ST7"ItO!3la,T7" I __Ds____L_Lca,_ Prosti sestavki so mu na pr.: Pogled v preteklo leto, posebej na mesec vinotok (str. 14—38). f Jan. Zlat. Pogačar (25—28); f Janez Gogala (145—146). Ljubljaačanje, posvečujte nedelje in praznike! Svet pustuje — Jezus žaluje! Nezmerna inoč katoliške Cerkve v njenih misijonih. Rimska Propaganda in tnladolaški ropi (67). Obednica zadnje večerje (Govor v kat. družbi str. 73—91). Božji grob. Jedro papeževe enciklike in framasonsko godernjanje (138). Teodor Ratisbou. Alfons Ratisbon. Janko i Kiseljak (168). Procunibit humi bos: V nekem kraja bočejo napraviti slovesnost mnogočislanemu rojaku, duhovnu, v spomin; začetek ima biti s slovesno sv. mašo, konec pa s — plesom (176)! — Glasi iz pušave (211). Pomočki zoper kovarstvo skrivnih družb (220). Te li sme kdo priderževati, da bi zdravila in zdravnika ne poiskal? Kaj je spreobernilo zamurskega glavarja (228)? Zoper skrunjenje nedelj in praznikov. Zadnji dnevi Alfonsa Ratisbona (243). Hartum je padel — Mahdi blizo Egipta (252). Kakošne so šole v framasonskih deželah (261). Ta jo je pa naletel (278)! Vojska zoper žganje in premagana žganjepivca (283). Kdor se meša nied otrobe, — Pujsaiu prišel bo med zobe! — Papež, deržava, narodnost (319). Sv. rožni venec in sedanji čas (322). Na razgled bodi posebej: Kaj je roman? -Roman po liberalnem kusu je izmišljarija, ki izvira iz vertoglavnega uraa in okuženega serca. Začenja in nadaljeva se z mesenostjo, konča se (po mnogih pregrehah, pobojih, moritvah ali kaj podobnega) z zakonom. Iz kakoršnih virov ronian izhaja, taki sad večidel obrodi v svojih čitateljih in čitateljicah. Po pregrehah in premaganih zaprekah zakon, v ktereni pa nikoli ni tistega raja, kakoršnega prenapeti kovači roraanov popisujejo, ampak ravno nasprotno: čutijo se romanarski ženini in neveste kmalo ogoljufane in tako okanjene, da so v novem jarmu popolnoina nezadovoljni in nesrečni, ker niso stopili v zakon s keršansko, ampak s sanjarsko pripravo po šegi poželjivih prijateljev. Osmojena domišljija zopet dalje sanjari in kjer se pisani romani uavadno končajo, tam se zakonski romani, bi djal, začno. Namesto medene ljubezni se pokaže strast in ker pri tacih Ijudeh keršanske ljubezni ni, se na.protne nagnjenja grozno tepejo, sanjari se zopet kaka nova sreča, oskruni in dostikrat razterga se zakonska vez, in kdo na svetu je bolj uesre.en, kakor taki ljudje, kakoršnih imamo le preveč pred očmi, zlasti odkar je začelo tudi ženstvo romane namesto kuhalnice in pletenja nogovic po rokah nositi. Tudi po kmetih že ni brez tacih zgledov in na vesti imajo mnogo tacih nesreč tudi slovenski listi in podlistki in razni spisi v vezani in nevezani besedi, ki izhajajo iz virov, kakoršne smo ravno prej omenili. Kar koli namreč taki služabniki mesenosti uevarnega za umišljijo v druzih jezikih najdejo ali sami skuhajo, to skušajo pregreti, prekuhati, in to potem ruladini ko mišico vživati dajejo. In kaj je konec sploh po takein branji? Beraštvo, rujavi šnopsarji, pred kterimi se človek ustraši že od daleč, mertvud, ali pa celo samomor! In Bpisec", ki jih inia na vesti?! . . Hudo djanje se ne da utajiti, sodba ne odverniti, Sodnik ne podkupiti (str. 301—2)". Na dopis iz Dolenje Istre o pomanjkanju duhov.čine po besedah: nV prejšnjih časih se je še tu in tam oglasil kak Slovenec v škofijo; novejši fas ni nobenega" — odgovarja vredništvo v resni opazki (str. 364): nPred kaj časom je Kranjska dajala niladenčev v vse sosednje škofije in bili so osmošolci sami prevideni, pa pomagali so ob enem svojemu bližnjemu k oliki, k časnemu in večnemu blagvu — s tem, da so si duhovski stan izvolili. Zdaj so razun neprijaznih šolskih okoliščin in vladajočega liberalizma tudi sem ter tje, kakor se sliši celo nekaki .šurki", ki mlade ljudi nalaš zapeljujejo in po raznih potih od duhovskega poklica odvračajo. Kolike krivice taki goljufi vsemu slovenskemu narodu delajo, ni popisati; narod ostaja brez pastirjev; mnogo zapeljanih šolskih mladenčev pa se sterganih in izstradanih brez službe okrog potika in ravno pri dubovnih išejo pomoči, ki bi si jo lahko saini prislužili, ako bi svojega poklica ne bili zavergli. Kadar pride dan pravice in i:ovračevanja, bi pač ne bilo dobro biti v koži tistih, ki poštenim mladenčem poklic do duhovskega stanii zatirajo". Smodke in smodkovci. V pervem polletju letos se je popuhalo 31 milijonov smodk več, kakor v pervi polovici lanskega leta; v vsem skupaj letos 747 milijonov. — Sej pa tudi že vsakemu smerkovcu moli smodka izpod nosa. Vprašanje je, kakošcn vpljiv bode to imelo do mehkih možgan mladine? Pravijo, da je vedno več norcev; saj norišnice se pogosto morajo nove zidati: ali ni inorebiti tudi tobakov strup med vzroki, ki marsiktere otrapa? Da ninogi odrašeni zgoilaj shirajo in unierjo, ali pa sploh v naj boljših letih za rabo niso, je konuij dvoniiti, da je smodkauje mora njihovega življenja. K temu kratka dogodbica, ktera kaže, kako krotke dušice že znajo smodkati: Ravno pretekle dni v mraku me na velikem tergu sreča pobčik, ki je bil res le malo palcev visok. V eni roki je deržal torbico, v drugi tlečo smodko. Z roko, v kteri je imel sinodko, zgrabi v naglici tudi klobuček, nad kterini ogorek v mraku, kakor zvezda svitla njemu nad glavo sveti; zdaj se lepo odkrije, potem mi naredi še nkompliment" in reče dosti pobožno: -Hvaljen bodi J. K. !u — Nočem natolcevati, odkod je ta ,,knof" dobil soldke za smodke, skušnjava pa je blizo misliti, da bi jih tudi doma izmaknil ali od tega odšipnil, kar je dobil od matere za štacuno, ako jih od drugod ninia. To uči, da otročje smodkanje je na več .traui nevarno. Še nianj bi hotel terditi, da bolj odrašenim švigovcem vselej po pošteni poti smodka v zobe pride (str. 376). Pogreb na deželi in pogreb v mestu. Na deželi: Jože. Janez, danes bo pogreb, ali pojdeš? Janez. Dobro, dobro: boin saj par roženkrancev obmolil, sej tako drugekrati ioiam le malo časa uioliti. — V mestu: Adolf. Ti Edvard, danes bo pa lep pogreb: čaka že vse polno gledavcev; ali pojdeš? Milko: Dobro, dobro: se bom saj malo nagovoril in našnekedral .riach Herzenslust" — da se mi jezik ne primerzne; sej doma tako veči del molčim, ko me vse jezi . . žena, posli itd.! Vratatreski. Ena naj gerših napak in pogreškov zoper ,,Olikanega Slovenca" je butanje in treskanje z vrati, kar je -Danica" že grajala pred kaj časom. Rokodelski deček prihrumi kakor burja in .tresk" z vrati, da prebivavca ušesa zabole! Kak sluga prištorklja kakor konjski hlapec po kakem opiavilu, in pri odhodu ali tudi že pri prihodu z vrati ntresk**, da se vse potrese! Kak posel, ko si najbolj zamišljen v svoje delo, priropoče: -tresk" z vrati, da ti možgane pretrese! Nespremišljen kdor.sibodi buti v cerkev, v zakristijo, zaluši vrata, da se potresejo cerkvene in druge bližnje stene! Večkrat tudi prosjak pobunka na vrata, kakor bi prišel s cesarsko oblastjo, in vznemiiuje prebi' valce. — Za take robate treskovce in Ueskovke bi bil potreben korobač ob vratih, kteri bi jim po herbtu tresknil vsaki pot, kadar robavsi z vrati tresknejo. Vrata se morajo pri odpiranji in zapiranji rahlo prijeti za kljuko ali pri ključavnici. lahno jih odpreti, in ravno tako zapreti. ne pa z njiini butati in tieskati po divjaško (416)! Pogostna in časih ze!6 dovtipna so poročila iz dijaške kuhinje, o njenih financah in spremcmbab, o napredku dijakov samih itd. Na pr.: .Tatinska za ministrovo blagajnico sta bila uie.ca svečan in sušec; odnesla sta skupaj čez 368 gld. Hvala Bogu in prijateljem naše mladine, da minister še ni pod 0, če tudi se včasi nialo za ušesi pogrebe, kadar kak boben sliši itd. (str. 112). Zato so pa mladenči hvaležni . . Kdor na tem polji seje, dela za vso našo domovino . . Bolj natanki pregled potem, ko zveino š. zadnje stroške, da se pokaže, če bode zapel tisti inštrument, ki se zove (str. 232): Po Turčiji ndarabukau, Po niadjarskem ntob", Talijanska pa -tambura" In še ruski nbaraban", Ki jo slišati je muka; Ki pretrese drob; Kaže, da je zaduja ura; Po Slovenskem odvefi znanl Ali botno še kuhali? . . . Prosilo jih je že več kot dosti novih, poprejšnji pa nočejo obetati, da se bodo zgubili. -Minister" ni ne tem ne unim nič ne zagotovil, kajti je zdaj na suhem. Jejda (ajda) je vsejana in kmali bo cvetla: ako bo solnce prijazno sijalo in bodo čebelice pridno nosile, kakor lansko leto; potem se bodo za naše pridne fante še žganci kuhali v Ijudski kuhinji, ali pa saj niočnik, kaša in enaka ropotija. Šolski junaki, lepo se obnašajte na počitnicah, ruolite, da Bog da dobro letino in obudi obilno dobrotnikov v prid vam in vašim staršeai itd. (245). — Spred kuhinje. _Če bo to šlo, potlej pa tudi vse gre, še tisto, kar nog nima! Enega pripeljejo oče, enega piipeIjVjo mati, enega pripelje.jo teta — pogosto po dva na dan, kteri pride v pisrnu, in eden je bolj potreben, kakor drugi, — pa še Bošnjaki po veihu! Gospodje pomagajte in povejte ljudem: če je tudi kdo -minister", vender denara kovati ne sme. Naj bi torej preveč ne pritiskali . . . Pa spet: če je mladentu že na čclu zapisano, da je iskra v glavi, ga je težko brez upanja čez prag pognati, dokler človek nima kamena namesto serca. V tacih teninih stiskah poseva zlato solnce izod predgorja -dobrega upanja"; Bog in dobri prijatelji so lansko šolsko leto .rainistrove" nade daleč nadkrilili in prekosili; pa tudi šolski junaki nas niso okanili. Naj se ieč kuha in vre; videli bomo, kaj iz kotla pride . . (str. 272)". Na to dospe poleg drugih dar z zlatim naukom (288): 8Imaš kaj blaga,Naredi sklep: Imaš kaj sercž,Bom segel v žep, Za ljubo mladino, um bisterDa bo potolažen minister". »Letos je žetev niladenčev velika, ker večina lanskih je zopet pritcgnilo, novi pa so -kandidirali" po več ali manj cele počitnice z vse dežele. Boji se .financminister" povedati, da pri mnogera upoiu in vojskovanji jih je vender precej čez stotino, ki so za več ali manj podpore zaznamnjani, dokler bo uiogoče. Marsikteri so, ki razen bistre slovenske glavice — skoro bi rekel — niniajo nič itd." (str. 304)! — Kakor lansko leto, tako so naši deželni poslanci tudi letos pred svojim razhodora zložili prelep dar za dijaško kuhinjo (100 gld.) . . . Ravno ti gg. poslanci odločili so 100 gld. za lj u d sko kuhinjo, ktera svota se obrača tudi dijakom v korist na toliko . . . Dobrotljivi Bog tedaj ohrani io preobilno blagoslovi naše gg. poslance in njihovo delavnost v njih lastni blagor in v korist cele doir.ovine (340) ! -— Pro digais tuis egenis; to je: Vrednim naj se na ponioč priskoči; za nevredne pa se šiba moči (344)! — V pogovorih n. pr.: .Velocipedi" in nvelocipteri" so svoj tek dobro zadeli, bili v ognji poskušeni in v ^raatun" bili poterjeni. Živeli nmerjevci!" Jagode rudeče, cvetke dušeče, nenavadne ob tein času, vezilo bile so mi milo. Da ste mi zdravi na višavi! — Mesec vinotok (oktober) je bil hujši kot hud . . . Minister si ne upa tukaj soštevati: hvala Bogu in dobrotnikom, da je plačano! . . . To kaže, da mladenči ne molijo zastonj za dobrotnike (posebej mašo so iaieli na pr. 8. niajnika pa 15. oktobra) in da nas previdnost Božja ni zapustila. Bog da, da v eui minuti več zraste, kot vsa ljudska kuhinja celo leto skuha! . . Aperis manuua tuam, et imple. omne animal benedictione (str. 360) itd.! — Zgodnja Danica dela za žive in mertve, za zdrave in bolne, za prijatelje in dušmane, za [iravične in za grešnike: torej o poli leta vse prijazno vabi k naročevanju, posebno pa tudi poslednje, namreč grešnike, kterim utegne iz brezna pomagati, ako ji pot na svoj dom odpro itd. (208). Vse dosedanje prepoštovane naročnike, kakor tudi naročnike v .cvetu" serčno prosimo, da bi naiočenje na .Zg. Danico" brez pomude obnovili (416) itd. XXXVIII. 1885. Vsim preblagiui sodelavcem, naročnikoin in prijateljem veselo novo leto, seična hvala za prijaznost in dobroto, prošnja za nadaljno pomoč in obilno naročevanje! Nektere cvetke za novo leto 1885 (str. 10—12). S—v poslovenil pesem: Najprej je v tem tečaju 0 sprejmi križ! 1. „0 sprejmi križ, ne godernjaj, Ne reci: kaj, oh kaj bo zdaj? Na Jezusa gledoč postoj: On nosil križ je pred teboj. 3. 0 sprejmi križ, za te je dan, Sicer bi ti ne bil poslan: Če zdaj ti to še jasno ni, Na boljšem svetu se zjasni. 5. 0 sprejmi križ, z ljubeznijo Ga nosi, če je prav bridko I Usmiljen je in moder Bog: Pomagal ti bo iz nadlog. 2. 0 sprejmi križ le prav voljn6, Ne reci: to je pretežko; Zveličar tvoj terpel je več: Terpljenje vse bo hitro preč. 4. 0 sprejmi križ le prav vesel; Sin Božji bil ga je objel, Prelil na njem je drago kri, Da bi zveličal vse ljudf. 6. Križ pelje tebe v sveti raj, Zato zgodi se vselej naj Le sveta volja Božja zdaj Le volja Božja vekomaj! 1. Moli zame Potnik moj, Kličem z jame — Brat ti tvoj. 5. Kaj je cvet, Kaj je svet, Časna vsa blišoba? V grob poglej Mi povej: Ni li vse truhnoba? 2. Zdrav, vesel Malo prej, , Zdaj sem vdl, človek glej! — 6. Vernik moj! Tu postoj, Dvigni serce svoje K Bogu gor, Da se skor Smili duše moje. Glasovi iz grobov. (str. 167). 3. Včeraj bil Prav vesel, Dans sem gnjil — Prah, pepell 7. Bil sem mlad, Bogat nad Svetnih \6i; Smertni mah Stre me v prah, červom v je'd. 4. Tvoja pot Pelje, kam? V majhni kot Tu le k nam. — 8. Mili glas Prošenj vas Ljubljeni naj gine. Molite, Rešite Ognja me in tmine. 9. Roka Gospodova me je zadela, Vsmilite se me prijatlji vsaj vi, Da se bo moja skor duša otela Tje, kjer Zveličar, moj Stvarnik, živi. Msr. Mihaelu Potočniku za zlato mašo 9. velikega serpana 1885. (str. 251—2). On, ki zvezd imena šteje, Giblje vseb svetov tečaje, Nebnim truplom stavi meje, Bitjem vsim življenje daje: Vsadil svoj dan kal je mlad, — Sedem — pol je že dekad . . . 10. Ko pa vidiš, Mile blagi! V tej podobi lastno nravo, Sterni sile v dušni snagi, Serce dvigni na višavo, Kliči danes na okrog: Hvaljen bodi večni Bog! Svitoslav. Nekteri napisi, ki včasih prav služijo na. pr.: za podobo sv. Martina, sv. Nikolaja, sv. Frančiška, sv. Mihaela; pod podobo Marije Device (str. 270). Prijateljem oziroma na 18. okt. (str. 344). Hvala Vam, prijatli dragi,Še močneje veže nas. Za spomin častitek blagi!Kar želite Vi za god, Godovnic premili glasVerni tisučkrat Gospod! Sestavki drugi so mu na pr.: Izlet v Betlehem (38—78). Je-li časništvo dobra ali slaba reč? Monakovski postni list, kralj Ljudovik in framasonski pobratiinci (76). — Časno srečo, večni dom — Ł>og podeli Jožefom! — Dve besedi mladini. Varite se pobujšanja! In veste, da p6starni bedaki so velik del še bolj spotikljivi v go vorjenji, djanji in pisanji, kakor mladi. Pazite sami nasc, da vas ne oplenijo dveh pervih dobrot: vere in čednosti. Ako ste teh dobrot oropani, ste oguljeni tudi d\Teh drugib dobrot: blagega mini in mladostne lepote. Vse je šlo. Sreča vašaje v černem grobu. Mladina, čuj, moli! Vari se volkov in volkulj (112)! — Prijatelj ein želimo na vso moč — Prav blago vsim veliko noč! Terpljenje katoličanov med pogani v Kini Dobro zaslužena svetinja. Ljudje dvomi 10. ker ne razumejo (147). Donec eris felix, multos numerabis amicos; — Tempora si fuerint nubila, solus eris"; po novejšem kopitu tudi tako-le: Tempore felici uiulti nuinerantur aniici; — Si fortuna perit, nullus amicus erit. Kranjec bi morebiti rekel: nDokler ti v žepu zvenče okrogle petice, — Pridno krog tebe šume vse vinske mušice (164). Naznanila iz bulgarskega misijona. Kako jo ,je zelenec v nemškem Gradcu skupil (187)! Sad iz šole brez Boga (204). Peklenske vrata škripljejo (226). Tudi en nasvet za reveže. Katoliška biša Božja. Beri — ne bo ti žal (iz francoskega prekuca)! Daiilo Materi Božji in njegovo plačilo (za mesec vinotok). Stoletnica Ternovske fare (Pridiga str. 340). Nekteri izreki o brezverski šoli in brezverskih učiteljih. Odkrivano framasonstvo (383). Blagi Miklavž ali Miklavževka že od davna vsako leto skrivaj prinese tehtno culo obleke za ubožne šolske deklice. Tudi lctos se je ta dobrota ponovila v enaki meii in številu. To je znamenje, da rMiklavževka" posluša, kako lepo šolarice v uršulinski šoli molijo in kako se pridno učijo, zlasti kcršanskega nauka. _S slavo plačaj Bog nebeško, — Kar za revšino človeško — Skrite delajo ročice — Naj gospe so, a!i gospice" (400). Framason se je spreobernil na smertni postelji (411). Nagovor pri delitvi zhnske obleke šolski mladini 8. grudna (413). Oče so zanikernež (414) itd.!