrcali!) in so jih v velikem neredu pognali do morja, kjer so se pod zaščito bojnih ladij vkrcali in odpluli. Turki so pri tem izgubili več tisoč mož, Bolgari pa sto. Bolgari se umikajo? < Carigrad, 12. Turški listi trdijo, da so Bolgari povsod pregnani od Martnarskega morja. V galipolskih bojih je bilo na obeh straneh 30.000 mož. Ker so Turki v Šarkeju izkrcali znatne sile, se ne morejo Bolgari umakniti drugam kakor v dolino med saroškim zalivom in Buramičem na desnem bregu Kavaka. Carigrad, 12. Bolgari so ugroženi za hrbtom (kje?). Tukaj se razširja vest o veliki turski zmagi na Oalipoliju. Vsled izkrcanja pri Šarkeju je baje 10.000 Bolgarov obkoljenih. (Če to ni pomota, da je'tnalo narobe?) TURKI NA BOLGARSKIH TLEH? Carigrad, 12. »Alemdar« pripoveduje, da je dne 8. t. m. neka iregularna četa iz Lazistana napadla vas na bolgarskem obrežju in zasedla strategično važno pozicijo. Vnel se je boj, ki je trajal tri ure s prebivalci in z enim bolgarskim bataljonom. Bolgari so imeli velike izgube. Lazi pa samo 28 ranienih. Ko so Bolgari dobili pojačanja, so se Lazi zopet vkrcali. (Zopet zelo dvomljiva vest. Ce se zasede »strategično« važna pozicija, se že izplača povedati, kje da je. In kako velik je bil oddelek iz Lazistana? Kako je prišel na Bolgarsko? Po kaj je hodil tja, če je bil tako slab, da se je moral po treh urah boja odpeljati? In če se je to zgodilo v petek, kako da je prišla vest šele včeraj v Carigrad?) PRED JANINO. Velik uspeh Esad-paše. Carigrad, 11. Neki list poroča, da je dosegel Esad-paša pri Janini velik uspeh. Navidezno se je jel umikati in s tem je zapeljal Grke na naskok. Nato so pa Turki pričeli s strelbo na obe grški krili in so prizadeli sovražniku hud poraz. Grki so se morali pod ognjem forta Bizarni umakniti z velikimi izgubami. Grki pravlio, da ne. Atene, 12. Turška vest o velikem turškem uspehu pri Janini je povsem neutemeljena. Okrog Janine so bili samo manjši boji, ki so bili uspešni za Grke. SKADER. Velike izgube. Belgrad, 11. Vesti, ki prihajajo iz zapad-nega bojišča, so grozne. Vse mesto govori o velikanskih izgubah, ki so jih imeli Srbi in Črnogorci v zadnjih bojih pred Skadrom, zlasti pri zavzetju Bardanjola. Uradne vesti molče o številkah, priznavajo pa, da so izgube težke. Privatne vesti pa trdijo, da so napadalci izgubili več kakor 2000 mož. Groze ob teh velikanskih žrtvah ne more premagati veselje nad vojaškim uspehom. Vse se s težko skrbjo vprašuje, koliko žrtev bo še treba, preden bo Ska-der premagan. Zakaj Idte Črnogorci pred Skadrom? Milan, 11. vCorriere della Sera« poroča iz Belgrada: Neki politik, prihajajoč z Dunaja, je pripovedoval da je slišal v ondotmh diploma-tičnih krogih, da sta Rusija in Italija svetovali črnogorskemu kralju, naj vzame Skader, da bosta mogli podpirati črnogorsko zahtevo, ker bo drugače Skader dodeljen Albaniji. To je napoti'o Črnogorce, da pospešijo napad brez obzira na žrtve. Kadar Skader pade, hoče Črna Ciora ostati tam. bodisi proti volji velesil. TURKI POROČAJO, DA NAPREDUJEJO. Uspehi povsod. Carigrad, 11. Porta še ni razglasila uradnih vesti, zatrjuje se pa, da ima z vseh bojišč ugodna poročila o napredovanju turških armad. BOLGARI PRAVIJO. DA SE TURKI LAŽEJO. Sofija, 12. Bolgarski glavni stan izjavlja kategorično, da so turške vesti o velikanskih turških uspehih, zlasti o uspešnem izkrcavanju na raznih točkah v Carigradu izmišljene hajke. Razim Sarkeja in Bodime, kjer so bili Turki poraženi, se niso nikjer izkrcali. Pri Bulajiru je bil turški p«raz katastrofalen. Doslej so Bolgari pokopali 2500 Turkov, 3000 jih še leži na bojišču. Pri Šarkeju so Turki izkrcali dve diviziji; izkrcavanje je trajalo dva dni. Tretji dan zjutraj so jih Bolgari napadli, ob 3. popoldne so bil! obkoljeni in so jeli v paničnem strahu bežati. Vkrcavali so se potem pod ognjem naše infanterije In artiljerije v največjem neredu in naposled hitro odpluli. NOVA POGAJANJA. Carigrad, 11. Slišati je, da je Porta s posebno okrožnico pozvala svoje poslanike pri velesilah, da store pri kabinetih korake za novo mirovno pogajanje. (Po samih turških zmagah? Čudno!) Porta želi posredovanje. Pariz, 11. »Eclio de Pariš« javlja iz Carigrada: Tukaj izjavljajo, da ne vodi vlada neposrednih pogajanj z balkansko zvezo. Porta bi pa sprejela pogajanje s kakšno državo, ki bi Turčiji ponudila svoje posredovanje. Misija Haki-paše. Carigrad, 11. »Ifham« poroča, da so vre-rajšnje konference z nekaterimi poslaniki dovedle do rezultata, da se uvedejo mirovna pogajanja, dokler traja še vojna. Vodil jih bo bivši veliki vezir Haki-paša'.' V uradnih krogih pa pravijo, da pojde Haki na Dunaj, v Pariz, London in Berlin s posebno misijo. Rešid - paša ostane v Londonu. Carigrad, 11. V informiranih krogih pravijo, da pojde Haki-paša v London, kjer poišče stika s konferenco poslanikov. Turčija želi, da bi velesile vpeljale mirovno pogajanje na podlagi zadnje turške note. \ Sofija, 12. Kakor je slišati, se prično mirovna pogajanja ne glede na vojne operacije kmalu v Nici. Zelja prihaja baje od turške strani. Bolgarska bi najbrže pristala na to. PORTA IŠČE DENARJA. Carigrad, 11. »Ifham« javlja, da se pogaja Porta z nekaterimi evropskimi bankami zaradi posojila. IZGONI. Carigrad, 11. Včeraj je vlada izgnala zopet 400 Grkov in Bolgarov. Grške in bolgarske državljane je odpeljala neka ruska ladja v Solun, Grke, ki so turški podaniki, so pa odpeljali v Trapecunt. Francoski in ruski poslanik sta Dri vladi remonstrirala zaradi teh izgonov. ŽELEZNICA GORICA —ČERVINJAN. Trst, 12. V goriški trgovski zbornici je bil sestanek zastopnikov občin, ki so interesirane za zgradbo železnice Gorica—Červinjan. Sprejeli so resolucijo, da se naprosi za zakonski načrt lokalne železnice Gorica—Červinjan, ki bo velike važnosti tudi za tujski promet. STAVKA V BUDIMPEŠTANSKI TOVARNI ZA PATRONE IN MUNICIJO. Budimpešta, 12. V WeiBovi tovarni za pa-trone in municijo je pričelo s stavko 6000 delavcev, ker je bil odpuščen en delavec. SAMOMOR ČASTNIKA. Budimpešta, 11. V Rozsahegyju se je ustrelil domobranski lajtnant Sandor Egedy. Dal si je poklicati nekega vojaka s polno opremo v sobo. Potem mu je ukazal, naj pusti puško. pa naj gre. Ko je vojak odšel, je častnik napisal na listek: »Nikdar ne bo nihče zvedel vzroke moje smrti.« Na to se je ustrelil. Mislijo. da gre za nesrečno ljubezen. COMBES TEŽKO BOLAN. Pariz, 11. Bivši ministrski predsednik Combes je težko bolan in zdravniki se boje za njegovo življenje. ŠKOF, SOCIALIST, PREGNAN V SIBIRIJO. Peterburg, 11. Sveti Sinod je izposloval, da je vlada škofa Nikona, člana dume, ki je javno priznal, da je socialni demokrat, izgnala v Sibirijo. Obenem je moral odložiti tudi svoj mandat. VELIKI IZGREDI NA JAPONSKEM. Tokio. 11. Snoči je prišlo v Tokiju do velikih političnih izgredov. Pred kratkim je bil sklican parlament, ki se je imel danes sestati. Vlada pa se ie zbala, da dobi od opozicije nezaupnico. Zato je poklical cesar na predve-večer otvoritve voditelja opozicije Sajonjija k sebi in mu izročil spis. ki mu je ukazoval, naj olajša težavno politično situacijo. To Je bilo tako razumeti, da naj opozicija opusti nameravano nezaupnico. Sajonji se je posvetoval z načelniki stranke: uspeh je bil navidezno ta, da se je stranka Sejjukvaj razcepila. One, ki so vztrajali na nezaupnici, je podpirala Kokumin-tova stranka; njen vodja je dejal, da predloži sam nezaupnico, prekliče stranka Sejjukvajev svojo. Nato je vlada odgodila parlament. To je ljudstvo tako razburilo, da je prišlo do demonstracij in ker ie nastopila policija z žandarme-rijo. tudi do boja. Bilo je šest oseb ubitih. 70 pa ranjenih. Tokio, 11. Nemiri so trajali do ranega jutra, ko množica ni imela več predmetov za napade in je pritisnil mraz, se je razšla. Ministrski svet. Tokio, 11. Ministri so se dopoldne sešli na sejo. V mestu je mir. Demisija vlade. Tokio, 12. Vlada ie podala demisijo.______ Poslanska zbornica. Domobranski minister o oskrbi rezervistov.— Pekovski in krošnjarskl zakon odkazana socialno političnemu odseku. Dunaj. 11. februarja. Vsled snočnje obstrukcfcjsike zgovornosti borzijanca Reitzesa so morali parlamentarni uslužbenci ponoči raznašati poslancem povabila na današnjo sejo, ker je bila zbornica na koncu Reitzove govorance nesklepčna — zdržali so jo le štirje poslanci. Na začetku današnje seje je izzval domobranski minister Georgi hrupne prizore s svojim odgovorom na socialno demokratično in-tereplacijo o slabi oskrbi na mejo poslanih rezervistov. Minister je tajil očitne in dokazane škandale, prebiral makutaturo raznovrstnih lepih In koristnih odredb vojaške uprave — datum je pri vseh teh odlokih minister zamolčal. Socialni demokratje, ki imajo cele kupe doka-zilnega materiala, kako po pasje se godi rezervistom, so ministru hrupno ugovarjali, zlasti pa so zbudile velikanski vihar ogorčenja besede. da naj > vojaki z dobrim humorjem pre-neso napore, kakor svoj čas v Hercegovini.« Visoka vojaščina, ki na Dunaju zapravlja svoje visoke plače, ima lehko humorja v izobilju; ampak zahtevati od izstradanih in napol zmrznjenih vojakov na meji humor, je predrznost brez primere. Ko je domobranski minister Georgi končal, je predlagal sodr. Seitz otvoritev razprave o ministrovem odgovoru, a vladna večina je predlog s 175 proti 121 glasovom odklonila; rezervisti in njih družine naj si sramotno obnašanje vladnih hlapcev vtisnejo dobro v spomin. Zakon o varstvu pekovskih delavcev odkazan socialno političnemu odseku. Nato je zbornica končala prvo čitanje vladne predloge o varstvu pekovskih delavcev. Protidelavska večina je odkazala predlogo socialno političnemu odseku, kateremu načeljuje krščanski socialec dr. Schopfer, prav nekrščanski sovražnik socialne politike, in ne, kakor so zahtevali socialni demokratje, narod-no-gospodarskemu odseku, kateri bi pod vodstvom sodr. dr. Ellenbogena predlogo gotovo brez zavlačevanja rešil. Nato je zbornica v prvem branju rešila krošnjarski zakon. Grof Barbo je opisoval pomen krošnjar-ske obrti za kočevski okraj, odkjer se je četrtina prebavalstva izselila v Ameriko (po precejšnji zaslugii stanovskega tovariša vojvoda Auersperga!) . Socialni demokrat Palme povdarja, da po-menja vladna predloga korak naprej. Opisuje žalostne razmere krošnjarjev s Kršnih gor in se izreka proti temu, da se odločitev o posameznih ugodnostih prepušča vladi. Socialni demokrat 3r. Diamanti graja zgreSf šeno politiko trgovinskega ministrstva, k) i svojim podpiranjem kartelom trgovini cftaetJ krat bolj škoduje kot vse krošnjarstvo. se hs* reka za odpravo krošnjarske knjižnice hi prt & iaga. da se predloga odkaže narodnogospcdac-skemu odseku. i Diamandov predlog ni obveljal in je k.ro-šnjarska predloga odkazana socialno političnemu odseku. Naročilo ladjenlce v tujhd. Koncem seje je odgovoril trgovinski mi-' nister na interpelacijo o naročilu ladjemcr- ij tujine. Dejal je, da sta se z ministrskim predsednikom osebno potegovala za to, da se naročilo da najcenejši domači firmi, da pa diferenca 664.000 K mornariškemu poveljniku ni dopustila, da bi sprejel ponudbo domače firme. Tudi bi se izvršitev dela doma zavlekla. Svoje stališče v tej zadevi bo mornariški poveljnik admiral Montecuccoli pojasnil v delegacijah. Prihodnja seja se naznani pismenim potom; po sklepu starešinstva se sestane zbornica. ko finančni odsek dokonča malo finančno reformo, najbrž v zadnjem tednu tekočega meseca. * * DAVEK NA TANTI.JEME. Razprave finančnega odseka. V finančnem odseku je sekcijski načelnik Bareck izjavil, da bo vlada podaljšala rok za napoved dohodkov, ker ni misliti, da bi bila finančna predloga rešena do 15. februarja. Sadrug Renner izjavlja, da bodo socialni demokratje glasovali za davek na tantijemc in na plače, ker zadeva Ie imovite meščanske sloje. Značilno pa je. da celo pri velikih dohodkih »delo« nosi večja davčna bremena nego brezdelni dohodki. Veleposestnik, ki ima na leto 52.000 kron zemljiške rente, plača 3.6% dohodarine, zdravnik z enakimi dohodki 12.78% Sedanji davčni sistem naklada industrijskemu dohodku težja bremena kot agrarnemu, delu hujša kot kapitalu. Odsek je nato sklenil davek na tantijemc in sprejel določbo, da ta davek odpade, če tan-tijeme ne presegajo zneska 5000 kron. ENODUŠEN PROTEST ZOPER OHOLOST LORDOV. Iz odseka za državne nastavljence. V odseku za drž. nastavljence je sociahr. demokrat G16ckel poročal o sklepu gosposke zbornice, da gre preko oficiantskega zakona, ki ga je poslanska zbornica odobrila. Odsek je soglasno sprejel Glocklov predlog, da ie izstopanje gosposke zbornice žalitev poslanske zbornice in vztraja slejkoprej na zakoniti ure-dltvl službenih razmer te kategorije. * # DOBAVA LADJENICE IZ TUJINE IN SOCIALNI DEMOKRATJE. Poslanci Domes, Oliva in tov. so na današnji seji interpelirali domobranskega ministra o dobavi ladjenice iz tujine. Interpelacij naglaša, da bi ladienico domača itidustriir prav tako dobro in točno izvršila kakor tuji! firma. Oddaja javnih del v tuiino je tem manj umestna, ko je vsled krize v kovinarski stroki velika brezposelnost. V interesu delavstva je obžalovati, da je vsled naročila iz tujine mnogo domačih delavcev ob delo in ob zaslužek, Interpelantje pozivajo ministra, da naj sc vpri-hodnje oddajajo naročila domačim tvrdkam iti da naj vlada z drugimi sredstvi prepreči odiranje vojaške in mornariške uprave po železarskih kapitalistih. 1 PoSljite naročnino, če je še niste 1 T <9 Vestnik organizacij. Ob£ni zbor Šišenske ..Vzajemnosti*1 se vrši v soboto 15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni pri Celarcu: Spored: Poročilo odborovo, poročilo nadzornikovo, volitev odbora, raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor. Občni zbor krakovsko trnovske podružnice „Vza-Jemnostl" se vrši v soboto dne 15. februarja 1913 ob 8. zvečer v gostilni g. Steinerja na Opekarski cesti. Dnevni red : 1. Branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo odbora. 4. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6 Razno. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor šolsko-poljanske podružnice „Vzajem-nostl“ v Ljubljani bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. oopoldne v gostilni pri Bončarju, Poljanska cesta. Seja šišenske podružnice ..Vzajemnosti" se vrši v sredo 12. februarja od pol 8 zvečer v pisarni Konsumneg," društva. Ker Jc to zadnja seja pred občnim zborom, naj se je odborniki zanesljivo udeleže. Seja kovinarjev se vrši v soboto 15. t. m. ob 8. zve-čor v društvenih prostorih, povabljen je tudi načelnik Vzajemnosti. Točna udeležba. Odborova seja podružnice lesnih delavcev bo v četrtek 13. t. m. tečno ob 5. zvečer v društvenem lokalu. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom je polna udeležba potrebna. Trst — Predavanje v »Ljudskem odru«. Jutri 13. in v petek 14. t. m. predava v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. sodrug Etbln Kristan iz Ljubljane o predmetu: »Vtisi iz Amerike.« Začetek predavanja ob pol devetih zvečer. Vstopnina 20 vin. Predavanje, ki je zanimivo že zaradi predmeta, bo tem zanimivejše, ker nam bo podal sliko o vtisih iz Amerike sodrug Etbin Kristan, ki se je pravkar vrnil z agitacijskega potovanja po tej kapitalistični deželi. Sodruge, sodružice in prijatelje »Ljudskega odra« vabimo, da se udeleže predavanja v velikem številu. Nihče naj ne manjka! — Pevski odsek »Ljudskega odra*, priredi v nedeljo 16. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International« domačo zabavo s petjem, godbo in plesom. Domači diletantje bodo uprizorili enodejanko »Nemški ne znajo«. Pridite vsi! B. Gotzl, Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. »ajnižje cene. Naročajte se na Zarjo! Socialno politični pregled. = Avstrijsko obrtno nadzorstvo. Najboljše delavsko varstvo je brez vrednosti, če ga podjetniki labko puščajo v nemar. Kontrola nad podjetniki pripada v tem oziru na eni strani strokovni organizaciji, na drugi državnemu obrtnemu nadzorstvu. Naše obrtno nadzorstvo bo letos praznovalo svojo tridesetletnico. Kako izgleda, pokažejo tele številke mednarodnega delovnega urada: V Nemčiji je 543 uradnikov obrtnega nadzorstva, v Avstriji 107. V Nemčiji so dodeljeni vsakemu nadzorstvenemu uradniku v inšpekcijo obrati s povprek 0935 delavci, v Avstriji pa naj vsak obrtni nadzornik inšpicira obrate s povprek 21.976 delavci. In pri vsem tem avstrijskim obrtnim nadzornikom ne ostaja mnogo časa za nadziranje, ker So preobloženi z raznovrstnimi pisarijami! V Nemčiji pregleda vsak nadzorstveni uradnik povprečno 506 zavodov v letu, v Avstriji pa le 312! Naša ljub' domovina pač nima beraških vinarjev za izpopolnitev obrtnega nadzorstva, temveč ima miljonov za nad-drednotke! slednje besede in kedar pride stvar pred poslansko zbornico, bo treba brezpogojno preprečiti uzakonitev te neztniselne novotarije! = Mednarodna zveza transportnih delavcev je ena najmogočnejših organizacij strokovne internacionale. Pripadajo ji organizacije železničarjev, pomorščakov in transportnih delavcev glavnih držav. Po poslednjem poročilu mednarodnega tajnika, sodruga Jochade, obsega 51 organizacij z 824.916 člani. Četrtino članov tvori nemška zveza transportnih delavcev. ki je koncem leta 1911. štela 203.244 članov. Anglija je zastopana po konfederaciji .transportnih delavcev z 184.516 člani in po železničarski organizaciji s 116.516 člani. Od avstrijskih strokovnih organizacij pripadajo jsvezi železničarji in transportni delavci s 64.000 člani. Vsaka mednarodni zvezi pripadajoča organizacija mora plačevati v skupno blagajno po 6 pfenigov letnega prispevka za vsakega člana. Olavne naloge mednarodne zveze so: finančna pomoč organizacijam, ki so zapletene y posebno hude in važne mezdne boje; pomoč organizacijam pri zbiranju socialno političnega gradiva iz tujih dežel, ki ga potrebujejo v svojem boju za izpopolnitev socialnega zakonodajstva. — Odvetniki in obrtna sodišča. Kakor smo že poročali, je justični odsek — sestavljen sko-ro iz samih advokatov! — sprejel jako nevarno določbo za obrtna sodišča. V razpravi o no-iVem odvetniškem redu so se spomnili na zakon o obrtnih sodiščih in odstranili iz njega advokatom neprijetno določbo. Predloge o reformi obrtnih sodišč, ki so je socialni demo-kratje že pred več leti vložili, sc advokatska gospoda ne dotakne. Ootovo je treba zastopstvo pred obrtnimi sodišči, od katerega so advokati izključeni, urediti, zakaj položaj delavca, ki ima za nasprotnika pravno izšolanega uradnika delniške družbe, je nedvomno zelo 'težaven. Ampak zato še ni treba odpirati advokatom vrat do obrtnega sodišča in bi povsem zadoščala določba, ki so jo socialni demo-kratje sprejeli v svoj načrt, da se podeli uradnikom delavskih in podjetniških organizacij pravica do zastopstva pred obrtnimi sodišči. Zoper prepustitev advokatov pa govore najresnejši pomisleki: postopanje bi se hudo podražilo, poravnave vsled spora zastran stroškov otežile in pravde zavlačile. V Nemčiji, v Belgiji, v Italiji in v nekaterih švicarskih kantonih so advokati izključeni od obrtnih sodišč. V Avstriji so se pred tremi leti. ko je vlada povprašala obrtna sodišča o tej stvari, Izrekli tako podjetniki. <