F»o»et>ne* izdaja ZIO. itnllta. IUHM i hMJi, l totntn im. XLVII. leto. .Slovenski Narod* velja v L$wM|Stti na A>m dostavtjcn : cdo l**o naprej «... K 24*— pol leta „ • • • . • 12*— četrt leta m •%>*'• • • 6#— na mesec - . ■ ■ ■ • 2*— v urfsvništ*« prcjeman: celo leto naprej • 0 . • K 22*— pol leta m m • • • m Hn— Četrt leta M • • • . . 5*50 na mesec m • • • • » 1*90 Dopisi M) se frankiraio. Rokopisi se ne vračajo. DrednUtro: Knailora allts *t. 5 (v pctt^Ju levo,) Sclctfi ŠL M. laseratl veljajo: peterostopna petit rrsta za enkrat pa 16 visu, a* dvakrat po 14 visu za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijali po dogovore. Upravnittvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tnseratt L1 &, to je administrativne stvari oMaasan-a-a-J Posnamosaui ftttvlUui ▼•!]■ 10 vinarjev. -—_ Ma ptaSMOt natoc^a brez istodobne vposiatve naročnine se ne osi**. •Slovenski Narod* volja po pottti za Avstro-Ogrsko: cdo leto /.inptj naprej . K 25-— pol leta m m . , 13 — četrt leta . m . . m 650 na mesec - .... 2*30 za Nemčijo: cdo leto naprej . . . K 30*. za Ameriko m vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 35.- Vsansanjesn glede inseritov se naj pritoži za odgovor dopisnica ali znamka. mmmm '• (»podnj, dvomeč levo), KsoUovn mllcn ŠL f, teleioai «t H, Svetovna voj na. Bitka v Galiciji se nadaljnje. — Grozovitosti Huso* v Vzhodni Nemčiji. — Fr^eozi kršijo mednarodno pravo. — ftiplomatična pogajanja med Anglijo in Nemčijo pred izbruhom vojne. — Angleška namerava uvesti stalno vojsko. — Turčija se pripravlja na vojno. Naše zmage na severu. Dunaj. 5. septembra. (Kor. urad.) V odgovor na čestitke občinskega "sveta je dobil dunajski župan dr. \Veisskirchner sledeči brzojavki; Čestitke dunajskega prebivalstva povodom zmage na ruskem bojišču, katerim ste dali ekscelenca tako zgovorno izraza, so me zelo razveselile. Prisrčna hvala za nje vsem Dunajčanom, ki so na te nove zmage lahko tem boli ponosni, ker se je teh bojev udeležil tuđi dunajski ar-madni zbor. — Nadvojvoda Friderik. Zupan je dobil tudi še sledečo brzojavko: Za čestitke, ki so me zelo razveselile, se vam prisrčno zahvaljejm. V mnogodnevnih hudih bojih, ki so nam končno prinesli uspeh, so se dunajske čete zveste svojim tradicijam sijajno obnesle. Najboljše pozdrave. — Auffenberg. Dunaj, 5. septembra. (Kor. urad.) Princ Liechtenstein je poslal vrhovnemu armadnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku brzojavko, v kateri mu čestita k sijajnim zmagam armade Danki in Auffenberg ter izra ža željo, da naj ostaneta božji blagoslov in božja pomoč še v naprej zvesta našim slavnim zastavam. Dunaj, 5. septembra. (Kor. urad.) Neki dunajski jutranji list podtika ministrskemu predsedniku Tiszi besede, ki se ne kriieio z besedami, ki jih je govoril grof Tisza v klubu narodne delavne stranke. Ministrski predsednik se je izrazil v klubu, da ie situacij na bojišču dobra in da moremo z vsem zaupanjem gledati v bodočnost. Lahko smo ponosni na svojo armado. Skrbi poln teden imamo za seboj, sedaj pa smo najhujše prestali. Mine ob angleški obali. — Angleški rek ruti. Malmo. 4. septembra. (Kor. ur.) »Syd s venska Tagbiadet* poroča iz Ystada, da vlada v angleških pristaniščih velika bojazen pred nemškim vojnim brodovjem. V fiartlepolu napenjajo vsak večer pred pristaniščem mreže za torpede. Nervoznost zaradi nemških min ob angleški obali je nepopisna. Zunaj pristanišča Tvme se je en dan potopilo 5 parni-kov\ 3 angleški in 2 tuja. Nabiranje rekrutov za angleško vojko se vršile počasi. V nekem mestu s 70.000 prebivalci se je priglasi-so samo 100 rekrutov, večinoma potepuhi in razni sumljivi ljudje. Na Angleškem vlada stroga cenzura. Ljudstvo o resničnem položaju na bojišču ne izve ničesar. Angleške poraze slikajo časopisi kot bagatelo. V splošnem je prav malo navdušenja za vojno. V več velikih industrijskih okrajih so ustavili delo. London (preko Berolina), 4. septembra. Az Esta je bil v Gjuru pri vojnih vjetnikih ter rpisuje ta obisk sledeče: Pod gostim vejevjem so razvrščene mize in stoli. V krogu sede ruski in srbski častniki. Ruski častniki so obriti. Poteze na njihovih obrazih kažejo neko nadutost, dočim so lica srbskih časnikov izmučena. Častniki se med seboj razgovarjajo in kade. Med drugimi je tu ruski general in mestni poveljnik Evgen Martinov, kozaški stotnik Aleksej SIedko\vsky, poročnika Blizniuk in Polajnev, srbski general Marinovič, polkovnik Jo\ išič, podpolkovnik Stojanovič, major Bogičevič in drugi. General Martinov, kakor smo že poročali, je letel z aeroplanom z vojaškim pilotom nad Lvovom v višini 2000 metrov, ko so začele nam* streljati naše čete. Letela sta še kakih 20 kilometrov naprej, ko ie eksplodirala posoda za bencin vslcd dobro pogode-nega strela. Aeroplan je nato priletel na zemljo. Pilot je težko ranjen, dočim je general dobil samo praske. Spominja se samo tega, da so, ko se je zopet zavedel, stali okoli njega avstriiski vojaki z bajoneti in neki častnik mu je odpenjal jermena. Pod drugim drevesom je neki veseli, tipični Francoz sedeč na mizi kazal razne akrobatske vratolom-nosti. To je zračni akrobat Rainat, ki se je pred nedavnim producira! v Ronacherjevem gledališču. Ker mu stražniki niso dovolili, da bi od enega drevesa do drugega napel vrv, je zabaval ostale vjetnike 7 akrobatskimi produkcijami na mizi. Med vjetniki je tudi ruski pisatelj Evgen Mokrusov. ki je živel na Dunaju ter prevedel na rusko vse Leharjeve operete. Bil je večkrat gost ruskega poslaništva, in večkrat gost ruskega poslaništva in večkrat je potoval v Petrograd. Mnogi vjetniki niso v paviljonu, marveč pod šotorji. Pod enim so francoski kuharji. Med njimi je tudi kuhar grofa Aehrenthala in Goiu-chowskega. V drugem delu taborišča sede cigani iz Šabca ter se kregajo z neko bivšo stanovalko šaba-ške javne hiše. V isti skupini sedi tudi par lepih, toda umazanih Črnogorcev. Pred barako je brus, na katerem brusi neki kozak s pomočjo ogrskem vojaka nože. Trije veliki šotorji so polni Srbov. V ostalih treh so nameščeni Kozaki. Večinoma so rojeni Poljaki in izgledajo popolnoma zadovoljno. V ostalih Šotorjih sumljivi elementi iz Bosne. Hercegovine in Sandžaka. Navadno so s svojimi rodbinami. Med eksotičnimi vjetniki so štirji haremske dame in štirji zamorci, ki so bili delavci v kardifskem skladišču za premog ter vjeti v Dalmaciji. V taborišču se pridno delajo barake, ki naj branijo vjetnike pred slabim vremenom in mrazom. S trobento se daje znamenje, da prihaja nov transport vjetnikov. Naprej so stopali domobranci, za njimi pa po dva 467 kozakov, ki so bili vjeti pri Krasniku. Vjetniki so bili še precej dobro opremljeni. Med njimi se je moglo lahko razfikovati Poljake in poljske 2ide. ki so se nasmehovali. Neki židovski enoletni prostovoljec je takoj začel govoriti z menoj ter mi pravil, da je med potoma razprodal vse svojo imetje. Najprej je prodal svoje rozete s čepice.,-potem samo čepico, ki jo je zamenjal z modernim slamnikom. Mnogi vjetniki so imeli čepice ogrskih železniških uslužbencev. Ko se je začel raport, so se morali obiskovalci odstraniti. Polkovnik Obauer je dal s trobento sklicati vse moštvo in vjetnike ter jim prebral v nemškem in madžarskem jeziku vesti 'o zmagi pri Krasniku. Moštvo je trikrat vzkliknila: ^Hura!- Vjetniki so samo poslušali. Na njihovih pogledih se je opazilo, da so razumeli, zakaj da gre. * * Prebivalstvo ruske Poljske. Število prebivalstva na ruskem Poljskem je tekom enega stoletja mogočno naraslo. Leta 1816. je takratno poljsko kraljestvo imelo samo 2,717.287 prebivalcev. V naslednjih 50 letih se je prebivalstvo skoro podvojilo. Ko je ruska Poljska vsled revolucije izgubila 1. 1S62. svojo samostojnost, je imela že skoro pet milijonov prebivalcev. V naslednjih letih je število prebivalstva zopet naraslo in sicer na 8.800.000. L 1912. pa je bilo 12,776.100 prebivalcev, torej na štiri-jaški kilometer 100 ljudi. V ruski državi je glasom statistike Poljska najbolj obljudena provinca. Vrh tega pa so se Poljaki tudi znatno razširili po drugih pokrajinah. Naseljevanje poljskega življa na nemških tleh ni bilo tako silno, kakor se je vsled naraščanja poljskega prebivalstva na Nemškem časih mislilo; Poljaki na Nemškem se sami množe. Pač pa je naseljevanje Poljakov v Ameriki v zadnjih dvajsetih letih mogočno naraslo ter je šele nekaj časa sem deloma prenehalo. Če se je prebivalstvo ruske Poljske tako izredno pomnožilo, navzlic izseljevanju, je vzrok tudi ta, da se je mnogo tujih ljudi naseljevalo na poljskih tleh. Časih se je priselilo na Poljsko v enem letu kar 20.000 ljudi. Najbolj obljudena pokrajina ruske Poljske je varšavska gubernija, kjer je po štetju iz I. 1912. bilo 2,639.400 prebivalcev. Za varšavsko gubernijo pride takoj piotrkovska ob gorenješlezijski meji z 2,013.600 prebivalci. Lublinska gubernija na gališki meji ima več ko poldrugi milijon prebivalcev, kališka na poznanjski meji, radonska na levi od visle in selicka na desni Visle po več kakor en milijon. Blizu toliko prebivalstva ima tudi gubernija Kie-licka Vohunstvo ▼ OaOcliL »Nowa Reforma« prijavlja članek o rusofilskem gibanju v Galiciji. V tem članku pravi: RusofiJsko giba-nje datira od L 1905. Po rusko - japonski vojni se je vrgla Rusija z vso močjo na Galicijo in je poskušalo ru-tensko prebivalstvo pridobiti za svoje cilje. Sveti rubelj je začel svoje razdirajoče delo. V dotlej mirnih ru-tenskih in poljsko - rutenskih vaseh se je razvnela agitacija. S to agitacijo je bila podminirana vsa vzhodna Galicija, da. zanesena je bila celo v nekatere pokrajine zapadne Galicije, kjer so Ruteni v manjšini. Tako so rutenski duhovniki grozili kmetom celo z izobčenjem iz cerkve, če se poroče s kako katoliško Poljakinjo. Agitacijo je razširjal rusofilski časopis »Lemko«. Izdajatelj tega lista, rutenski župnik Prvlupskij je bil tudi že obsojen od naglega soda. Nadalje poroča »Nowa Refor-ma<, da je vohunstvo tako razvito, da daje prebivalstvo sovražniku signale in mu izdaja, kako se premikajo naše čete. Ujetih je že nad sto ru-sofilskih vohunov. Neki ruski vojak, ki je bil oblečen za kmeta in več izpuščenih kaznjencev, ki so v Tarlo-wu vohunili, so bili ustreljeni. Ravno tako ruski podčastnik, ki se je skrival v nekem mlinu in od tam dajal Rusom znamenja, kako se pomika avstrijska armada. Opetovano se je zgadilo, da so bili vohuni skriti na visokih drevesih in Rusom izdali z znamenji z zastavami približanje naših vojakov. Kar je bilo vohunov za-sačenih, so prejeli zasluženo kazen. Z gališkega bojišča v Gradec došli ranjeni oficir je graškim listom dal o svojih doživljajih sledeče podatke: Na severu od Lvova in na ruskem ozemlju je na posebno markantnih krajih v gotovih razdaljah videti bele križe, kakor so na pokopališčih. Na nepoznanca narede vtis, da so izrazi verskega mišljenja prebivalstva. Počasi pa so naši vojaki spoznali, da so ti križi strategična znamenja. Prebivalstvo je deloma neodkritosrčno in zavratno. Pri prihodu naših vojakov v posamezne kraje, postavljajo prebivalci na okna podobo našega cesarja ali svete podobe in vžgo sveče. Dobilo se je pa dosti takih podob, na katerih je bila zadaj podoba ruskega carja, katero so ljudje obrnili na ven, kadar so prišli ruski vojaki. Na čelu prebivalstva, ki vodi boj z našimi vojaki v nasprotju z mednarodnim pravom, stoji navadno pop. Ta izkazuje Rusom dragocene usluge s tem, da jim daje v primernem trenotku znamenja z vžiganjem kozolcev ali skednjev. _V obmejnih krajih je sovražnik vedno dobro podučen, kje stoji naše vojaštvo. Kadar pridejo naši vojaki, razobesijo ljudje bele zastave, a le Če vedo, da ni v bližini ruskih vojakov, a čim se jim pokaže hrbet, streljajo na naše ljudi. Ruska artiljerija strelja samo tam dobro, kjer je imela prej priložnost in čas, izmeriti razdaljo. Najbolj se je bati učinka šrapnelov. Tudi Rdečemu križu ne prizanašajo, naše ranjence pa Rusi kar ubijejo. Japonci v vojni. Vpokojeni nemški admiral Bren-sing je priobčil članek, iz katerega posnemamo sledeče: Vstop Japoncev v vrsto naših sovražnikov }e razširil našo nalogo. Najbližje in najvažnejše vojne naloge to pač ne bo vplivalo. Mi imamo trdno upanje, da bomo vrgli Francijo m Rusijo ob tla in bržkone bomo imeli tudi dovolj sredstev, da oškodujemo Angleško tako, da bo morala prositi za mir. Ni pa verjetno, da bodo ta sredstva zadostovala, da bi že v sedanji vploi Stran 2. •SLOVENSKI NAROD-, dne 6. sebtembra 1914. 210. štev. kaznovali Japonce tako. kakor zaslužijo. Odpovedati pa se nemški narod temu kaznovanju ne more in se ne bo. Izpeljati se le da, če bo ležala na našem potu v Aztfo za nami podvržena Angleška. Preostaja nam tore) samo. da se pripravimo. Angleško popolnoma podvreči. V ta namen se je treba takoj lotiti potnnožitve naše mornarice. Zato je takoj na vsakem prostem doku treba vzeti v delo veliko bojno ladjo in jo dograditi čim prej mogoče. Sredstva za to nam bodo dali naši premagan sovražniki, Franciia. Belgija in Rusija in državni zbor bo gotovo privolil vporabo denarja za ta namen. Mi znamo, če hočemo in moramo, vsaj tao hitro graditi ladje, kakor Angleška, dobimo pa potrebne mornarje še laglje. Vidni izraz naše odločne volje, si napraviti mir pred sovražniki in zavrstniki bo izvrstno svarilno znamenje za vse nezanesljive nevtralne države. »Beethoven«. Iz Trsta poročajo z dne 2. t. m.: V tukajšnjih mornariških krogih se razpravlja o usodi šolske ladje »Beethoven«, ki je preskrbovala prevoz iz Avstralije in Južne Amerike. Sedaj je nemogoče, o usodi te ladje kaj izvedeti, ker je nemogoče stopiti z njo v zvezo, ali dobiti od nje kako poročilo. Tudi če se je ladji posrečilo se rešiti v kako pristanišče Južne Amerike, se bo o tem moglo izvedeti šele po končani vojni. Avstrijska Šolska ladja ^Beethoven« je imela namen, da se vzgojijo na njej častniki trgovske mornarice in jo je kupil leta 1913 poseben odbor za vzgojo častnikov trgovske mornarice v Genovi. Vlada je tudi prispevala k nakupu te ladje. Ob enem je skleni* parnik »Beethoven«, ki je ladja s štirimi jambori, pogodbo za prevoz blaga v Južno Ameriko in Avstralijo. »Beethoven« je bil zgrajen istočasno kakor ladja »Mozart«, leta 1904 v ladjedelnici v Green\vichu. Ladja je 80 metrov dolga, 12*3 metrov široka in 7*7 metrov globoka. Prostora ima za 3250 ton. Posadka obstoja iz poveljnika, treh Častnikov, 16 mornarjev in 19 kadetov. Dnevne vesti. — Slavnostna zaprisega na dirkališču. Včeraj dopoldne se je vršila na dirkališču slavnostna zaprisega veteranskih društev, mladinskih strelcev, meščanskih straž in kolesarjev. Polkovnik Richter je nagovoril zbrana uniformirana društva in civilne prostovoljce v patrijotičnem nagovoru, ki je končal s trikratnim navdušenim »SIava< - klicem na našega cesarja. Pri zaprisegi so bila navzoča sledeča društva: uniformirani ljubljanski vojniški zbor 61 mož z zastavo, veteransko društvo iz Domžal 26 mož z zastavo, veteransko društvo St. Vid 23 mož, veteransko društvo Jezica 28 mož, veteransko društvo iz Brezovice 27 mož, meščanska straža s Krškega 22 mož, meščanska straža iz Kostanjevice 17 mož, 64 kolesarjev in mladinski strelci. Po zaprisegi so zbrana društva defilirala pred polkovnikom in zbranimi zastopniki raznih oblasti. Navzoči so bili razen zastopnikov vojaških oblasti še podžupan in deželni odbornik gosp. dr. Karel Triller, okrajni glavar gosp. baron Schon-berger, zastopnik okrajnega glavarstva ljubljanske okolice gosp. Grassl ter več občinskih svetnikov ljubljanskih. — Poštna vest. Sprejemanje zasebnih omotov za pripadnike c. in kr. armade, kateri naj se prevažajo s poljsko poŠto, se je začasno ustavilo. — Matura na ljubljanski realki. V petek 4. t. m. se je vršil pod predsedstvom deželnega nadzornika Be-larja predčasni zrelostni izpit. K istemu se je priglasilo 15 kandidatov. Izpit so napravili vsi z dobrim uspehom. Izmed Slovencev so maturirali sledeči: Črnjač Jožef, Dolenec Fr., Fakin Alojzij, Hanuš Jaromir, Junc Stanislav, Lindtner Pavel, Mešiček Hugo, Moljk Jožef. Ogrizek Srečko, Pfeifer Metod. Ranjenci v Gorici. Minoli četrtek so pripeljali v Gorico prve ranjence. Doslej jih je le malo; med njimi tudi podpolkovnik VojnoviČ in nadporoč-nik Horak. Iz pisma slovenskega vojaka. Oče, ki ima sina na skrajnem južnem bojišču, je nam dal na razpolago sinovo pismo, iz katerega posnemamo nekatere podrobnosti. Dotični vojak piše med drugim. »Mi zmagujemo na vseh straneh. Občudovanja vredno je, s kakšnim junaštvom se bore naši vojaki, zlasti tu pri na«s, kjer so najtežavnejše razmere. Vojaki so navdušeni in bojaželni, narodnostni razločki so popolnoma izginili. Vojaki sseh narodnosti se bj&tiio me4 sabo... Opetovano so aafi va| 2* obstreljevali Lovčen io so čist© gotovo tamkajšnje utrdbe že na pol demolirali. Razpoloženje v Črni gori ni posebno rožnato. In temu se nI Čuditi. Obroč okrog njih je vedno ožji in primanjkuje jim tudi, kakor se trdi* živil. Poleg tega učinkujejo deprimu-joče na Črnogorce tudi vesti o naših zmagah. L i s a c , najvažnejšo črnogorsko pozicijo smo zavzeli že 16. t. m. Zavzela ga je v naskoku neka pehotna divizija. Sovražno b rodo v je je zopet zapustilo Adrijo. Se nič prav ne upa. Zgodbo o »U lamu si pač čitat Menda ni najti v zgodovini takšnega slučaja. Iz Drača ga je zasledovalo 16 sovražnih oklopnic in 30 tor-pednih rušiicev, a vendar se mu je posrečilo, da je dospel k nam. Nihče ni na njem padel, nihče ni bil ranjen, samo brezžično brzojavno napravo so mu razrušile sovražne kroglje. Govoril sem s topničarjem imenovane ladje. Rekel mi je, da so sovražne kroglje, kakor toča padale okrog ladje, a nobena ni zanieia. Sredi te toče je »Ulan« streljal z največjo mirnostjo; oddal je na sovražnika kakih 500 strelov. Z vso gotovostjo računamo, da je med temi streli marsikateri prav dobro zadel. — Danes sem še zdrav in č|. Ako bo bog z nami, bomo zmagali, saj se vsi z navdušenjem borimo pod svojimi voditelji za cesarja, domovino in čast...« Šolska slav nos t v Središču, ki jo je priredila ljudska šola v korist Rdečemu križu-, je tako v moralnem kakor v gmotnem oziru dobro uspela. Čistega dobička je 125 K 68 vin., kateri znesek se je že izročil svojemu namenu. Gornji grad. Dne 2. t. ni. smo pokopali Jože Krajnca ob velikanski udeležbi njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Krsto in mnoge vence društev ter zasebnikov so nosili domači gasilci. Pevsko društvo je krasno zapelo pri hiši in na pokopališču nagrobnici. Veličasten pogreb je jasno pričal, da smo pokopali znamenitega rodoljuba, ki ga bode-mo težko pogrešali. V popravek in dopolnitev zadnje norice naj navedemo še sledeče: Rajni Krajne je bil nekaj časa namestnik načelnika okrajnega zastopa, mnogo let odbornik in ves čas zastopnik iste korporacije. L. 1891. je ustanovil z nekaterimi tr-žani posojilnico, katero je do svoje smrti spretno vodil kot načelnik ter največ pripomogel, da je posojilnica zgradila krasno palačo, ki je za trg velikega pomena. Bil je tudi sousta-novnik »Narodne Čitalnice«, mnogo let njen predsednik ali odbornik ter na zadnje častni član. Bil je skozi dve perijodi župan, pozneje pa vedno občinski svetovalec. Njegovo jekleno narodnost spričuje dejstvo, da je bil načelnik Ciril in Metodove podružnice. Podpiral je vsa narodna društva, požarno brambo. Bil je mnogo let član krajnega in okrajnega šolskega sveta. Zanimale so ga zlasti vsakovrstne volitve, pri katerih se Je pokazal neomahljivega narodnjaka in naprednjaka. Slava mu! Mesto Metlika priredi v torek, dne 8. septembra 1914 na korist Rdečemu križu« v prostorih Narodne Čitalnice, ki jih daje ta v ta namen blagohotno na razpolago Akademijo. Na sporedu je nagovo gospoda župana, petje in igra na klavirju. Pevske točke, izvaja gdč. Fančika Wachova, konservat* istka z Dunaja, dalje se vprizori dramatična slika v enem dejanju E. Gangla -Zadnji obisk«. Brzojavna poročila. Naše zmage v Galiciji. Tarnovice, 4. septembra. (Kor. urad.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Včeraj zvečer so naznanjali zvonovi nad Rusi doseženo zmago. Vojaštvo in civilno prebivalstvo je izražalo svojo radost. Godbe so korakale skozi mesto. Mesto je v zastavah. Po zahvalni maši je generalni komisar baron Tallton sprejel deputacijo meščanov. Francozi v Alzaciii. Strassburg, 4. septembra. (Kor. urad.) V poročilu lista »Der Elsasser« iz Vordervveilerja poroča neki duhovnik: Kakor večina dolin, tako je trpel tudi Vorderweiler pod, dasi-ravno kratkim, posetom Francozov. Ko so prišli v VVeiler, so se spravili najprej nad javna poslopja. Vdrli so v županstvo, kjer so najprej razbili cesarjevo soho, potem so šli k poŠti ter razdejali večino poštnih naprav. Vdrli so v službeno stanovanje upravitelja ter opravo deloma razdejali. Odtod so šli na kolodvor, kjer so uničili vse premenjalce. Službene prostore so izropali in šipe pobili. Tudi v privatnih stanovanjih so napravili mnogo škode. V Trhnbachu so vjeli gostilničarja Paulusa ter so mu dali v roko puško, da naj strelja na Nemce. Rpsrečiio se mu je niti. Učitelja v Breitmavu In Urbahi to vaeH s seboj ter o niti ni vet stedu. Med Parizom la Italijo nI več telefoask* Eveza. Fr—Mart, 5. septembra. (Kot, urad.) »Frankfurter Ztd.« poroča iz Milana: Doslej je bila med Parizom in Italijo za časopisje Se prosta telefonska zveza. Od petka opoldne pariški telefon ne odgovarja več. Rusi m VzhodaMi Pruska«. Berotin, 5. septembra. (Kor. ur.) VVolfiov urad poroča: Pri prodiranju Rusov na Vzhodno Prusko so ruski vojaki izvršili mnogo grozovitosti. Izmed velikega števila teh poročil prinašamo samo ona, ki so uradno potrjena. Več deželnih svetnikov je bilo vjetih ter so jih odpeljali na Rusko. Deželnega svetnika v Goldatu so baje prisilili, da je moral gnati živino, ki so jo pobrali v njegovem okraju, v Rusijo. O velikem številu orožnikov ni sledu. Gotovo je, da je bil neki orožnik v Pillkallnu zaboden. Nekega orožnika v Biedvvei-tsehenu so Rusi vjeli ter so ga videli, kako so ga gnali privezanega na top v Ekietkuhnen. Pozneje so ga zabodli. Njegovo truplo so našli pozneje na trgu v Kibartyju. Evangel-ski duhovniki v Sareykenu v okrožju Markgrabova in Szitkehnenu, v okrožju Goldap, so se branili Rusom izdati pozicije naših vojakov. Ustrelili so jih v usta. Eden je bil na mestu mrtev, drugega so prenesli težko ranjenega v bolnišnico v Goldapu. V neki vasi v okraju Pillkallen so zaprli žene in otroke skupaj v neki hiši in hišo zažgali. Sele ko so bili zaklenjeni v največji stiski, so odprli vrata. Na nekem posestvu pri Szit-kehmenu so ubili starega posestnika. Posestnico so prisilili, da jim je dala hrane in pijače, nato pa so jo pognali mimo bajonetov, tako da je bila težko ranjena. V neki vasi okraja Stalu-ponen so postrelili pod pretvezo, da so prebivalci streljali iz hiš, celo vrsto tamošnjih prebivalcev, med njimi tudi žene in otroke. Tako so tudi v vasi Schiilehennen, v okraju Pillkallen ustrelili 10 oseb pod isio pretvezo. V vasi Radszen so zažgali ruski vojaki skoraj vse hiše, tako da je stala vas takoj vsa v plamenu. Prebivalstvo so posekali ali postre-lj3.Ii. Dva moška sta bila mrtva, osem žen in trije moški ranjeni. Podobno so postopali ruski vojaki skoro v vseh obmejnih vaseh. Pri požiganju in mor en ju so postopali Rusi na ta način, da so najpreje zažgali domene z vsemi zalogami kot kraljevsko last, potem so prišla na vrsto večja posestva, nato vasi same. Do 18. avgusta so zažgali Rusi v okraju Gum-binen 6 domen, v okraju Pillkallen več kakor 10 vasi in posestev. Po poročilih so nastopali Rusi popolnoma sistematično. Čctt so imele seboj netila in poveljniki so ukazovali hiše polivati s petrolejem, na kar so jih užigali z gorečimi gobami in raketami. Ponavadi so prebivalce prej poživljali, naj zapuste hiše. Nekateri poveljniki so puščali celo nekatere hiše nepoškodovane, drugi so dali zažgati samo hleve in kozolce. Pogosto so razdejali vasi pod pretvezo, da se je streljalo iz hiš, kar pa se v resnici seveda ni zgodilo. Ruske čete, ki so bile nastanjene v zahodnjih guberni-jah. zlasti gardni zbor, so se držale bolj mednarodnega prava. Njih voditelji so o priliki pri patruljah v naši deželi opozarjali duhovnike in posestnike, ki so ustregli njih željam, na surovost in krutost svojih tovarišev, ki so jim sledili. Brzojavni razgovor med Nemčijo in Anglijo pred izbruhom vojne. Beroiin, 5. septembra. (Kor. ur.) Norddeutsche Allg. Zteg. piše: Po sem dospelih poročilih je izjavil sir Edvard Grey v angleški poslanski zbornici, da od nemške vlade izdane brzojavke med Nemčijo in Anglijo pred izbruhom vojne niso popolne. Knez Lichnovvskv je baje svoje poročilo o znanem telefoničnem razgovoru ta«koj na to preklical, ko je izvedel, da gre za nesporazumljenje. Ta brzojavka ni bila objavljena. »Ti-mev trdi na podlagi uradnih informacij isto ter pripominja, da je nemška vlada ta del zamolčala, da bi mogla dolžiti Anglijo perfidnosti in dokazati nemško miroljubnost. Temu nasproti konstatiramo, da taka brzojavka ne eksistira. Knez Lrchnowsky je poslal razen že objavljene brzojavke, ki je bHa odposlana ob 11. dopoldne 1. avgusta še sledeče brzojavke: L Ob 1. in 15 minut popoldne: Privatni tajnik sira Edvarda Qreya je bil ravnokar pri meni, da mi pove, da mi hoče staviti ministrski predsednik pogoje glede nevtralnosti Angleške tudi za slučaj, da bi imeli z Rusijo kakor s Francosko vojno. Videl bom Qreya danes po* ppjdae ter bom takoj poročal II. Ob 5. m 30 minut popoldne: Grev mi je ravnokar prebral sledečo izjavo, ik jo je kabinet soglasno Sklenil in ki se glasi v prestavi: Odgovor nemške vlade glede nevtralnosti Belgije silno obžalovati, ker se tiče nevtralnost Belgije čuv-stev te dežele. Će bi videla Nemčija pot, da bi oddala enak pozitiven odgovor, kakršnega je dala Francoska, bi to bistveno pripomoglo k temu, da napetost tu poneha, med tem ko bi bilo v nasprotnem slučaju silno težko zadržati javno mnenje v tej deželi, če bi ena izmed bojujočih se držav kršila nevtralnost Belgije, do-čim bi jo druga respektirala. Na moje vprašanje, ali bi mogel pod pogojem, da mi varujemo nevtralnost Belgije striktno izjaviti, da bo ostala Blegija nevtralna, je odgovoril minister, da mu to ni mogoče, vendar bi igralo to veliko vlogo v tukajšnjem javnem mnenju. Če bi mi v vojni s Francosko kršili nevtralnost Belgije, bi to gotovo povzročilo preobrat v razpoloženju, ki bi vladi otežkočil ohraniti prijazno nevtrali-teto. Za sedaj ne obstoja niti najmanjši namen, sovražno nastopali proti nam. Če bi bilo le količkaj mogoče, bi želeli se temu izogniti; težko pa bi bilo potegniti črto, do katere bi smeli mi iti, ne da bi se na tej strani vmešavali. Vedno zopet je govoril o belgijski nevtralnosti ter menil, da bo to vprašanje na vsak način igralo veliko vlogo. Mislil si je tudi že, ali bi ne bilo mogoče, da bi mi in Francoska v slučaju ruske vojne si ostali nasprotni, ne da bi se spopadli. Vprašal sem ga. ali mi more izjaviti, da bo Francoska sprejela tak pakt, ker nismo hoteli Francoske razdajati, niti nje pokrajin si osvojiti, si lahko mislim, da bi se spustili v tako pogodbo, ki bi zajamčila nevtralnost Anglije. Minister je odgovoril, da se hoče dati informirati ter tudi ni zamolčal, da vidi težkoče v tem, da bi se obojestransko vojaštvo vzdržava-lo brezdelno. III. Ob 8. in 30 minut zvečer. Moje poročilo od danes zjutraj je vsled mojega poročila od zvečer razveljavljeno. Ker sploh ni pozitivnega angleškega predloga, sploh ni treba nadaljnih korakov v smislu meni danih navodil. Kakor razvidno, ne obsega ta del ničesar, iz česar bi se dalo sklepati na nesporazumljenje in ničesar glede pojasnil, ki bi jih bila dala Anglija, kakor to zatrjuje, glede tega nesporazumi jenja Angleška hoče uvesti stalno armado. Kopenhagen, 5. septembra. (Kor. urad.) ^Berlingske Titende« poroča iz Londona: Parlamentarni komite *Trade Union« pravi, če bi prostovoljska armada ne vzdržala preizkušnje, da bi bila na Angleškem uvedla splošne vojaške službe neizogibna. Od začetka vojne se je zgla-silo 260.000 prostovoljcev. Zadnje dni je zaupanje v zmago močno naraslo. O angleškem stališču v evropski vojni. London, 5. septembra. (Kor. urad.) Pod predsedstvom lordmajor-ja se je vršilo v Guildhall veliko pa-trijotično zborovanje. Ministrski predsednik Asquith je v svojem govoru naglašal sledeče: V resnici je popolnoma osamljen konflikt vsled števila in važnosti prizadetih narodov, vsled sile modernega oborože-nja, vsled velikanskih izgub človeških življenj in vsled nepreračunlji-vega trpljenja nekombatantov. Ko smo začeli z vojno, smo bili polni zaupanja na naše stališče. Mi zaupamo tudi danes, ko smo prisiljeni, podvreči se krvavi razsodbi. (Pritrjevanje.) Ministrski predsednik je dostavil: Kako stališče bi imel danes narod, če bi bili tako nizkotni, da bi pripustili oslabitev naših interesov in prelomili prijateljem besedo. Smatrali bi nas kot nebrižne gledalce pri grozotah, ki se gode miroljubnim narodom. Ljubši nam je, da se črta naša dežela iz zgodovine, kakor da bi tiho gledali triurni brutalne sile nad prostostjo. (Pritrjevanje.) Kršitev belgijske nevtralnosti je bila prvi korak nesramne politike, ki bi bila zadela tudi Holandsko in Švico. Če bi bili sprejeli Greveve predloge, bi se bil dal spor vsem v čast rešiti. Nemčija nosi odgovornost za sedanjo svetovno vojno. Do konca moramo vztrajati z isto vnemo, kakor smo začeli. Neodpnstna napaka bi bila, podcenjevati moč sovražnika, ravno-tako kakor zmanjševati našo lastno moč. Nobeno laskanje ni, če pravimo, da ie lahko zaupamo v lastno mornarica Kar e tiče armade, nismo samo nadomestili izgube, marveč tudi pomnožili njeno število ter povečali njeno moč kol bojno sredstvo, T c Govoril je nato Balfour, ki je izjavil: Ce bi sedaj popustili bi bili v bodočnosti vazal države, ki ve ustvariti moč, pa nikakor ne ve te moči pravilno uporabiti. Mornarični minister Churchill je govoril v istem smislu. Treba je za* sledovati ravno pot, naj bo kratka ali dolga, zmaga in slava sta na njenem koncu. Nemška pošta v Belgiji. Berlin. 5. septembra. (Kor. nrad.) V okrožju ces. nemške gubernije belgijske se ustanovi v prihodnjih dneh nemška poštna in brzojavna uprava, podrejena državni pošti. V Kaplandiji vjeti Nemci. Kapstadt (preko Berolina), 4. septembra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča, da imajo Angleži mnogo nemških, avstrijskih in ogrskih re-zervisrov v posebnem taborišču v Johanisburgu vjetih. Pošiliatve paketov. Dunaj, 5. septembra. (Kor. urad.) Od 6. septembra zvečer naprej so dopustne privatne pošiljatve paketov iz Avstrije, izvzemši v Dalmacijo, Galicijo in Bukovino ter v več krajev Ogrske, Hrvaške in Slavonske ter obratno. Striktna nevtralnost Bolgarske. Sofija. 5. septembra. (Kor. urad.) Parlamentarična opozicija priobčuje komunike, v katerem izjavlja, da je za Bolgarsko neobhodno potrebno, da ostane v evropskem konfliktu strogo nevtralna in da se ne da zapeljati od nobene vojskujoče sei stranke. Turčija se pripravlja na vojno. Carigrad, 4. septembra. (Kor. urad.) Oklic mornariškega ministrstva določa pas, kjer je prepovedana plovba v Bosporu od Bumeli Fenerja do Masar Burnuja pri Bujuk dere, torej v dolžini 10 km. iz česar je razvidno, da je bila izpočetka majhna proga min močno razširjena. Carigrad, 4. septembra. (Kor. urad.) Vojna uprava kliče z bobna-njem rezerviste in neizučene vojnike do 45. leta, ki so jih smatrali za do-pustnike, pod zastave. Zglaševanje se prične danes. Knez Viljem Albanski. — Albanija. Benetke, o. septembra. Agenziar Stephani poroča: Križarka Misurata s knezom Viljemom je dospela sem. Rim, 5. septembra. Agenzia Stephani poroča iz Drača: Jusuf Effen-di, metropolit v Draču, in župan Jo-neskovič sta šla danes zjutraj k vsta-šem v Rašbul. Na prošnjo kontrolne komisije, so izjavili vstaši, da so pripravljeni, šele jutri ob 10. dopoldne prikorakati v mesto. Na ta način naj bi imeli branitelji čas, da zapuste Drač. Vstaši so izjavili, da zahtevajo nekaj sob v knežji palači za sebe. Kontrolna komisija je skladišča zapečatila. Zvečer se je odpeljalo v Italijo nad 900 oseb, med njimi ves knežji dvor. Mesto je mirno. Rožne stvori. * Zanimiv razgovor med NiŠem in Sofijo. Sofijski listi objavljajo šaljivo zgodbo o telefonskem razgovoru srbske vlade v Nišu s srbskim poslanikom v Sofiji. Telefonistima v Sofiji je baje napačno spojila Niš s podpredsednikom bolgarskega sobranja namesto s srbskim poslanikom. Sofijski »Mir« objavlja ta razgovor sledeče: Glas iz Niša: »Malo! srbsko ozemlje.« — Podpredsednik: novega?« — Glas iz Niša: »Avstrijska armada je vdrla na treh krajih na srbsko ozemjle.« — Podpredsednik: »In nič več?« — Glas iz Niša: »Pričakujemo pomoči!« — Podpredsednik: »Od kod?« — Glas iz Niša: »Rusija ima poslati štiri milijone vojakov.« — Podpredsednik: »Nalagali so vas!« — Glas iz Niša: »Sazonov je to obljubil Pašiću!« — Podpredsednik: »Tudi ta vas je po tegnil!« — Zdaj so v Nišu spoznali, da so napačno spojeni in s kletvijo so prerušili nadaljni razgovor. Si non e vero... * Največja armada, ki je kdaj obstojala, je stala pod vodstvom kneza Karla Schwarzenberga leta 1814. v bitki pri Lipskem. Štela je 325.000 mož, največje število bojevnikov, ki so stali pod enim poveljnikom. To je bila pač največja armada, nikakor pa ne največja bitka. Nasprotnik Schwarzenbergov. Napoleon, je imel samo 170.000 mož. V bitki ie bilo torej ravno pol milijona mož. Največja dosedanja bitka je bila pri Mukdenu med Japonci in Rusi, kjer Je stalo 624.000 mož. Japoncev je bHo par tisoč več. Bilo jih Je namreč 314.00, katerim je poveljeval markiz Ova* ma. Ta je torej poveljeval za knezom Schwarzenbergom drugi največji armadi na svetu. Tretja največja bitka la letoftoM večdnevna bitka m 210. Ster. .SLOVENSKI NAROD', aa* *• eepiejnbfa 1914. Stran 31 Metzu, kjer sta imela poveljnika po .*«X).000 mož. Do 300.000 mož se Je v prejšnjih večjih bitkah bojevalo na nbeh straneh, tako n. pr. pri Smo-lenskem leta 1812., pri Gravekrtte ieta 1870. itd. Pri Kraljevem Gradcu si je stalo nasproti 435.000 mož. • Zanimiva statistika porok. V Berolinu se je sklenilo leta 1912. 22.995 porok. Med temi je bilo 19.000 samcev, ki so se poročili. Trije samci so se odločili vzeti za žene vdove, ki so bile že po štirikrat poročene. Med vdovci, ki so se poročili, je bilo šest, ki so bili že po Štirikrat poročeni. Dva gospoda, ki sta bila že po šestkrat ločena, sta se nanovo poročila z mladenkami. Najmlajši zakoniki mož, ki je štel šele 18 let, si je izbral 171etno dekle za ženo, med tem ko je najstarejši mož, ki se je poročil, -tel že 88 let. Osem nečakinj je vzelo svoje strice za soproge, med tem, ko je pet nečakov poročilo svoje tete. Marsikak zakon, ki je jako rožnato priče!, se Je hitro razdrl, tako, da se je 18 parov že tekom prvega leta raz-družilo, v drugem letu se je razpo-ročilo 64 parov in 128 parov se je razšlo tekom tretjega leta svojega zakona. V celem se je v letu 1912. ločilo sodnijsko 2295 zakonov. Še celo po 251etnem zakonu, ko se je že praznovala srebrna poroka, se je razšlo nič manj ko 82 zakonskih parov. V enem izmed teh slučajev, ko se je razdružil zakon po 25 letih, je bilo iz zakona izvirajočih že devet otrok, in v nadaljnih treh slučajih je bilo po osem in sedem otrok. Največ porok se je vršilo v mesecu aprilu, namreč 3220, in v oktobru, 3645, najmanj pa v januarju, namreč samo 94S parov, Med celim letom so se vršile poroke najpogosteje ob sobotah. V. zaznamek prispevkov, ki so jih vposlali c. kr. deželnemu predsedstvu naslednji darovalci: a) V prid družbi »Rdeči križ«: Mercedes Sinkovis rojena Povše v Dolu, 20 K; zbirka okrajnega glavarstva v Logatcu, in sicer v občinah: Gorenji Logatec 333 K 60 vin.; Sp. Logatec 45 K, Rovte 60 K, Hoteder-šica 88 K 90 vin., Planina 9 K, Rakek 510 K 28 vin., Stari trg 46 K 70 vin., Št. Vid 44 K, Godovič 73 K 30 vin., Orni vrh 253 K 75 vin., Spodnja Idrija 121 K 48 vin.. Vojsko 130 K, Bloke 107 K 90 vin., župni urad v Pianini 318 K 34 vin.; zbirka okrajnega glavarstva Ljubljana, in sicer v občinah: Grosuplje 300 K, Šmarje 266 K; \ edernjak Flora v Ljubljani, 1 K 67 vin.; Steska Henrik, okrajni komisar. 1 K 67 vin.; Sutej Barbara v Vinici, 2 K; TrempuŠ K. v Vinici, 2 K; Trempuš B. v Vinici, I K; Malic Pero v Vinici. 10 K; Flajnik Ivan v Vinici, 2 K; Blinc Franjo v Vinici, 4 K; Kmetska hranilnica in posojilnica v Vinici. 10 K; Berta Winkler rojena Samassa 20 K; Bizjak Fran, gostilničar, Ljubljana, 10 K; Lovše Fran, mesar, Ljubljana, 10 K; Kalan Fran, c. kr. okrajni gozdar, Ljubljana, 10 K; Vlahovič Mate v Vinici, 2 K; Malic Mate v Vinici, 2 K: Culiberg Jurij v Vinici, 2 K; Ivo Trempuš v Vinici, 2 kroni; Hranilno in posojilno društvo v Kočevski Reki, 50 K; Rajfajznovka v Srednji vasi, 50 K; V. zbirka okrajnega glavarstva v Kamniku, in sicer: Rak Andrej, Homec, 50 K; občina Križ 40 K; Albrecht Antonija, Meki-ne. 5 K; Sitar Jakob, Mekine, 5 K; Rihar Fran, Mekine, 5 K; uršulinski samostan v Mekinah 5 K; občina Trojane 20 K; Izlakar Alojzij, Trojane, 10 K; Cukjati Fran, Trojane, 10 kron; občinski urad Mlaka 17 K 80 v; v manjših zneskih 147 K; zbirka okr. glavarstva v Krškem, in sicer: Pamj. Pavlic, Kostanjevica, 10 K; Ernst Sedlak, Kostanjevica, 5 K; Aloizij Gatsch, Kostanjevica, 10 K; Cecilija Gatsch, Kostanjevica, 10 K; Pavčič, Kostanjevica, 5 K; T. pl. Gutenberg, Kostanjevica, 5 K; gospa dvornega svetnika Birnbacherja v Kostanjevici, 5 K; Rohrman, Kostanjevica, 10 kron; Marija Kučera, Kostanjevica, 5 K; Lavoslav Bučar, Kostanjevica, 10 K: dr. F. Mathias, Krško, S K; flngelsberger. Krško, 50 K; Viljem Pfeifer star., Krško. 5 K; Vida Trenz, Krško, 5 K; Žagar Fran, Krško, 5 K; dr. Vidovič, Krško, 5 K; Olga Au-mann, Krško. 5 K; Zotter, Krško, 5 kron; dr. Gallasch, Krško, 5 K; dr. Dimnik, Krško, 5 K; dr. Hočevar, Krško, 5 K; Šlajpah, Krško, 5 K; Fina Jerman, 5 K; Ana Derč, Kostanjevica. 5 K; Ivan in dr. Stanko Lapaj-ne, Krško, 20 K; dr. Pučko, Krško, 10 K; Karolina Volavšek, Krško, 10 kron; Vanič, Krško, 5 K; župnik J. Renier, Krško, 50 K; Jugovic, Krflco, 10 K; Alojzij Kurent, KrSko, 5 K; dr. Dijak ob priliki neke sodne poravnave 5 K; dekan Fran Schweiger, I.eskovec, 50 K; notar dr. Pučko, Krško, 100 K; gospa dr. Mencingerjeva in okrajni komisar Mencinger, Krško, 50 K; predstojtriŠtvo Kartuzi-iinfifrMra samokMA M fileteru* eno 1 kron; občinska kraaiinica v Krškem 200 kron; Župnik Ivan Raniar, Krško, 200 K; veleposestnik ViBem PMfer, Krško, 30 K; baronica CHza Moftke, Leskovec 5 K; okraina posonUca v Krškem, 200 K; T. pL Gutentarf. Kostanjevica, 10 K; Rohnnann, Kostanjevica, 10 K; Marija Kučerova, Kostanjevica, 5 K; Antonija Bučar, Kostanjevica, 5 K; Simončič, Kostanjevica, 5 K; C. Gatsch, Kostanjevica, 5 K; A. Gatsch, Kostanjevica, 10 kron; Marija Saitz, Kostanjevica, 6 kron; Damjan Pavlic, Kostanjevica, 10 K; občinski urad Čatež, 18 K; občinski urad Sv. Križ, 33 K 40 vin.; Franc Hiersche, Radeče 25, 10 K; Franc Laharnar, Dobrava 15, 5 K; Ivan Breznikar, Jelovo, 5 Ki Jakob Zidar, Gorelce 5, 6 K; Jakob Rižnar, Radeče 67, 10 K; Anton Pogačnik, Radeče 81, 5 K; Janko Simončič, Radeče 9, 5 K; Robert Lindtner, Radeče 12. 10 K; Karel Gmeiner, Radeče 42, 10 K; Vinko Bon, Raka, 50 K; Kristina Bon, Raka, 20 K; Josip Borštnar, Raka, 30 K; hranilnica in posojilnica na Raki 50 K; župna cerkev na Raki, 20 K; T. Vari, Raka, 10 K; Maurer, Raka, 50 K; Varšek, Raka, 10 K; Rigler, Raka, 10 K; Vo-dopivec. Raka, 10 K; Schlaus, Raka, 5 K; Viziar Matevž, Raka, 5 K; oskrbnik Meier, Raka, 5 K; Florjan-čič. Raka, 20 K; Košič Ivan, Raka, 10 K; Hrastnik Anica, Raka, 5 K; Grobelnik. Rakay5 K; Kern Terezija, Koritnice, 5 K; Msko Franc, Zaloke, 10 K; Drnovšek Fran, Raka, 5 K; Baje Fran, Raka, 10 K; občina Krška 50 K; Klotilda Lngelsberger, Krško, 50 K; dr. F. Mathias, Krško, 5 kron; dr. Dijak, Krško, 5 K; Sedlar s soprogo 5 K; dr. Dimnik, Krško, 7 K; Krizman, Krško, 5 K; Anton Mencinger. Krško, 5 K; dr. Pieiier, Krško, 5 K; Vida Pfeifer, Krško, 5 K; Ivan Jerman, Krško. 5 K; Olga Aumann, Krško, 5 K; Gregorič, Krško, 5 K; Mencinger. Krško, 20 K; dr. Romih, Krško, 5 K; dr. J. Hočevar, Krško, 5 K; dr. Pučko z družino. Krško, 20 kron; Alma Perovšek, Krško, 5 K; dr. Gollasch, Krško, 5 K; Al. Kurent, Krško. 5 K; Tavčar, Krško, 5 kron; Pacak. Krško, 5 K; dr. Stanko in Iv. Lapajne, Krško. 5 K; Silva Magall, Krško, 5 K; Stiasnv Ludovik, Krško, 5 K; Marija Pfeifer, Krško, 20 K; Fina Jerman, Krško. 5 K; Adlešič, Krško, 5 K: Zotter, Krško, 5 K; Vida Trenz, Krško. 5 K; M. Vanič, Krško. 5 K; Karolina Volavšek. Krško, 10 kron; Jugovic, Krško, 5 K; dr. Vidovič s soprogo, Krško, 10 K; J. Glo-bočnik, Krško, 10; Kopitar, Leskovec. 5 K; Longo & Sterle, Krško, 5 kron; dr. Homan, Radeče, 10 K; Jereb. Radeče. 10 K; Rosina, Radeče, 10 K: dr. Schmid, Radeče, 5 K; Kri-sper, Radeče. 50 K; T. Schoblova, Radeče. 10 K; J. Mastnak, Radeče, 5 K; dr. Drnovšek, Radeče. 10 K; J. Juvančič, Radeče, 5 K: Mires baronica Haan. Radeče, 20 K; baronica Haan, Radeče, 200 K; Gabrijela pl. Fladung. Radeče, 5 K; Marija pl. Meyer, Radeče, 20 K; Ivan Tavčar, št. Jernej, 5 K; Krištof Bachler, Šmarje, 5 K; v manjših zneskih 668 kron 26 vin.; skupaj 6789 K 05 vin.; prištevši vsote prejšnjih zaznamkov S429 K 13 vin.; torej skupaj 15.218 kron 18 vin. b) V prid družin v vojaško Huž-bo vpoklicanih: Vedernjak Flor i v Ljubljani, 1 K 67 vin.; Steska Henrik, okrajni komisar, 1 K 67 vin.; Čevljarska zadruga v Šiški, 50 K; kupaj 53 K 34 vin.; prištevši \ ote prejšnjih zaznamkov 447 K 50 vin.; torej skupaj 500 K 84 vin. c) a vojni "skrbniški sklad: Vedernjak Flora v Ljubljani, 1 K 66 v; Steska Henrik, okrajni komisar, 1 K 66 vin.; zbirka okrajnega glavarstva v Kranju, in sicer: Vinko Majdič, ve-leindustrijec v Kranju, 3000 K; Logar, trgovec v Kranju, 10 K; Edvard Dolenz, trgovec v Kranju, 20 K; Janko Sajovec, trgovec v Kranju, 10 K; Ana Merk, stotnikova soproga v Kranju, 20 K; Ivanka Berjak, trgovčeva soproga, Kranj, 5 K; Ivan Sav-nik, trgovec, Kranj, 10 K; Ferdinand Poiak, župan, Kranj, 10 K; Ivan Rakove, tovarnar, Kranj, 10 K; Anton Koblar, dekan, Kranj, 20 K; Šinkovec, vrvar, Kranj, 5 K; Marenčič, trgovec, Kranj, 10 K; Rohrman Adolf, okrajni tajnik v pokoju, Kranj. 10 K; Mayr Mavril, Kranj. 5 K; Holzhacker J., Kranj, 5 K; Hlebš Ferdinand, Kranj, 5 K; Kotzbeck E., Kranj, 5 K; Šavnik Karel, cesarski svetnik, lekarnar, Kranj, 20 K; Crobath Fran, Kranj, 10 K; Puppo Jos., Kranj, 50 K; Majdič J. A., Kranj, 20 K; Windi-scher, Kranj, 10 K; Golob Jos^ Kranj, 5 K; Pavšlar T., Kranj, 5 K; Šlam-berger A., c. kr. notar, Kranj, 10 K; dr. Stempihar, odvetnik, Krank 10 K; Mayr Marija, Kranj, 5 K; Pire Ciril, Kranj, 5 K; Jezeršek Janez, Kranj, 5 kron; Likozar Jos., Kranj, 5 K; Šinkovec Avguštin, župnik, Skofja Loka, 5 K; Krenner Alojzij, tovarnar v Kranja, 10 K; župni urad Dvor, 20 K 40 vin.; v manjših zneskih M K 50 v; zbirk« okrajnega glavarstva Novo mmlfi JUA K fifi 3ti*i akHMi -Vtt K 22 vin.; prištevši vsote prejšnjih sa-znamkov 25 K; torej skupaj 3734 K 22 vin. j -------------------— klete ti|ifl lofadtfi. Dm 23. inffla: Vročitev avstro-ogrskega ultimata srbski vladi v Bel-gradu. Dne 25. Julija: Mobilizacija v Srbiji. Nepovoljen odgovor Srbije. Prekinjenje diplomatskih zvez. Delna mobiliza v Avstro - Ogrski. Dne 26. julija: Izročitev potnih listin srbskemu poslanicu na Dunaju, Jovanoviču. Dne 28. julija: Napoved vojne AvstroOgrske Srbiji. Manifest Njegovega Veličanstva na svoje narode. Dne 29. julija: Razrušen je mosta med Zemunom in Belgradom. Prvi spopadi. Dne 31. julija: Splošna mobilizacija v Avstro-Ogrski zaradi mobilizacije v Rusiji. Proglasitev stanja grozeče vojne nevarnosti v Nemčiji. Ultimatum Nemčije Rusiji. Splošna mobilizacija v Nemčiji. Dne 1. avgusta: Mobilizacija v Franciji. Italija proglaša svojo nevtralnost. Dne 2. avgusta: Vojna napoved Nemčije Rusiji. Nemčija zasede Luksemburg. Dne 3. avgusta: Nemci zavze-mo Kališ in čenstohov. Nemška kri-žarka »Augsburg bombardira Li-bavo. Nemčija napove vojna Franciji. Dne 4. avgusta: Radi kršenja belgijske nevtralnosti napove Anglija vojno Nemčiji. Dne 6. avgusta: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji. Vojna napoved Srbije Nemčiji. Dne 7. avgusta: Crna gora izjavlja, da se smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. — Nemška armada zavzame belgijsko trdnjavo Liittich. Dne 7. avgusta. Angleška kri-žarka »Amphion« se potopi, ko je preje razstrelila nemški parnik »K6-nigin Luise«. — Cesarjeva zahvala časopisju. Dne 8. avgusta. Črnogorci obstreljujejo brezuspešno Boko kotorsko. — Odbit črnogorski napad na Trebinje. — Avstrijska križarka »Szigetvar« bombardira Bar. — Rusi razstrele svoje pristanišče Hango. Dne 9. avgusta. Nemška armada odbije francoski napad pri Muhlhaus-nu. — Govor ruskega carja in ministra Sazonova v parlamentu. Dne 10. avgusta. Proglasitev blokade nad črnogorskim obrežjem. — Nemška zmaga pri Lagardu. Dne 11. avgusta. Črna gora napove vojno Nemčiji. Dne 13. avgusta. Angleški veleposlanik na Dunaju obvesti ministrstvo zunanjih del. da se Anglija smatra v vojnem stanju z avstro - ogrsko monarhijo. — Na potu iz Velikega Lošinja v Trst se potopi Llovdov parnik »Baron Gautsch«. Dne 13. avgusta: Avstrijska armada zavzame Šabac. Dne 14. avgusta: Odločilna avstrijska zmaga pri Lješnici in Ločnici. — Junaštvo hrvatskega polka. Dne 17. avgusta: Nemška zmaga nad Rusi pri Stallubonenu. Dne 18. avgusta: Nemška armada zavzame Mlavo v Rusiji. Dne 19. avgusta: Japonski ultimatum Nemčiji. — Francoski poraz pri VVeilerju na Elzaškem. Dne 20. avgusta: Nemška armada osvoji Bruselj, glavno mesto Belgije. — Bitka med Metzom in Vogesi. — Strahovit francoski p;>raz. Dne 20. avgusta: Srbski poraz pri Visegradu. — Nemci vjemo 8000 Rusov. Dne 22. avgusta: Zmaga nemškega prestolonaslednika pri Long-wyju in bavarskega prestolonaslednika pri Lunevillu. Dne 23. avgusta: Vojno stanje med Nemčijo in Japonsko. Dne 24. avgusta: Vojna med Avstro - Ogrsko in Japonsko. Dne 28. avgusta: Sijajna avstrijska zmaga pri Krasniku. 3000 Rusov vjetih, 20 topov vplenjenih. — Francija priznava svoj poraz in izjavlja, da opušča ofenzivo. — Padec trdnjav Namurja in Longwyja. Dne 26, avgusta: Vojna med Avstro - Ogrsko in Belgijo. — Nemška križarka »Magdeburg« se potopi v Finskem zalivu. — Nemflte zmage med Cambraijem in Vogezi. Dm 27. avgusta t Nemci razrušijo Loewen. Dne 28. avg.: Pomorska bitka pri Helgolandu. Nemške križarke »Ari-adne«. »Kdln« in »Mainz« se potope. Dm 29. avgusta: Nemška zmaga pri Orteteburgi. Nemci vjemo 90.000 Rusov. Dm 31. annsta: Nemška zmaga pri st Oaentina. Nemci vjerno m angleški bataljon. Dm 1. Mpteatoa: Zmaga Mfe armade pod generalom Auffenber- «m ari Zamića. Tirni* j ah to Mm mar ovu. Naši so vpUnili 300 ruskih topov in vjeli 11.600 sovražnikov. — Francosko brodovje obstreljuje brezuspešno Boko kotorsko in odpluje potem iz Adrije. Dm 2. septembra: Japonci osvoje otok Tašien v zalivu nemške naselbine Kiaočao. Nemci bombardirajo Mecheln. Belgijski kralj Albert ranjen. Dne 3. septembra: Nemška armada zasede brez boja Reims. uosraonnvo. — C. kr. priv. splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog 31. avgusta 1914 K 82,338.131*—. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. septembra: Marija Minx, zasebnica-hiralka, 79 let, Zaloško cesta 11. Dne 2. septembra: Marija Štru-belj, bivša služkinja-hiraika, 33 let, Radeckega cesta 9. — Alojzija Vrtač-nik, delavčeva hči, 10 tednov, Coj-zova cesta 9. Dne 3. septembra: Mihaela Aljančič, vpokojena delavka tobačne tovarne, 42 let, Karlovška cesta 15. V deželni bolnici: Dne 29. avgusta: Josip Maček, bajtar, 47 let, Spodnji Gameljni 30. Dne 31. avgusta: Matevž Pivk, bajtarjev sin, 23 let. Dne L septembra: Ivan Purkart, posestnik, 51 let. Današnji Kst obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Idilično vilo elegantno opremljena, 8 stanovanjskih prostorov, lep vrt, se pređa za K 45-000. — Ponudbe „E. 49" na upravo. »Slov. Naroda«. 3161 Kolo dobro ohranjeno, brez prostega teka, zaves jam s kolesom s prostim tekom oziroma kolo predanu — Naslov na upravn. »Slov. Naroda«, 3160 V St Petro na Krasa se oddaja L ekt 58 let stara, dobro vpeljana mesnica pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila v gostilni „Krajne4* istotam. 3162 ViSjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmi-da znamenito : olje za sluh: odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz : ušes, šumenje po : ušesih in nagluhost tudi ako je Že zastarano. Steklenica stane K 4 — z navodilom o vporabi. Dobiva se samo v lekarni u norm trn i Celovca. Svarilo t Kodor so prodajajo praanOo, maroMto pristal ..FLOMAN" Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". LJUBLJANSKI ZVON JKesečnik za književnost in prosveto. Letnik XXXIV. (1014). »UUBUAVSKI ZVOnu lshafa v ■■»■fcBi 99 takrat a« ■mm ter stane aa lata t K 10 a, aal lata 4 K «0 h. MtH lata 2 E 30 h, u ni aaaaaOpaal aetele p« II E 20 h aa lata. aaaaapaal roskl aa aobivata pa tO h. „Narodna tiskarna" w LJubljani. Zbirka avslnjsi zakonov v slovenskem jeziku. L zvezek: Bazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 St d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan 6 K; po pošti S S 20 vin. jfarodna knjigarna v Ljubljani* Jfarodna knjigarna v tjnbljani frekrnova ulica štev. 7. ■ priporoča I ■ kanceliski. koncepti., dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvati papir Kmete s plttmsBn. Hrtiem. Zrgovske kn ige v vseh velikostih, črtane Weno aH z dvema kolonama, vezane/v papir, platno ali polusnje. mjeaal« knjižice ,K^CS£2?,,B, c> -^» — ^» «» -^ ZavRkC Za amlC v faeta veffiBMMk -------Velika izkr------- MaHpk luuaaOBOkosr tofcHs! '■■Ha, cnDa iti. *-^ aVn 0-4t sjertrof in ob 1-41 popolna a. C.kr. drtavao-telitialiko ravnateHstve t Trsta. Fluidi UiHiaii SeleBainifa ilta 9. i priptrata rof« tegate ntega ruMnstarife pušk in samokresov MirtaVJ^alntoliaM aVW n*Hl tfi Oni Poplavila polk, samokresov in bocikJov Cenovotik anoainj In jillaiii pran*. m» Fr. Ševčlk WM1 puftkar priporoča svojo VOllkO gnlOfO raznovrstnih 217 pu&k In samokresov Untnnfn lijanlrn. kakor tudi Isolgilskih, onlaklk in ooikih strogo ■rotskam^OasIk pnnkf ze katere jamčim ta dober strel. Posebno priporočam InkkO IlOOOlkO in pniko Igok a Kruppovimi cevmi za brez* dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin ■afT po najni-tjik oenah. *^g roporthi bi nnroika no invrtalojn točno trn aonoaUlvn. __________________________________________________________.___________________________________________ - ------------------------------------------------------------'—■—