HREPENENJE IZ STARE PLOČEVINE.
GANSKE IGRAČE
Sonja Porle
IZVLEČEK
Članek Hrepenenje iz stare pločevine je
prispevelc k vedenju o ganskih igračah. Po
uvodni predstavitvi tradicionalnih igrač (z
ritualnim ali religioznim pomenom) so nani-
zana spoznanja o novodobnih ganskih igračah
(ki odražajo poteze industrializirane zahod-
njaške kulture). Spis sklene razvrstitev igrač
glede na surovine, iz katerih so narejene (karje
hkrati delno tudi geografska razdelitev).
ABSTRACT
The article Longings reaching out of old
sheet metal is a contribution to our knowledge
about Ghanaian toys. After introducing tradi-
tional toys (which have ritual or religious
meanings) the author discusses her findings on
modern Ghanaian toys (which reflect our
industrialized Western culture). The article
concludes with a classißcation of toys according
to the raw materials resources they are made of
(which is at least partly a geographical clas-
sification too).
Afriške igrače, predvsem tiste, narejene iz odpadkov, ki jih pušča za sabo
industrializacija, vzbujajo zanimanje in občudovanje. Predstavljene so bile na nekaj
umetruških razstavah po Zahodni Evropi. Vprašanji, kako in zakaj otroci izdelujejo te
igrače, sta žal ostali brez odgovorov, vedenje oziroma znanje o tem pa je še zmeraj
popolnoma nesistematizirano. Ta članek je skromen prispevek k stmitvi znanja o ganskih
igračah.
Ašantska lesena lutka Akuaba (Dobrodošel!) je prav gotovo najbolj pozriana ganska
igrača. Njene sestrice, mogoče nekoliko drugačne na pogled, toda s podobno socialno
religiozno vsebino in nalogo, lahko najdemo pri ostalih ganskih in zahodnoafriških
ljudstvih. Čeprav se deklice z njo igrajo, je njena prva in poglavitna naloga, da s svojo
mistično in simbolično močjo premaguje neplodnost, to vedno prisotno nadlogo in skrb
afriške žene, njenega moža aU ljubimca in predvsem nasledstvene družine.
Če zrela žena ne dočaka močno željene nosečnosti, ji zeliščar ali fetišni duhovrük
predpiše lutko ali dve (dečka in deklice). To naj bi žena nosila na svojem hrbtu, zavito v
blago, tako kot resnično dete, dokler ne zanosi. Ašanti ponujajo zelo skromno verbalno
razlago, kako rezbarije prispevajo k spočetju otroka, razen da »lutke pomagajo narediti
otroka«. Lutka je upodobljena v skladu z ašantskim lepotnim idealom: okrogla aU ovalna
25
Sonja Porle
glava, okrogle oči, poudarjene obrvi in visoko čelo. Vrat je dolg in spiralne zareze naj bi
ga še podaljšale. Telo je cilindrično, noge niso upodobljene tako, da lahko figurica, ki je
najpogosteje visoka okrog 20 cn\, stoji na ravni podlagi. Roki sta kratka strelja in spolni
orgaiu so, razen koiučastih izboklin ženskih prsi, odsotni. Pomen rojstva, plodnosti in
predvsem povezanosti generacij je izražen v neproporcionalno velikem popku.
Ne gre za dovršene in umetruško navdahnjene podobe; v preteklosti so jih naj-
pogosteje izdelovali neprofesionalci za relativno majhen lokalni trg. Pravim obrtnikom
pa je büo to le postransko delo ob mnogo pomembnejšem rezbarjenju lesenih stolov.
Ohranjeno je na stotine lutk, izdelanih v zadnjih stopetdesetih letih, saj so jih ženske
vedno skrbno shranjevale. Ko žena zanosi, lutko spravi v zaboj ali sobo, skupaj s svojo
najvrednejšo osebno lastnino. Lahko pa jo, v želji, da bo rodila lepega otroka ali kot »urok
za dobro srečo«, prenaša s sabo do poroda. Lutke imajo samo ženske in njihova funkcija
in oblika nakazujeta bazično in hkrati središčno vlogo ženske - matere v ašantski družbi.
Ker gre za skupnost matrilinealnega krvnega nasledstva, je reprodukcijska naloga ženske
toliko bolj dramatično izpostavljena - ona edina lahko zagotovi nadaljevanje in obstoj
rodbine.
Dandanes rezbarji masovno proizvajajo Akuabe ali lutke plodnosti, namenjene
neidentificiranemu trgu. Nepogrešljive so v turističnih prodajalnah in na stojnicah, kot
tudi na nekoliko večjih lokalnih tržnicah in seveda na znamenitem Central marketu v
Kumasiju. Žena, ki si želi otroka, si bo lutko v današnjih časih verjetno kupila sama in se
tako izognila ritualnemu svetovanju. Kljub komercializaciji in spremembam, ki jih je
prinesel ne posebej razviti turizem, lutka plodnosti še vedno opravlja svojo funkcijo in ni
samo mrtev prodajni in muzejski predmet. Plodnost oziroma neplodnost sta v središču
ganskega razmišljanja in presojanja sveta. To je preveč pomembna problematika, da bi jo
- ob vdoru zahodne civilizacije in počasne transformacije razširjene klanske družine v
nuklearno družino - lahko pozabili. Dejstvo, da je ganska družina kompaktna in celo v
urbanih razmerah nenaklonjena spremembam, je seveda najvidnejši vzrok za ohranitev
lutke plodnosti.
Šega igranja malih deklic z lesenimi lutkami pa je vendarle nekoliko pozabljena,
čeprav lutka prav gotovo leži nekje v hiši. Igro s punčkami nadomešča delo in skrb za
mlajše otroke, če pa si deklice zaželijo igre z igračami, so tiste, ki jih imajo fantki, mnogo
privlačnejše.
Akuaba je tipična »ljudska« in »etnična igrača«. V informativnem biltenu »The
Ethnic and Folk Toys« Bethnal Green Museimia of Chudhood iz Londona so ljudske
igrače definirane kot tiste, ki prihajajo iz tradicionalnih, podeželskih, kmečkih kultur in
dežel, ki so danes industrializirane in urbanizirane. Etnična igrača pa je tista, ki jo večinoma
proizvajajo kulture tretjega sveta oziroma »nerazvite kulture«. Mejo med njima je pogosto
težko začrtati. Poleg tega se tako prva kot druga vrsta igrač pogosto poustvarja zaradi
turistične prodaje in tako izgublja svojo primarno funkcijo. Toda tudi tukaj je težko
potegniti ločnico, kot smo že videli v primeru ašantske lutke plodnosti. Etnične in ljudske
igrače nam odpirajo okno v notranjost kulture in skupnosti, v kateri so bile ustvarjene. To
seveda velja tudi za razvitejše družbe. Otroci v igri z igračami pogosto imitirajo odrasle
in se s pomočjo sproščene igre učijo tega, kar se kasneje v življenju od njih pričakuje -
vseh svojih socialnih in spolnih vlog. Zveza med igro in vsakdanjim življenjem pa je v
tradicionalnih skupnostih pogosto tako močno integrirana, da je težko ti dve dejavnosti
ločiti. Odrasli radi spodbujajo otroško igro z gospodinjskimi predmeti in orodji, saj je to
26
Hrepenenje iz stare pločevine. Ganske igrače
dobra naložba za prihodnost.
Religiozno in socialno življenje ter umetnost in folklora so v tradicionalnih družbah
nerazvozljivo prepleteni, zato igrače najpogosteje niso samo objekti otroške igre, ampak
pomoč pri uvajanju mladeži v versko in socialno strukturo skupnosti, v katero odraščajo.
Etnične igrače seveda tudi refleksirajo ekonomske in klimatske razmere dežele, v kateri
so bile ustvarjene.
V dvajsetem stoletju, ali natančneje pred približno štiridesetimi leti, so se po vsej
Afriki pričele pojavljati drugačne igračke; take, ki bi jim težko našli ritualiu ali religiozni
pomen in jih še teže povezali s tradicionalnimi obrtmi, obstoječimi pred vdorom
tehnološko naprednejše kulture na črru kontinent. Gre za igrače, ki odražajo poteze
industrializirane zahodnjaške kulture oziroma takšne zahodnjaške kulture, kot se je
nasilno in silovito razlezla čez vso Afriko. Narejene so iz odpadkov, ki jih industrializacija
pušča za seboj. Izdelujejo jih otroci sami. To so najrazličnejša prevozna sredstva; od koles
do helikopterjev, kamioni so še prav posebej cenjeni.
Ne gre za kopije naših industrijsko proizvedenih igrač, saj malokatera zaide v Afriko.
Mladi ustvarjalci najdejo navdih v avtomobilih, letalih, kamionih in vsem, kar sestavlja
transportno mrežo v njihovi deželi. Redkeje upodabljajo vojaška vozila, tarüce aH celo
orožje. Vojaški udari, politično nasilje in bahavo razkazovanje tistih, ki imajo v rokah
instrumente moči, ne gredo neopažeru mimo otroških oči in src. Še redkejši, a zato toliko
bolj posebru, so papirnati zmaji, radiokasetoforu in celo televizorji ter video aparature.
Igrače niso samo proizvod opazovalnega čuta in skrbne reprodukcije. Najpresenetljivejša
pa je stopnja tehničnega razumevanja mladih ustvarjalcev, saj presega posnemanje in
celo ponuja nove tehnične izume - poenostavljene mehanizme, analogne mehanizmom v
objektih, ki jih igrače upodabljajo.
Igrače so izdelane iz surovin, ki so primerne in predvsem lahko dosegljive. Zato
najdemo različne igrače glede na geografsko in ekonomsko situacijo. V gozdnih in
vlažnejših predelih je to najpogosteje rafija palma {Raphia hookeri) in sredica oljne palme
(Elaeis guineensis), v bližini žag trdi lesovi itd. Povsod, tudi tam, kjer ni primernih
naravnih materialov, pa se najdejo koščki blaga, vej, vrvice, žice itd. Nič ne gre v izgubo.
Izdelovalci igrač uporabijo vse: časopise, prazne pločevinke, kovinsko ropotijo, dele strojev,
zvite žeblje, plastične vrečke, izpraznjene baterije, kartonaste in plastične tulce za sukanec,
cigaretne škatlice...
S tem, ko otroci sami izdelujejo igrače, se s poizkušanjem in napakami učijo misliti
vnaprej, učijo se logičnega sklepanja, uporabljanja domišljije in izboljšujejo ročne
spretnosti. To so spretnosti, ki jih otroci, ki se igrajo z že narejenimi igračami, prav gotovo
ne razvijajo v isti meri. Orodja, ki jih uporabljajo, so še skromnejša od materialov, ki jih
imajo na voljo: velik poljski nož oziroma mačeta, kamen, stara britvica in redkeje žepni
nožič.
Od stodesetih ganskih in burkinskih igrač, ki sem jih zbrala v zadnjih desetih letih,
ni niti ene izdelala deklica. Vedno samo dečki, stari od šest do šestiiajst let. Isto so ugotovili
tudi avtorji razstave žičnatih igrač iz Zimbabveja. Deklicam družina nalaga več obveznosti
in dela. Ce pa že imajo dovolj prostega časa, ga raje izkoristijo za kaj drugega kot za
izdelovanje igrač. Se pa deklice s temi igračami rade igrajo in pogosto imajo avtomobil
ali letalo, ki jim ga je poklonil kateri izmed bratcev Največkrat igrače samo posojajo.
Posebej spretni dečki svoje izdelke tudi prodajajo drugim otrokom in z zaslužkom morda
celo dokupijo nekoliko bolj zahtevne materiale za novo igračo: baterije, motorčke, žarnice
27
Sonja Porle
itd. Tako lahko najdemo sofisticirane igrače: avtomobilčke z vgrajenimi motorčki,
tovornjake z alarmnimi napravami in lučmi, ki jih lahko prižigaš in ugašaš, helikopterje
z vrtečimi se propelerji. Prav vsa kopenska prevozna sredstva imajo dobre vzmeti, saj so
narejena za »afriške ceste«. Deček, ki zna izdelati zahtevno igračo, je znan po vsem okolišu
in pogosto svojih spretnosti ne zanemari niti, ko odraste. Igrače izdeluje za hobi in
postranski zaslužek. Spretnemu otroku pri izdelovanju igrače vedno pomagajo mlajši
dečki in redkeje tudi deklice iz domače družine. Opravljajo rutinska, toda nujna dela in
se tako učijo posameznih stopenj pri izdelavi igrače. Najboljši med njinu sam kmalu
postane učitelj. Pri delu se tako vzpostavlja neke vrste hierarhija.
Kako zahtevne igrače se otrok loti, je seveda odvisno od njegove starosti. Začnejo
nekako pri šestih letih in se, razen najbolj nadarjenih, nehajo ukvarjati z izdelovanjem
igrač pri štirinajstih oziroma petnajstih letih; v pubertetnem obdobju torej. Vsak podatek
o povprečru starosti gai^kega izdelovalca igrač bi bil nezanesljiv, saj fantje radi dodajo
leto ali dve k svoji mladosti. Med dečki, starimi od deset do šestnajst let sem leta 1990
opravila anketo njihovih poklicnih želja, prepričana, da bo velika večina izrazila željo
postati šofer, mehanik, policaj ali vojak - nekaj, kar je v zvezi s transportom in šofiranjem.
Navdušenje ganskih otrok nad vozili je bilo zelo očitno. Rezultat je bil popolnoma
drugačen. Stvari vendarle niso tako enostavne. Od stodesetih dečkov si jih je 37 želelo
postati bančni uslužbenec, 28 zdravnik in 10 pravnik, vsi ostali poklici pa so bili komajda
zastopani. Časi so očitno modemi tudi v Gani. Radiokasetofon je bUa pogosta igrača
pred desetimi leti. Danes je otroci ne izdelujejo več, saj ima skoraj že vsaka družina radio.
Ce so se otroci pred leti predvsem igrali z avtobusi in transportnimi kamiončki »Tro-
troji«, so danes bolj iskani modeli japoi\skih osebnih avtomobilov. Če so si pred petnajstimi
leti želeli le s kombijem popeljati do mesta, danes to rü ruč posebnega, celo osebrü
avtomobil ima morda že kateri izmed premožnejših sovaščanov, na primer - bančni
uradnik. Otroci se dobro zavedajo, da pot do sreče ne pelje naravnost. Edine večno
modeme igrače so modeli kamionov, letal in helikopterjev. Prvi so tako veliki in močni,
da se tega ne da prezreti, drugi pa tako nedosegljivi in nenavadni, da se otroška duša ne
naveliča razvozljavati njihove skrivnostnosti.
Otroci izdelujejo avtomobile in dmge »stroje« in se z njimi igrajo, ker jih vidijo, so
od njih očaraiu, o njih razmišljajo in si jih želijo. Hrepenenje je morda najpomembnejši
vzrok za pojav reciklažnih afriških igrač. »Opredmeteno hrepenenje« - je odgovor na
vprašanje, zakaj so igrače videti kot umetnine.
Ganske igrače je mogoče razvrstiti glede na sxirovine, iz katerih so narejene, kar pa
je hkrati tudi delno geografska razdelitev, saj je dosegljivost posameznih materialov
odvisna od podnebno naravnih razmer.
Ločimo lahko:
1. Igrače, izdelane iz odpadne pločevine in ostalih kovinskih odpadkov.
Najdemo jih vsepovsod v Gani, tako v mestih kot vaseh. Osnovna surovina so
prazne konzerve. Verjetno ni dečka, ki bi ne izdelal vsaj ene tovrstne igrače. To so predvsem
kamioni, osebni avtomobili, letala in helikopterji. Najprej s poljskim nožem razsekajo in
razrežejo pločevirJco in jo s kamnom sploščijo v željeno obliko, nato izrežejo razne
omamente. Posamezne dele zdmžijo tako, da zavihane robove zatikajo drugega na
dmgega. Ne uporabljajo lepila. Kolesa izrežejo iz gume starih opank, podplatov starih
čevljev ali uporabijo gumijaste zamaške stekleničk za zdravila. Za os uporabijo izpraznjene
28
Hrepenenje iz stare pločevine. Ganske igrače
Devetletni Osei Sarkodie obdeluje in ravna staro pločevinko, da bi si naredil svojo igračo. (Jachie i
- Ashanti Region, 1990) ¦ Nine-year old Osei Sarkodie is working and flattening out old sheet ;
metal in order to make a toy of his own. Qachie - Ashanti Region, 1990) ¦ Osei Sarkodie, âgé de :
neuf ans, façonne et aplatit la vieille tôle pour en faire son jouet. (Jashie - Ashanti Region, 1990) ¦
In to je eden izmed končnih izdelkov - kamion za prevažanje mleka (40-14-11 cm). ¦ And here's
a final product - a milk truck (40-14-11 cm). ¦ Voila un des produits finals - le camion pour
transporter du lait (40-14-11 cm).
29
Sonja Porle
kenučne svinčnike, žico ali majceno leseno palico. Nekje spredaj zavežejo oziroma
zataknejo sukanec ali trak iz blaga, tako da lahko igračo vlečejo za sabo. Trak pogosto
navežejo na leseno palico. Držeč palico navzgor igračo laže šofirajo oziroma vodijo ob
sebi. Predvsem tovornjake radi okrasijo z raznimi odpadki. Pogosto na igračo napišejo
kakšno ime, besedo, rek aH ljudsko modrost, tako kot to delajo odrasH ganski šoferji na
resiučnih avtomobilih.
Velika večina teh igrač je narejeiüh na hitro in otroci ne pripisujejo posebne
pozornosti detajlom. Niso trpežne in Hnajo kratko življenjsko dobo. Izdelek ni dokončen,
ves čas nekaj popravljajo in nadomeščajo. Igračo je deček navsezadnje že naredil z
vedenjem, da lahko hitro sestavi novo, če mu prva ne bo dovolj všeč. Njihova vrednost in
lepota je v osnovrH obHki. Le bežen pogled zadošča, ne da bi si bilo potrebno pomagati s
simboHünü oznakami, da uganeš, aH pred tabo stoji Toyota, BMW aH Mercedes Benz.
OdrasHm Gancem se te igrače ne zdijo ravno lepe, razen če ne gre za sofisticirane izdelke:
avtomobile aH helikopterje z vgrajenimi mehanizmi, ki so povrh vsega še skrbno
pobarvani. Takšne igrače lahko postanejo prodajrü predmeti. Iz kovinskih odpadkov so
narejene tudi puške, strojnice in tanki. Te igrače so izjemno redke.
2. Igrače, narejene iz lesa rafija pahne.
Izdelujejo jih v južnem in centrakiem delu Gane, povsod, kjer je dovolj vlage in
dežja za uspevanje pahne Raphia hookeri. V večjih mestih jih ru. Skoraj vsaka vas pa ima
ob svojem robu, ob studencu aH v močvirju majhen paknov gaj. Veje rafija pahne so in jih
še uporabljajo za kritje streh. Stržen palmovega lesa je mehak in lahek za obdelovanje. Iz
trših vlaknastih robov palmovih vej opiHjo lesene žebljičke, ki jih uporabljajo za spoje.
Les skrbno obdelajo in zgladijo z mačetami in britvicami v posamezne sestavne dele, ki
jih za tem združijo z žebljički. Igračke izgledajo kompaktne in natančno izdelane. Težko
je verjeti, da so sestavljene brez lepila. Osi in kolesa so običajno narejena tako kot pri
pločevinastih igračah, iz kemičnih svinčnikov in gumijastih podplatov. Redkeje si otroci
vzamejo dovolj časa in os ter kolesa izrezljajo iz trših posušenih kosov rafija pahne. Okna
avtomobilov so pogosto pokrita z odpadno prozorno plastiko. Dodani so tudi sedeži,
klopi in volan. Vrata in prtljažruk se pogosto odpirajo. Izdelujejo razna cestno prevozna
sredstva, letala, heHkopterje, ptičje kletke, radiokasetofone, televizorje in verjetno še kaj.
Pogosto vgradijo mehanizme za vrtenje gvimbov in odpiranje vrat, narejene iz kartona in
sukanca.
Za razHko od pločevinastih igrače iz rafija palme veljajo za lepe, in spretnejši dečki
kdaj pa kdaj kakšno ponudijo naprodaj.
3. Igrače, izdelane iz trdega lesa.
Tudi te najdemo samo v vlažnejših, z gozdom porasHh predeHh Gane, še zlasti v
bližini tovarn za predelavo tropskega lesa, gradbenih podjetij in seveda mizarskih
delavnic. Več jih bomo videli v mestih in predmestjih kot na deželi, razen morda
koleščruka. To je dolga paHca z dvema kolesoma, ki jo otroci prislonjeno na ramo potiskajo
pred seboj. Kolesa so lesena aH pa izrežejo pokrove pločevink. Če so na razpolago, namesto
trdega lesa pogosto uporabijo bambusova stebla. Koleščiuki so, poleg piščaH iz drevesnega
lubja in drevesiuh semen {Balanites aegyptiaca, Paramaarolobium condeum, Nalumbo
nudfera in Caesalpinia bonduâ), namenjeni različnim igricam; to so igrače, katerih
30
Hrepenenje iz stare pločevine. Ganske igrače
Obeng Poku (devet let) med delom. Obeng je znan kot spreten in otroci od njega odkupujejo
igrače. Qachie - Ashanti Region, 1992) ¦ Obeng Poku (9) at work. Obeng is famous for his skills
and other children buy toys from him. (Jachie - Ashanti Region, 1992) ¦ Obeng Poku (neuf ans) en
travaillant. Obeng est réputé pour son savoir-faire et les enfants lui achetent ses jouets. (Jashie -
Ashanti Region, 1992)
Letalo naprodaj, ob glavni ganski cestni žili med Kimiasijem in Accro (Anynam - Eastern
Region, 1989) ¦ Plane for sale alongside the main Ghanaian artery of b-affic between Kumasi and
Accra (Anyinam - Eastern Region, 1989) ¦ Un avion a vendre pres de l'axe routier principal du
Gana, entre Koumasi et Accra (Anyinam - Eastern Region, 1989) ,
31
Sonja Porle
52
zgodovina je starejša in nepovezana z »reciklirrünü« igračami. Otroci iz lesa delajo skiroje,
samokolnice ali preprosta vozila, s katerinu se spuščajo po vzpetinah. Iz trdega lesa tudi
izrezljajo in zbijejo preprosta letala, taiüce in helikopterje, ki jih, privezane na vrvico,
vlečejo za seboj po cesti.
4. Igrače, narejene iz plastičnih vrečk in drugih plastičnih odpadkov.
Plastični odpadki so najpogostejši dodatni material za izdelavo igračk, razen v
primeru žog, zmajev in živalskih figuric. Najdemo jih seveda povsod v Gani. Ne gre za
»lepe« igrače. Izjema so prav gotovo kokoši in piščančki iz plastičnih vrečk, ki jih otroci
izdelujejo in prodajajo v času velikonočnih praziükov. Plastika je nepogrešljiva surovina
za vse vrste igrač - kadar nima praktične vrednosti, jo otroci uporabijo za polepšanje
zimanjosti.
5. Igrače, narejene iz žice.
To so igrače, ki so bile deležne največ pozornosti in občudovanja neafriških
opazovalcev in so inspiracija kar lepemu številu evropskih imietnikov. Opazili so jih
predvsem v sahelskih deželah od Senegala do Čada, pa v Keniji, Zimbabveju, JAR in še
kje. Njihovo ekološko okolje so sušne in vroče dežele. V Gani so redke. Srečamo jih samo
visoko na severu, ob meji z Burkino Faso. Pogosto so opisane kot tridimenzionalru
diagrami ali »rentgenske sUke« vozil. Z zvito žico otroci nakažejo osnovno obliko vozila
in na okvir navezujejo ostale sestavne dele. Tudi kolesa so narejena iz žice. Sprednja os
ima krmilni mehanizem - dolgo žico z volanom na koncu. Otrok-hodec potiska in usmerja
vozilo. Izdelujejo kolesa, motorje, kamione in osebne avtomobile. Zaradi trpežnosti in
lepšega videza žico ovijejo z razrezanimi zračnicami.
VIRI IN LITERATURA
Peter Sarpong, Ghana in Retrospect, Ghana Publishing Corporation, Tema, 1974.
M. D. McLeod, TheAsante, British Museum Publications Ltd., London, 1981.
The Ethnic and Folk Toys, Information Pack, Bethnal Green Museum of Childhood, London.
Zloženka Bethnal Green Museuma of Chudhood - Wire Toys from Zimbabwe, izdana ob razstavi
od 1. decembra 1982 do 16. januarja 1983 v Londonu.
Daniel K. Abbiw, UseAiI Plants of Ghana, Intermediate Technology Publications and the Royal Botanic
Gardens, Kew, 1990.
BESEDA O AVTORICI
Sonja Porle je diplomirala iz šolske
pedagogike na ljubljanski Filozofski fakulteti
na temo socializacije ašantskih otrok. Afriške
igrače zbira in proučuje že deset let.
ABOUT THE AUTHOR
Sonja Porle took her degree in School
Pedagogics at the Ljubljana Faculty of Arts with
a thesis on the socialization of Ashanti ctiildren.
She has been collecting and studying African
toys for the last ten years.
_Hrepenenje iz stare pločevine. Ganske igrače
33
SUMMARY
LONGINGS REACHING OUT OF OLD SHEET METAL. GHANAIAN TOYS
One of the best known Ghanaian toys is no doubt the Ashanti wooden puppet
Akuaba ( Welcome.') which has an exactly determined social and rehgious meaning and
function. Nowadays, carvers produce these puppets which are in fact traditional girls'
toys and women's fertiHty puppets, in great numbers. Their products are, however,
intended for an unidentified market, including tourist shops.
Some forty years ago a new brand of toys started to be made all over Africa. They
were toys one coxild hardly find a ritual or rehgious meaning for and it would be even
harder to relate them to the traditional crafts existing before the invasion of technologically
more advanced cultures on the black continent. They are made of the waste
industrialization leaves behind. And it are children who make them. They represent the
most different transport vehicles from bicycles to trucks and hehcopters. However, they
are not copies of our industrially produced toys since these hardly ever reach Africa. The
yoimg makers find their inspkation in cars, planes, trucks and everything else the transport
equipment in their cormtry consists of. Only rarely do they represent miHtary vehicles.
Even rarer and really special are kites, radio-recorders, television sets and video
equipment. The toys are not only the result of a high level of manual skul, but above all
of the children's exceptional perception and careful reproduction. What is most surprising
is the level of technical understanding the yovmg makers show since it is far beyond
imitation and even offers new technical inventions - simplified mechanisms, analogue to
the mechanisms in the objects the toys represent.
Ghanaian toys can also be classified according to the raw materials they are made
of (this partly represents a geographical classification too because the availabiHty of
separate materials depends on the natural chmate conditions) as follows:
1. Toys made of waste sheet metal and other scrap metal. Foimd all over Ghana, in
villages as well as in towns. The basic raw material are empty tins.
2. Toys made of raffia (pahn). They are made in Southern and Central parts of
Ghana, everywhere where there is enough moisture and rain for the Raphia hookeri
palm to grow.
3. Toys made of hard wood.
These, too, are made in moist areas covered with woods, especially in the vicinity
of tropical-wood processing factories, construction companies and, of course, joiner's
workshops.
4. Toys made of plastic bags and other plastic waste. AU over Ghana.
5. Toys made of wire.
These toys draw the most attention and admiration of non-African observers. Their
ecological environment are hot and dry countries. In Ghana, they are rare and to be found
only high up North, along the border with Burkina Fasso.
Children who make their own toys through trial and error learn to think ahead, to
make logical conclusions, to use their imagination and improve their manual skills. These
are skills children who play with ready-made toys certainly do not develop to the same
degree. The tools they use are even poorer than the materials at their disposal. The makers
are exclusively boys between the ages of six and sbcteen. Girls have to work more in the
Sonja Porle
household. And even if they happen to have more free time, they rather spend it on
something else than making toys. However, they enjoy playing with these toys and often
posses a car or plane given to them by one of their brothers. Most often toys are only lent.
Those children who are especially skillful may sell their products to other children and
even buy more advanced materials in order to make new toys: batteries, mini motors,
bulbs etc.
The children make cars and other "machines" and play with them because they are
used to see them, are fascinated by them, think about them and want them. Longing is
probably the most important explanation for this phenomenon of African recycled toys.
"Longings wrought into objects" is probably the best answer to the question, why these
toys look like works of art.
RÉSUMÉ
LE DÉSIR FAIT DE VIEILLE TÔLE. LES JOUETS GANÉENS
Parmi les jouets ganéens le plus connus on peut immanquablement compter la
poupée en bois achante Akuaba (Bienvenue!) qui a un contenu et im rôle socio-religieux
précisément détenninés. Ce jouet traditiormel, qui n'était d'ordinaire que le jouet des
filles et pour les femmes la poupée de la fertilité, est fabriqué en grand nombre par les
tailleurs de bois d'aujourd'hui. Mais leurs produits sont destinés a im marché nonidentifié,
entre autre aux magasins touristiques.
Mais il y a a peu pres quarante ans, des jouets différents commencerent a apparaître
a travers toute l'Afrique; des jouets auquelles on pourrait difficilement attribuer une
signification rituelle ou religieuse et qu'on pourrait encore plus difficilement lier avec
l'artisanat traditionnel d'avant l'irruption de la technologie plus moderne sur le continent
noir. Il s'agit des jouets qui refletent les caractéristiques de la culture industrialisée
occidentale. Ils sont faits de déchets que l'industrialisation laisse derriere elle. Ce sont les
enfants euxmemes qui les fabriquent - par exemple, les moyens de transport les plus
variés, des bicycletes jusqu'aux hélicopteres et camions. Il ne s'agit pas des copies de nos
jouets industriellement fabriqués puisqu'il y en a tres peu qui parviennent jusqu'a
l'Afrique. Les jeims créateurs s'inspirent des voitures, des avions, des camions, c'est-a-
dire de tout se qui constitue le réseau de trar\sport dans lexir pays. Ils se servent rarement
des véhicules militaires et il est encore plus rare et, par suite, encore plus singulier de
trouver des cerfs volants, des radioscassete ou meme des postes de télévision ou des
appareils vidéo. Les jouets ne sont pas seulement le produit d'im savoir-faire enviable,
mais ils sont surtout le produit d'un sens d'observation extraordinaire et d'une
reproduction minutieuse. Ce qui est le plus surprenant, c'est le niveau de la compréhension
technique des jeimes créateurs - c'est qu'elle dépasse l'imitation et que, en plus, elle fait
naître de nouvelles inventions techniques - les mécanismes simplifiés, ressemblants aux
mécanismes des objets que les jouets représentent.
Les jouets ganéens peuvent etre classifies par rapport aux matériaux utilisés dans
leur production (en meme temps, cela signifie, partiellement, une classification
géographique, puisque la disponibilité de certains matériaux depend des conditions
naturelles et climatiques) dans les groupes suivants:
34
Hrepenenje iz stare pločevine. Ganske igrače
1. Les jouets faits de tôle de rebut et d'autres déchets métahques.
On les trouve a travers tout le Gana, aussi bien dans les villes que dans les villages.
Les matériaux de base sont les coriserves vides.
2. Les jouets faits de bois du pahnier raphia.
On les fabrique dans la partie centrale et dans la partie sud du Gana, partout ou il
y a suffisament de l'htmiidité et de la pluie pour que le palmier Raphia hooJceri puisse
pousser.
3. Les jouets faits de bois ferme.
Ceux-la aussi, on peut les trouver dans des régions humides, couvert par des
forets, surtout dans les environs des usines de transformation du bois, des entreprises
de construction et, bien sur, dans les environs de menuiseries.
4. Les jouets faits de sacs en plastique et d'autres déchets plastiques.
On les trouve a travers tout le Gana.
5. Les jouets faits de fil métaUque.
Ce sont les jouets qui ont attiré le plus d'attention et d'admiration des observateurs
non-africains. Leurs miheu écologique sont les pays secs et chauds. Ils sont rares au Gana.
On ne les trouve que haut dans le nord, a la frontiere du Burkina Fasso.
En fabriquant eux-memes leurs jouets les enfants apprerment, par la voie des essais
et des en-eurs, a anticiper par la pensée, ils apprennent la déduction logique, l'utihsation
de leur imagination et us améhorent leurs savoirs-faire manuels. Ce sont ces savoirs-faire
que les enfants, qui jouent avec les jouets déja fabriqués, ne développent surement pas
dans la meme mesure. Les outils que les jeunes créateurs utiUsent sont encore plus
modestes que les matériaux qu'ils ont a leur disposition. Mais ce ne sont que les garçons
entre l'âge de sbc et de seize ans qui fabriquent ces jouets. La famille charge les filles de
beaucoup plus de travail et d'obligations. Et meme si elles ont im peu de temps Ubre,
elles en profitent pour fahe autre chose que pour fabriquer des jouets. Pourtant les filles
aiment bien jouer avec ces jouets et souvent elles possedent une voiture ou im avion,
offert par un de leurs freres. Le plus souvent les garçoris ne font que preter leurs jouets.
Ceux qui sont particulierement adroits vendent leurs produits aux autres enfants et
achetent, avec le gain, des matériaux plus compliqués pour de nouveaux jouets: des piles,
des moteurs, des ampoules, etc.
Les enfants fabriquent les voitures et les autres machines pour jouer avec parce
qu'ils les voient autour d'eux. Ils en sont fascinés, us y per\sent et ils les désirent. Le désir
est peutetre la cause la plus importante de l'apparition des jouets recyclés africains. "Le
désir matériaUsé" est la réponse a la question, pourquoi les jouets ont-ils l'air d'une oeuvre
d'art.
35 \
36