Milijon lačnih otroških ust
Milijon lačnih otroških ust
gleda na kos kruha vsmetnjaku.
Milijon lačnih otroških ust
bi dalo vse za skorjico kruha,
kijo veter premetava vzraku
- in tega milijona mogoče
jutri ne bo več...
Milijon lačnih otroških ust
upavlepši, sončnijutri,
ta milijon se predaja usodi.
Mladost jim je vojna,
dobrota in Ijubezen sta jim tuja...
Kdojih bo rešil resnice,
kdojim bo dal toplino, Ijubezen, hrano,
kdojim bo pokazal naravo
brez divjine in ognja,
kdojih bo docela nasitil, kdo...
A preminil ne bo le milijon,
vsak dan bo umrlo več in več
teh sestradanih otrok,
katerih življenjeje v naših rokah...
Ženja Leiler 7. b
(iz glaslla »Mladl plamen«
OŠ Tonet« Čuf arja)