PRIMOkSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 107 (9412)
TRST, petek, 7. maja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začej izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MOČAN POTRESNI VAL ZAJEL ŠIROK PAS SREDNJE EVROPE OD NEMČIJE DO JUGOSLAVIJE
Razdejanje, na desetine mrtvih in stotine ranjenih v številnih krajih v Karniji - žarišču potresa
Najhuje so bili prizadeti kraji Majano, Buia, San Daniele, Humin in Venzone (Pušja vas) Bolnišnice prepolne ranjencev - Na pomoč prizadetemu prebivalstvu so prihitele reševalne skupine gasilcev, vojske in RK iz Vidma, Gorice, Trsta, Padove - Prekinjene telefonske zveze
TRST, 6. — Nekaj po 21. uri je zajel deželo Furlanijo-Julijsko kraji-močan potresni val, ki je imel svoj epicenter, kot kaže. v Karnijskih A'Pah. To potrjujejo tudi prve vesti o ogromni materialni škodi ter 0 visokem številu smrtnih žrtev, ki jih je potres zahteval. Najhujše je vsekakor bilo v furlanskem mestecu Maiano, kjer se je sesulo nekaj stanovanjskih hiš in pokopalo pod seboj več družin.
"o uradnih podatkih so iz ruševin
'J Buii, ki leži severno od Vidma, ooslej izvlekli 15 mrtvih, mnogo pa ••e bilo tudi ranjenih. V bolnišnici Y San Daniele del Friuli je umrlo sest oseb takoj potem ko so jih ^Prejeli. V San Danieleju je bilo tu-. skoraj 500 ranjenih, od katerih e^en v smrtni nevarnosti. Prideta je bila tudi Pušja vas (Ven-*0j1e), kjer se je porušil starejši ,el mesta. Tudi iz Rumina poročajo o smrtnih žrtvah. Kaže, da so m tam trije mrtvi in kakih sto fonjemb. V Huminu je tamkajšnja “Omišnica močno poškodovana in s® ranjence vozijo v Videm ali v adovo. Radioamaterji, ki so poleg Pohf.ie in karabinjerjev edini, ki vzdržujejo zveze, saj so skoraj vse t®W°nske zveze prekinjene, zahte-aJo velike količine krvne plazme, z Kumina poroča neki radioama-ei\ da se je hiša pred njegovo sema prav takrat, ko je poročal o Potresu.
■ Na kraj nesreče prihajajo vojaška ozila, gasilci, mobilizirali pa so rešilne avte iz Trsta, Gorice in Vidma. Policija skuša preusmeriti pro-mt, da bi omogočila prehod reše-alnim skupinam. Iz Gorice je odšel a prizadeto področje 13. bataljon amkajšnje posadke. V Maianu iščejo žrtve pod lučjo električnih agregatov, saj na vsem' področju primanjkuje električ-negh toka.
Na železniški progi Trbiž — Vi-_ Ym ~ Benetke se je zaradi preki-len.h tračnic iztiril samo en vagon potniškega vlaka št. 239. Na .'eco ni bilo smrtnih žrtev. Kaže, a so ob železniški progi zabeležili uidi več usadov.
Kar zadeva jakostno stopnjo naj-- 0cn®jšega potresnega sunka poro-^aJo, da je tržaški seizmološki observatorij zabeležil jakost 8,5 stoppe. medtem ko trdijo, da je mo-ala y epicentru jakost dosegati 10. totmjo Mercallijeve lestvice.
, Potres so občutili v vsej Italiji, mjj močno pa v neposredni bližini “aše dežele. Tako so se prebivalci er>etk podali na ulice in več ur Pmem ko je bilo vse končano še no bili na trgih. Prebivalci Li-a> znanega kopališkega kraja, so „ av tako zapustili stanovanja in utaborili na peščeni obali, lan po('resn’b sunkih poročajo iz Mi-t> ,a’ Verone, Piacenze, Modene, Tii^ne’ Ormone, Rima, Neaplja in v lr>a. Potresni sunek so občutili i Vsei. Italiji. Najpomembnejša se-jjj moška opazovalnica Lombardije, g l6 v Pavii, je zaprta že tri me-bele:. V Piacenzi pa naprava, ki YZ1 Potresne sunke ni zdržala in Je pokvarila.
. Bocnu je trajal sunek pičle (Vi. s.ekunde, kaže pa, da je bil Dl,j I močan, ker so zabeležili več so tTerov Paničnega strahu. Ljudje več *uc*' tukaj podali na ceste, nih p ri!1 pa je bilo poškodova-gov	80 morali vso noč od-
žili arja*a na pozive ljudi, ki so opa-R(ip.razP°ke v zidovih. Reševalci roko križa so tudi imeli polne noj reJa> ker se je bilo več oseb,
valnica pa je potrdila, da jc bil epicenter kakih osem kilometrov severno od Karnije.
Vesti o potresu iz drugih držav
Potres, katerega prvi sunek so skoraj povsod občutili takoj po 21. uri, je zajel širok pas srednje Evrope in agencije so včeraj pozno v
noč dajale vesti iz raznih evropskih držav.
V JUGOSLAVIJI so občutili potres v več zaporednih sunkih po vsej Sloveniji, Hrvaški in delu Bosne, vendar še zdi, da niso povzročili večje škode in niti smrtnih žrtev. Najmočneje so potresne sunke občutili v Ljubljani in v Mariboru, kjer je bilo lažje poškodovanih nekaj poslopij, v Celju in na Jesenicah ter v Kopru je bil za nekaj minut prekinjen električni tok, povsod pa so se ljudje zgrnili na ulice. Močneje je potres prizadel nekatere kraje pri Kobaridu, kjer se je porušilo nekaj starejših hiš in kjer je kamenje s pobočij delno zaprlo promet na nekaterih cestah.
V AVSTRIJI so potresne sunke občutili skoraj po vsej državi. O škodi sicer še ne poročajo, pač pa o precejšnji paniki med prebivalstvom, zlasti na Dunaju.
Iz NEMČIJE poročajo, da so močne potresne sunke občutili zlasti v bavarskih Alpah. Meteorološka postaja na Zugspitzu je sporočila, da takšnega potresa na tem področju ni bilo že nekaj desetletij. Precej panike je potres povzročil v Muenchnu, kjer so se ljudi podali na ulice, mnogo opravka pa so imeli tudi gasilci. Seizmografski inštitut v Strasbourgu pa je sporočil, da je zabeležil potres v mnogih evropskih državah od Belgije do Avstrije in Jugoslavije, da pa njegovi aparati niso
mogli zabeležiti točne jakosti. Vsekakor so meritve pokazale, da je bil epicenter v Karnijskih Alpah.
ČEŠKOSLOVAŠKA tiskovna agencija CZK je sporočila, da so potres obččutili na velikem delu češkoslovaške, zlasti pa na Češkem in Moravskem. O škodi in žrtvah ni poročil.
Iz ŠVICE poročajo, da so potes občutili po vsej državi, da pa po prvih informacijah ni povzročil ne škode in ne človeških žrtev. Najmočnejši sunek so zabeležili v kantonu Vaiais, v Ziirichu, v Bernu, v kantonu Ticino in v kantonu Grigioni. Observatorija v Ziirichu in v Neu-ehatlu nista še ugotovila jakostne stopnje, vsekakor pa je bila precej močna.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiitiiiiiii
Hrvatje v Moliseju zahtevajo radijske oddaje v hrvaščini
CAMPOBASSO, 6. — Tukaj so sporočili, da bodo v Campo-bassu deželne radijske oddaje tudi v Hrvaščini, če bodo na deželni ravni sprejeli zahtevo treh vasi hrvaškega izvora v deželi Molise. Pobudo za hrvaške oddaje po radiju so dali župani občin Aquaviva Colle-croce, Moutemitra in San Felice. del Molise na osnovi člena 4 deželnega statuta, ki predvideva zaščito jezika ter zgodovine in običajev manjšin etničnih skupnosti. V intervjuju, ki so ga trije župani dali televiziji, so poudarili, da bodo to svojo zahtevo vztrajno zagovarjali. Župan občine Acquaviva Collecroce Italo Mirco je izjavil: «Če ne bodo sprejeli naše zahteve, bo celotna jezikovna in zgodovinska dediščina našega prebivalstva postopno izumrla.» Trije župani bodo letos ponovno oživili pobudo, ki so jo dali lani, da bi ustanovili neodvisni oddelek srednje šole, v kateri naj bi kot drugi jezik poučevali hrvaščino.
OMEJITEV DENARNEGA POSLOVANJA S TUJINO
Kritike političnih krogov Lira pridobila na vrednosti
Tudi v gospodarskih krogih se bojijo, da bodo novi vladni ukrepi učinkoviti samo v začetku - Colombo napoveduje nove ukrepe
RIM, G. — Denarne oblas.ti so danes objavile podrobnosti o ukr.pu, ki ga je sinoči sprejela vlada, da zavre špekulacije z Uro. Kot smo že sporočili, je z današnjim dnem stopil v veljavo ukrep, ki bo veljal tri mesece in na osnovi katerega bodo morala vsa podjetja in vse osebe, ki poslujejo s tujino na katerem koU področju, ali pa ki nosijo v tujino denar, ali nameravajo plačati račune v tujini, položiti pri «Banca d’Italia» brezobrestno za tri mesece 50 odstotkov vrednosti denarnih poslov, ki jih nameravajo opraviti.
Podoben ukrep je italijanska vlada sprejela točno pred dvema letoma, ki pa ni zajel tako širokega poslovnega področja, kot sedaj. Sedanji ukrep velja tudi za itaUjanske turiste, ki nameravajo preživeti počitnice v tujini. Vzemimo za primer da prijavi nekdo, da bo porabil za turistično potovanje v tujino 500.000 lir. Prizadeti bo moral najprej položiti pri «Banca dTtalia» za tri me-
sece brezobrestno 250.000 lir. Za to obveznost ne pridejo v poštev na primer študijska potovanja, zdravljenje v tujini in še nekaj drugih primerov.
Dejstvo je, da je ukrep naletel pri poslovnih krogih na delno razumevanje, češ da je le treba kaj storiti za obrambo vrednosti lire. Večina poslovnih krogov pa ugotavlja, da obstaja nevarnost, da bo ukrep učinkoval samo v začetku, da pa se
moralo zateči v bol-
£:gd . šokom nisnice.
rariinCOn? 80 Pole®5 zaznali z večjo sta Tn0Sti° v severnih predelih mehek .ao z8radili v zadnjih letih biva/ .v'šj>h stanovanjskih hiš. Pre-cei. Cl za(Injih nadstropij so, kot si-mn,» ^0.VSOli občutili potresni sunek Prava6 6' • v Anconi se • je na-kVarila k* meia iakost sunkov po-
j^Milančani R0 Se zavedali potresa, in «n? Mi, da lestenci plešejo NShke Padajo s sten.
Tavčt |)0/s.el)n* poročevalec Vojmir
Potretn kl .s<ì i® po Prvi vesti 0 ham i P,0'4^ v prizadete kraje, bi bii^ „n > 2. uri sporočil, da naj čini
Po nepotrjenih vesteh v ob-v kra;	kakih 40 mrtvih, 10
mrtvih '‘leBono di Pinzano, več Sogni I*.3 !lai ki bilo tudi v Va-končnp Steyilk(' vsekakor niso dolo mp/i saj «sevalci še vedno išče-,0pmed ruševinami.
> B<!ij!leika*er'k Podatkih naj bi bilo hiš nnrn-.V .?S°PPU vpč kot 25 odst. n»j h: Kuema’ Pot* ruševinami pa J bl bUo več kot 20 ljudi.
v Art"r°ČI ,so spoeoeilb da se je Vojašnica'1 J Korjaniji delno zrušila h e Iv, ; „ . , “a je pod ruševinami za|)(leži]iJ ”V' znano> ée so tam sn'n kar„h ZltVe' PoRjojejo uradno Sovo }a ab!nJerskega podčastnika, njc-
zeno m tri o im L,.
LEVICA PRIPRAVLJA KANDIDATNE LISTE
Socialisti odklonili sklenitev «političnega dogovora» z radikalci
Radikalna stranka bo baje sama nastopila na volitvah ■ Priprave komunistične partije, ki napoveduje «obnovitev svojega zastopstva
Klinji
P*1 1.55.
tri otroke pa pogrešajo. Potresni sunek so zabeležili rzaška seizmološka opazo-
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 6. — Zdi se, da se bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah pojavila najmanj še ena nova kandidatna lista na levi: lista radikalne stranke. Uradno sporočilo o tem še ni bilo objavljeno, toda po nocojšnjem sklepu vodstva socialistične stranke, ki je zavrnilo politični dogovor z radikalno stranko, čeprav ne izključuje možnosti kake «o_-blike sodelovanja», ni skoraj več nobenega dvoma, da bodo radikalci šli sami na volitve. Še vedno pa ostane odprto vprašanje izvenpar-lamentarne levice, mèd katero si utira pot sklep o sestavi enotne liste, ki naj bi zajela gibanja «Lotta continua», «Democrazia proletaria», PDUP in «Avanguardia operaia». Kljub temu pa ne izključujejo možnosti, da bo Lotta continua predložila svojo listo.
Okrog teh novih kandidatnih list na levi se razvija obširna razprava pod vtisom nevarnosti, ki se je mnogi zavedajo, o razpršitvi glasov. Toda voditelj radikalcev Pennella te nevarnosti noče videti. Izjavni je, da če bodo radikalci šli na volitve, bodo dobili najmanj 5 odstotkov glasov. Sicer pa politični opazovalci in leve stranke so prepričani, da kandidatna lista radikalne stranke ne bo imela volilnega uspeha. Radikalci pa nočejo iti na volitve, ker so soc:alisti zavrnili politični dogovor z njimi.
Vodstvo PSI je danes ves dan zasedalo. Mancini in Fortuna sta podpirala sporazum z radikalno stranko, De Martino in Lombardi pa sta mu nasprotovala. V popoldanskih urah so le prišli do sestave enotne resolucije, ki v bistvu zavra-
ča predlog radikalne stranke, «o političnem dogovoru».
Tudi v Ulici Botteghe oscure je bil včeraj važen predvolilni sestanek. Na njem šo razpravljali o sestavi kandidatnih list in o volilni kampanji. Zdi se, da nameravajo komunisti precej obnoviti svojo navzočnost v parlamentu, upoštevajoč tudi «nove smeri v italijanski družbi» in dejstvo, da bo z novim parlamentom prišlo resno na dnevni red vprašanje udeležbe komunistične partije v vladi. Zato si, komunisti prizadevajo, da bi vključili v kandidatne liste in izvolili v parlament ljudi, ki imajo že velike upravne izkušnje na deželni in krajevni ravni. Poleg tega pa namerava komunistična partija odpreti svoje kandidatne liste ljudem, ki niso člani partije, predvsem raznim kulturnim in znanstvenim osebnostim. Sporočajo, da bodo tudi tokrat kandidirali mnoge laične in celo katoliške osebnosti. Danes so potrdili vest, da bo za senatorja kandidiral tudi general Pasti. Poleg tega bo komunistična partija vključila v svoje kandidatne hste večje število žensk in predvidevajo, da se bo njihova navzočnost v novem parlamentu kar podvojila.
Predvidevajo tudi, da bo na komunističnih listah izvoljenih okrog 40 novih senatorjev in 70 novih poslancev. Ugo Pecchioli. član tajništva KPI, je izjavil, da bodo komunisti obnovili svojo navzočnost v parlamentu «brez diskriminacije». Poslanci in senatorji, ki ne bodo več kandidirali, bodo še naprej s svojimi izkušnjami delovali v stranki. Med drugimi bodo prvič kandidirali predsednik deželnega odbora Emilie Fanti, predsednik deželnega
»
odbora Umbrie Conti in podpredsednik deželnega odbora Piemonta Libertini.
Vodstvo KPI sporoča, da bodo dokončni sklep o sestavi komunističnih list sprejeli v ponedeljek in torek na seji pristojne strankine komisije pri centralnem komiteju.
CANDIDA CURZI
bodo njegovi učinki v doglednem času ražblihili. Vsi 'poslovni krogi pa se strinjajo, da bo ta stroga omejitev denarnega poslovanja s tujino še bolj podražila blago, ki ga je treba uvažati, kar bo vplivalo na cene notranjih proizvodov.
Zakladni minister Colombo pa je danes izjavil, da se vlada pripravlja, da bo v prihodnjih dneh sprejela še nekaj manj važnih ukrepov v podporo domače valute.
V političnih krogih pa so sinočnje j vladne ukrepe sprejeli s pretežnim nezadovoljstvom. V glavnem ugotavljajo, da so bili ukrepi prepozno sprejeti, da je bila dosedanja vladna denarna politika, zlasti pa še od začetka letošnjega leta, nenačrtna in neučinkovita, kar je povzročilo nepopravljivo škodo, ki je ni mogoče popraviti z začasnimi in neučinkovitimi ukrepi. V bistvu politične sile ugotavljajo, da je treba sprejeti ukrepe na celotnem gospodarskem področju, da je treba selektivno omejiti uvoz, da ne bo prizadeta industrijska proizvodnja, ki jo je treba krepiti, da se poveča izvoz in s tem zmanjša plačilni in trgovinski primanjkljaj.
Vladni ukrep je zelo ugodno u-činkoval na današnjo vrednost lire. Včeraj so dolar plačevali do 930 lir. Uradna menjava se je zaključila z 915,95 lire za dolar. Danes pa je vrednost dolarja v popoldanskih urah padla celo na 878 lir, •kar pomeni, da je od včeraj do danes lira pridobila kar 52 točk pri menjavah izven uradnega tečaja. Banca dTtalia je po današnjih prvih jutranjih urah določila vrednost lire na 889,90 lire za dolar, kar pomeni, da se je lira od včeraj do danes ovrednotila v odnosu do dolarja za 2,92 od sto. Še več je lira pridobila v odnosu do švicarskega franka in nemške marke.
Hiiiiiiiiiiiiiiiiirdiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MADNO SPOROČILO ZVEZNEGA TAJNIŠTVA ZA ZUNANJE ZADEVE
Predsednik Tito odpotuje na uradni obisk v Grčijo
Jugoslovanska prizadevanja za dobre odnose z vsemi sosednimi državami
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsednik republike Josip Broz Tito bo v ponedeljek odpotoval na večdnevni u-radni obisk v Grčijo. V zvezi s tem je predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič na današnji redni tiskovni konferenci ponovil jugoslovansko prepričanje, da bodo rezultati obiska «nova spodbuda za razvoj vsestranskega sodelovanja ter prijateljstva in dobrega sosedstva» med Jugoslavijo in Grčijo. Obe državi imata mno-
....i..........................................»m.■■ninni..
DRUGI DAN ZASEDANJA OZN O TRGOVINI IN RAZVOJU
Načrt držav v razvoju za reformo mednarodnega gospodarskega reda
NAIROBI, 6. — Po včerajšnji slavnostni otvoritvi so udeleženci 4. zasedanja konference združenih narodov za trgovino in razvoj v kenijskem glavnem mestu danes poslušali govore številnih predstavnikov. V imenu skupine 77 je govoril tudi filipinski predsednik Marcos in podal manilsko deklaracijo, ki je hkrati tudi načrt dežel v razvoju o trgovinskih, denarnih in drugih reformah, ki naj omogočijo preobrazbo svetovne industrije. Dopoldne so govorili tudi predstavnik evropske gospodarske skupnosti Thorn, švedski predstavnik in generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti Eteki. Slednji je pozval prisotne, naj manilsko deklaracijo in načrt akcij sprejmejo kot osnovo tega srečanja,
Kritiziral je ' govor ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ki je ponudil paralelni načrt, ki je v nekaterih točkah izpolnil pričakovanja dežel v razvoju, v večini pa jih ni.
Danes je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije, član zveznega izvršnega sveta Janko Smole in že na začetku poudaril, da so vprašanja gospodarskega razvoja večine prebivalstva dosegla tisto stopnjo, ko postajajo že vir nestabilnosti svetovnega gospodarstva.
Jugoslavijo je skupaj z neuvrščenimi in drugimi deželami v razvoju v pripravah na to konferenco vodilo spoznanje, da so vprašanja neenakomernega razvoja svetovnega gospodarstva že tako pereča, da
zahtevajo takojšnjo akcijo mednarodne skupnosti. Sodelovanje razvitih in dežel v razvoju je zato najvažnejši dosežek 7. posebnega zasedanja Združenih narodov, kjer so dali smernice za konkretnejše sodelovanje. Mednarodne gospodarske razmere so takšne, da je treba sestaviti načrt akcij, ki ga bodo vsi sprejeli in s katerimi bodo dokončno odstranili žarišča kriz.
Govor ameriškega državnega tajnika je zbudil med prisotnimi predstavniki dežel v razvoju dokajšnje negodovanje, še zlasti ker gre za že znane predloge o sodelovanju med razvitimi in nerazvitimi državami, za katerimi se skriva ameriška skrb, da si zagotovi surovine po najnižjih možnih cenah.
go razlogov za to, saj sta sosedi in ležita na pomembnem in občutljivem geopolitičnem območju. Kar zadeva vsebino Titovih pogovorov z grškimi državniki, je Kalezič napovedal, da bodo razpravljali o vseli vprašanjih, kj zanimajo obe strani. Posebej je omenil izmenjavo mnenj o medevropskih odnosih po konferenci o varnosti in sodelovanju v Helsinkih ter o uresničevanju sklepov te konference. Teme pogovorov bodo tudi razmere na Balkanu, v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, «seveda pa tudi reševanje ciprskega problema ne more biti zunaj središča pozornosti».
Tema današnje tiskovne konference v zveznem tajništvu za zunanje zadeve so bili odnosi še z eno sosednjo državo. Gre za Albanijo in za nedavno pisanje partijskega glasila «Zeri i populit» o jugoslovansko . albanskih odnosih in o tem, češ da Jugoslavija zavlačuje podpis sporazuma o kulturnem sodelovanju. Glasnik tajništva Mirko Kalezič je izjavil: «Odnosi Jugoslavije s sosednjimi državami so bili vedno v središču pozornosti jugoslovanske zunanje politike. Ne enkrat smo poudarili tudi interes Jugoslavije za trdno in plodno sosedsko sodelovanje z Albanijo. To jugoslovansko stališče se ni prav nič spremenilo. Jugoslavija je pripravljena sodelovati z vsemi sosedami na vseh področjih. Na naši strani za to ni bilo in ni ovir. To velja tudi za podpis sporazuma o kulturnem sodelovanju z Albanijo.»
V zvezi z obiskom člana politbiroja in tajnika centralnega komiteja enotne socialistične partije Nemčije (NDR), Axena v Beogradu je Kalezič dejal, da so vzhodnonemški partiji zaupali operativno organizacijo konference evropskih komunističnih in delavskih partij ter, sestankov
redakcijske komisije in delovnih skupin. V dosedanjih pripravah na konference so bila poleg sestankov redakcijske komisije in delovnih skupin tudi dvostranska posvetovanja med posameznimi delavskimi strankami. V ta okvir sodi tudi o-bisk Hermanna Axena v Beogradu. V pogovorih s predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije je ,Axen' izmenjal mnenja tudi o pripravah na konferenco. Sicer pa so tudi uskladili program medpartijskega sodelovanja.
Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve danes ni komentiral zadnjega zasedanja varnostnega'sveta Združenih, narodov o problemih Bližnjega vzhoda (status palestinskega ljudstva na zasedenih ozemljih), za kar se je zanimal dopisnik e-giptovske agencije «Mena», pač pa je ponovil znano jugoslovansko stališče, da uradni Beograd nasprotuje izraelski okupaciji arabskih o-zemelj, zasedenih po junijski vojni leta 1967, in zahteva umik Izraela, sicer pa Jugoslavija s simpatijami in podporo spremlja prizadevanja palestinskega ljudstva za oblikovanje nacionalne identitete in uresničevanje nacionalnih pravic, vševši pravico do oblikovanja lastne države, ter njegov odpor na zasedenih ozemljih.
V. BARAB AS
Njercre na Danskem
KOPENHAGEN, 6. - Danska kraljica Margrethe je na letališču glavnega mesta sprejela predsednika Tanzanije Juliusa Njerereja. Na dnevnem redu pogovorov, ki jih bo imel Nje-rere s predsednikom danske vlade Ankerjem Joergensenom bo predvsem danski prispevek k razvoju Tanzanije.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MNOGO STRAHU IN SPLOSEN BEG IZ HIS NA ULICE
V Trstu le manjša materialna škoda zaradi sinočnjega potresnega sunka
Pomirjevalni podatki tržaškega geofizikalnega zavoda - Iz Trsta odpotovala reševalna ekipa gasilcev na prizadeto področje - Nepotrjena vest o klicu na pomoč SOS z neke ladje na severnem Jadranu - Zadnji močnejši potresni
sunek smo v Trstu zabeležili leta 1926
OBJAVLJENE PRVE KANDIDATNE USTE V NAŠEM MESTU
Cuffaro in Jelka Gerbes glavna kandidata KRI
Prvi bo nosilec liste za poslansko zbornico, druga pa bo kandidirala v drugem okrožju za senat ■ Med kandidati za zbornico tudi Stojan Spetič - Seja deželnega vodstva KD
Sinoči, po prvem potresnem sunku, na Garibaldijevem trgu
Močan potresni sunek, ki je sinoči prizadel celotno področje severnega Jadrana, smo občutili tudi v našem mestu. V nekaj trenutkih — ura je bila približno 21 — so ulice in trgi povsem oživeli: večina Tržačanov je namreč stekla iz hiš, kjer so se jim majala tla pod nogami, tokrat v pravem pomenu besede.
Na srečo je bil sunek, ki smo ga občutili v Trstu, lažje narave. Potres ni povzročil večje materialne škode. Nekaj lestencev je sicer padlo s stropa, tudi nekaj slik se je odtrgalo z zida, kozarci so žvenketali v omarah in knjige so popodale s polic. Vse to se je dogajalo predvsem v višjih nadstropjih, kjer je
bilo bolj občutiti potresne sunke.
Takoj po potresu se je zbrala večja skupina ljudi pred sedežem talasografskega urada v Drevoredu R. Gessi 2. V uradu sicer zaradi pozne ure ni bilo nikogar, na kraj pa je — zaradi precejšnje gneče — prihitela obhodnica tržaške kvesture, ki je po radiu navezala stik z opazovalnico v jami pri Briščikih, kamor so nemudoma pohiteh geologi. Poročilo, ki smo ga slišali pred poslopjem talasografskega urada je bilo tako v Trstu prvo uradno poročilo o potresu. Radijska zveza je bila zelo motena, vsekakor pa so izvedenci povedali, da je šlo za potresni sunek 6. stopnje Mercallijeve
lilliliiiiiinmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniilliiiiiiiiiiiimmimiimiiiiiiiiiiliuiiiiiiimuliiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiil
ENOTNA ZAHTEVA DEŽELNEGA SVETA
ŽE LETOS ZAČETEK SLOVENSKIH TV ODDAJ
To zahtevo sta predsedniku RAI- TV Finocchiaru obrazložila predsednika deželnega sveta in odbora Izvoljena deželna komisija za radiotelevizijsko službo, v kateri sta tudi dva Slovenca
Na včerajšnji seji deželnega sveta so izvolili novo deželno komisijo za radiotelevizijsko službo, ki ji zakon o reformi RAI-TV pripisuje važne, pa čeprav omejene naloge. Pred tem je deželni odbornik podal obširno poročilo o delovanju deželne uprave v zvezi z radiotelevizijsko reformo in predvsem z decentralizacijo RAI-TV; po razpravi, v katero so posegli predstavniki vseh političnih skupin, so to poročilo z veliko večino glasov odobrili.
Odbornik Cocianni je v svojem poročilu podal sliko prvih faz izvajanja reforme RAI-TV in stikov, ki jih je dežela Furlanija - Julijska krajina imela tako z drugimi deželami, kot tudi z osrednjimi oblastmi in z voditelji upravnega sveta radiotelevizijske ustanove. Svojo pozornost je Cocianni osredotočil na predlogih o decentralizaciji, ki jih je dal upravni svet RAI-TV in ki so za našo deželo v bistvu nesprejemljivi. Deželna uprava se namreč zavzema predvsem za dve točki, ki ju predlogi upravnega sveta ne o-svajajo v zadostni meri: gre za priznanje tržaškega sedeža RAI kot avtonomnega deželnega radiotelevizijskega centra z oddajami bodisi v italijanščini kot v slovenščini in za takojšen začetek ustreznih televizijskih oddaj za deželo Furlanijo - Julijsko krajino tako v italijanščini kot v slovenščini. Take oddaje, je dejal deželni odbornik, naj bi uvedli že v teku letošnjega leta, in sicer istočasno italijanske in slovenske.
Te zahteve sta 7. aprila letos obrazložila predsedniku RAI-TV Finocchiaru predsednik deželnega odbora Comelli in predsednik deželnega sveta Pittoni, ki sta tudi navedla vrsto argumentacij v podporo obeh zahtev. Glede potrebe po avtonomnem deželnem centru obstajajo najprej institucionalni razlogi: po predlogih upravnega sveta RAI bi namreč naša dežela bila edina dežela s posebnim statutom, ki bi ne razpolagala z avtonomnim centrom, kakršnega pa bo na primer imela celo tridentinska avtonomna pokrajina. Dalje obstajajo družbeno - gospodarski in kulturni razlogi glede na funkcijo mostu naše dežele med Italijo in Jugoslavijo in drugimi državami vzhodne Evrope. Dalje je treba upoštevati tudi potrebo po utrjevanju omikanega sožitja med prebivalci italijanske in slovenske narodnosti ter novo fazo sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki se odpira z osimskimi sporazumi. Eden od argumentov je tudi obstoj slovenske narodnostne manjšine, ki jo je treba valorizirati tudi z učinkovitimi instrumenti radiotelevizijske informacije. Odbornik Cocianni je omenil tudi delovanje koprske televizije, ki vsakodnevno oddaja informacije tudi iz naše dežele, zaradi česar je treba takoj uvesti tako slovenske kot italijanske oddaje, ki naj bodo
po kvantiteti in kvaliteti konkurenčne s koprskimi.
Glede slovenskih programov pa je odbornik Cocianni poudaril potrebo po rekvalifikaciji radijskih oddaj in časnikarskih poročil ter po istočasni uvedbi italijanskih in slovenskih televizijskih oddaj.
Po krajši razpravi so odbornikovo poročilo odobrili z veliko večino, saj so proti glasovali le misovci. Predstavnika Slovenske skupnosti Štoka in Furlanskega gibanja Puppinijeva sta v trenutku glasovanja zapustila dvorano v znak protesta, ker v novo deželno komisijo za radiotelevizijsko službo nista bila vključena zastopnika njunih strank.
Člani te komisije, ki so jih takoj nato izvolili na osnovi dogovora med strankami ustavnega loka, so Alessandro Beltrame. Stelio Rosolini in Jurij Slama za KD, Fabio Inwinkl in Stojan Spetič za KPI, Livio Pesante za PSI, Bruno Mayer za PS DI, Filippo Cassola za PRI in Man-lio Cecovini za PLI.
lestvice z epicentrom kakih 50 kilometrov od Trsta, v smeri proti Ljubljani. Nekaj trenutkov kasneje pa so to smer popravili in naglasili, da je ne morejo točno ugotoviti. Znanstveniki so naglasili, da gre za neobičajen potresni sunek, predvsem upoštevajoč njegovo dolžino in pomirili gručo ljudi, ki je v popolni tišini poslušala hreščeči glas radijskega oddajnika, da se sunki take vrste običajno ne ponavljajo.
Kasneje smo izvedeli, da so se sunki še nekajkrat ponovili, vendar so bili šibkejši in jih pri nas, zaradi strukture kraških tal nismo občutili.
Potres je sprožil alarm pri vseh varnostnih organih in predvsem pri gasilcih, ki so jih meščani kar «bombardirali» s telefonskimi pozivi. V nekaj minutah so bile vse vojašnice prazne, resnih posegov pa je bilo na srečo malo. Kot običajno je bila tudi tokrat poškodovana cerkev sv. Antona novega, kjer je s strehe padel na pločnik kos marmorja. Večjo škodo so zabeležili na poslopju-v'Ul. Imbriani 5 in še v nekaterih drugih zgradbah, nikjer pa mTbilo treba, vizseljti stanovalcev. V nekaj več kot eni uri so gasilci praktično končali z delom, tedaj pa je morala skupina 17 mož s šestimi prevoznimi sredstvi odpotovati proti Vidmu, kjer so zaprosili za pomoč. V trenutku ko poročamo, nimamo vesti, da bi iz Trsta odpotovala v Furlanijo še večja skupina reševalcev. Karabinjerji so poslali na kraj potresa bataljon iz Gorice, v Trstu pa so v stanju pripravljenosti gojenci policijske šole pri Sv. I-vanu in osebje Rdečega križa, ki je pripravilo tri avtomobile in jih opremilo z vsem potrebnim za pomoč potresencem. Glede na poročila, ki jih v Trstu prejemajo precej zmedeno, saj so prekinjene telefonske zveze s področjem potresa, je pričakovati, da bodo še pred jutrom odpotovala v Furlanijo vsa razpoložljiva sredstva. Seveda pa nadzorni organi, ki vodijo reševalne akcije urejajo prihod reševalcev postopoma. da bi ne prišlo do zastojev v prometu. V zvezi s tem je tržaško poveljstvo prometne policije naprosilo zasebnike, naj se ne podajo na prizadeto področje.
Potres je bilo čutiti tudi v Kopru. Sunek je bil precej močan in je tra-je zmankal električni tok, kar je jal nekaj sekund. V istem trenutku povzročilo dokajšnjo paniko med
prebivalstvom. Mesto je, '«silo v popolni temi skoraj deset minut. Naenkrat so bile ulice polne preplašenih ljudi, med katerimi so bili posamezniki le napol oblečeni, saj so že bili v posteljah ali pa se pripravljali k počitku. Najbolj so občutili potresni sunek v stolpnicah, kjer so se tresle omare in žvenketali lestenci. Ob 22. uri so bile ulice v Kopru še zmeraj polne ljudi, ki so se le počasi pomirjali. Po podatkih pa potresni sunek, razen preplaha, ni povzročil ne človeških žrtev ne gmotne škode.
Dodati je treba, da je naš urednik prav iz Kopra prejel prvo uradno poročilo o epicentru. Prav tako v Kopru je baje neki radioamater ujel klic na pomoč SOS z neke ladje v severnem Jadranu. O tem pa nismo imeli nobene podrobnejše vesti.
Okoli polnoči se je stanje v našem mestu povsem umirilo. Le tu pa tam je bilo na ulicah opaziti še manjše skupine ljudi, večina pa je odšla spat. Trst je tako preživel svoj drugi močnejši potresni sunek v tem stoletju. Prvega smo doživeli leta 1926 in, ko je sinoči neki zaskrbljeni družinski oče po radiu vprašal znanstvenika v jami pri Briščikih, kaj naj naredi, in mu povedal, da stanuje v četrtem nadstropju osemdeset let stare hiše, je prejel odgovor: «Če se vaša hiša ni porušila leta 1926, se tudi danes ne bo. Zato vam svetujem da greste spat.»
Delovanje političnih strank za določanje kandidatov na prihodnjih parlamentarnih volitvah je stopilo v najbolj živahno fazo, ker pač morajo vodstveni organi povzeti zaključke posvetovanj s sekcijami in sestaviti dokončne sezname, ki jih bodo izpopolnili že v prihodnjih dneh. Po govoricah in domnevah zadnjih dni pa končno beležimo tudi nekatere uradne vesti. Prve prihajajo prav iz vrst komunistične partije, ki je sinoči določila kandidatne liste za senat in poslansko zbornico v tržaškem okrožju.
Za poslansko zbornico je nosilec liste deželni tajnik Antonino Cuffaro, za njim pa kandidirajo še Vincenzo Campagna, tajnik miljske sekcije, delavec, nato Stojan Spetič, časnikar in občinski svetovalec, ter končno še dr. Giorgio Tamburiini, zdravnik, vodja komisije za socialno varstvo tržaške federacije in član upravnega sveta tržaške bolnišnice.
Za senat bo v prvem okrožju (mestno središče) kandidiral prof. Monfalcon, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu, v drugem okrožju (okolica) pa Jelka Gerbec, članica tajništva federacije. Na o-snovi prejšnjih parlamentarnih volitev ter rezultatov upravnih volitev 15. junija lani imata zelo konkretne možnosti izvolitve Cuffaro v poslanski zbornici in Jelka Gerbec v senatu.
Na koncu seje pa so še pozvali člane in aktiviste KPI k najširši mobilizaciji za afirmacijo stranke v korist dejanske prenovitve države.
V Vidmu pa se je včeraj sestalo deželno vodstvo KD, ki je razpravljalo o kandidaturah na prihodnjih volitvah. Med drugim so sprejeli prošnjo posl. Armanija in sen. Mon-tinija (prvi je bil izvoljen v Vidmu, drugi pa v Čedadu), da ne bi več
kandidirala. Potrdili so ponovni kandidaturi ministra Torosa in posl. Belci ja, sprejeli pa so tudi prošnjo deželnih svetovalcev Giusta in Miz-zaua, da bi kandidirala na volitvah. Končno je deželno vodstvo povabilo deželnega tajnika Tonuttija, naj sprejme kandidaturo za senat v videmskem volilnem okrožju.
Sicer pa je glede ostalih kandidatur deželno vodstvo pozvalo pokrajinske volilne komisije, naj se pri določanju kandidatov držijo načela čim širše obnovitve kandidatnih list
Kar se našega mesta tiče, bi to načelo pomenilo, da ne bi. smel več kandidirati poslanec Bologna, ki je bil že štiri mandatne dobe v poslanski zbornici. V primeru, da bi se Bologna ne predstavil na volitvah, bi bil drugi kandidat KD zaradi notranjih strankinih ravnovesij prav gotovo iz vrst desnice: najverjetnejši kandidat, ki ga v tej zvezi omenjajo, je predsednik tržaške letoviščar-ske ustanove inž. Tombesi.
OBVESTILO UDELEŽENCEM CANKARJEVE PROSLAVE
Bralce, ki so prejeli vabila na osrednjo proslavo stoletnice rojstva Ivana Cankarja, ta bo jutri, v soboto, 8. t.m., ob 18. uri v Hali Tivoli v Ljubljani, obveščamo, da jih j bosta posebna avtobusa čakala pred sodiščem v Trstu (na Foro Ulpiano), od koder bosta odpeljala ob 14.30!
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V počastitev stoletnice rojstva IVANA CANKARJA
Jože Rode - Jože Vozny - Ivan Cankar
F ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL
DRAMSKA LEPLJENKA
Predstavo so pripravili:
Jože Rode dramaturg Gustav Mahler glasba Mira Sardoč jezikovno vodstvo Sergej Verč režija, scena in kostumi
Igralci:
Sergij Cerkvenič, Ksenija Dobrila, Darij Frandolič, Marina Gulin, Boris Kobal, Jasna Rodošek, Lidija Sosič in Sergej Verč
Franc Meula vodja predstave Alenka Čepar šepetalka Aldo Pipan tehnični vodja
Predstave v dvorani PD « I. Cankar », Ul. Montecchi 6 Danes, 7. maja, ob 20.30 — PREMIERA
Jutri, 8. maja, ob 20.30 V nedeljo, 9. maja, ob
— I. PONOVITEV
18. uri - II. PONOVITEV
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V ponedeljek. 10. maja, bo ob 17. uri seja glavnega odbora sindikata. Na dnevnem redu bo razdelitev od-bomiških mest, razprava o sklepih občnega zbora in razno.
nillMIIIIIIIIIIIIlIWIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIllllllUIIIIIIIHIlìIlllIIIIIIIIIIIIIIIIinnillllIllllllllllIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII
S POSEGI PREDSTAVNIKOV VSEH POLITIČNIH STRANK
Gospodarski aspekti osimskih sporazumov predmet izčrpne razprave v deželnem svetu
Izglasovana resolucija strank ustavnega loka o nalogah deželne uprave - Cuffaro (KPI) in Štoka (SSk) obžalovala, da zakonski osnutek o ratifikaciji sporazumov ne omenja vprašanj Slovencev
V deželnem svetu je bila včeraj na dnevnem' redu obširna razprava o gospodarskih aspektih ''osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in o nalogah, ki jih ima deželna uprava pri izvrševanju določil sporazumov. Do razprave je prišlo na osnovi resolucije, ki jo je še januarja predložila komunistična svetovalska skupina in ki je med drugimi predlogi vsebovala tudi zahtevo po ustanovitvi posebne svetovalske komisije, ki naj bi spremljala delovanje deželnega odbora v zvezi z izvajanjem sporazumov.
Prav to vprašanje ustanovitve komisije je bilo predmet mrzličnih pogovorov ob robu včerajšnje seje v iskanju skupne rešitve. Demokristjani, socialdemokrati in republikanci so najprej predložili svojo resolucijo, ki je delno osvajala vsebino komunistične, ni pa predvidevala ustanovitve komisije, na koncu pa so demokristjani le klonili, tako da sta bili obe resoluciji umaknjeni, odobrena pa je bila tretja resolucija, ki to komisijo predvideva. V resoluciji, ki so jo podpisali predstavniki KPI, KD, PSI, PSDI, PRI in PLI in ki so jo izglasovali z veliko večino glasov (proti so glasovali samo misovci, medtem ko predstavnika Slovenske skupnosti v trenutku glasovanja ni bilo v sejni dvorani).
liiiiiiiiiiiiiiiiuninniiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiuiTiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiin
POSLEDICE NENAVADNEGA POTRESNEGA SUNKA
F splošnem preplahu, ki je zajel Trst, tudi ena smrtna žrtev
Ljudj'e so množično zapustili stanovanja in se zgrnili na ulice - Številni posegi gasilcev
«Takšnega strahu še dolgo nisem 1 dar za nesrečno Adamovo ni bilo | se lahko vrnejo v stanovanja in podoživel,» «še šestindvajsetega leta‘več nobene pomoči: kmalu po pre-1 dobno. Precej zmede je bilo tudi
me ni tako streslo», «Ob tej gospodarski krizi, ko gre v Italiji vse narobe, je manjkal še potres». Takšne in podobne izjave je bilo slišati sinoči vsepovsod. Tudi v naši redakciji je neprestano brnel telefon — ljudje so zaskrbljeno spraševali po zadnjih vesteh, zanimalo jih je, kje je bilo središče potresa in kakšne so bile njegove posledice, vmes pa so nam pripovedovali, kakuni občutki so jih prevzemali, ko so se jim tresla tla pod nogami.
Večina je preplašeno zapustila svoja stanovanja ter se zgrnila na ulice. Nekatere lažje razburljive ali pa bolehne na srcu je obšla celo slabost. Čeprav potres na tržaškem območju ni bil tako silovit kot v nekaterih predelih Furlanije in Kar-nije, je tudi v samem Trstu zahteval smrtno žrtev. Strah je bil namreč usoden za 72-letnó Jolando A-damo iz Ul. Rossini 2. Sedela je pred televizijskim sprejemnikom, ko se je v sobi vse streslo. Prebledela je in obšla jo je slabost. Sorodniki so nemudoma poklicali reševalno osebje Rdečega križa, ven-
vozu v bolnišnico je na oddelku za oživljanje umrla.
To ni bil edini poseg reševalnega osebja. Poseči so morali še v treh podobnih primerih, ki pa na srečo niso imeli hujših posledic. Nekaj ljudi se je zglasilo na oddelku za prvo pomoč, kjer je imelo zdravstveno osebje nenavadno veliko dela. Več kot deset starejših ljudi je namreč takoj po potresu potrebovalo prvo pomoč. Zdravniki so jim zmerili pritisk ter dali pomirjevalna sredstva.
Kot rečeno, so ljudje množično zapuščali stanovanja ter se zgrnili na cestah. V mestu je bilo še pozno v noč vse živo. Ljudje so se zbirali v gručah pred hišnimi vrati in marsikdo je bil že v ponočni srajci. V vseh je vladal preplah in marsikdo si še dolgo ni upal v stanovanje v strahu pred ponovnimi potresnimi sunki.
V stalni pripravljenosti so bili tudi gasilci ter vse policijske in o-rožniške postaje. V njihovih uradih je stalno brnel telefon — ljudje so spraševali, kako naj se ravnajo, če
v prometu. Veliko ljudi je sedlo v avtomobile ter v njih čakalo ali pa se odpeljalo iz mesta. Glavne ceste so bile nenavadno polne prometa in marsikateri avtomobilist v splošni paniki sploh ni upošteval rdečih semaforjev. Na srečo ni bilo ob tem hujših posledic.
Nekoliko več dela so imeli gasilci, ki so imeli več desetin posegov. V nekaterih primerih je šlo le za oluščen omet, ki ga je bilo treba odstraniti, v večini primerov pa so jih ljudje poklicali, ker so pri begu iz stanovanj zaprli vrata ter pozabili ključe. Gasilci so morali skratka vdreti v stanovanja.
Podobni prizori kot v mestu so bili tudi v zgornji okolici. Nenavadni tresljaji ter grmenje, med katerimi je marsikdo zaznal tudi značilni vonj po žveplu, je pregnal ljudi iz hiš. Začudeno in prestrašeno so lakali, če se bodo tresljaji ponovili. Splošni zmedi se je pridružilo še zateglo tuljenje razdraženih živali. V vseh pa je preveval neki občutek nemoči in zmedenosti,
je med drugim potrjena pozitivna ocena sporazumov, ki jo je deželni svet že izrazil v preteklosti, omenja se važnost proste cone na Krasu za razvoj tržaškega gospodarstva, v tej zvezi pa se tudi poudarja nujnost, da ustanovitev proste cone ne škoduje naravnemu okolju in da se zajamčijo interesi slovenskega prebivalstva na tem področju. Resolucija končno obvezuje deželni odbor, da poseže pri rimskih oblasteh, da bi že obstoječa medministrska komisija nadaljevala z delom in pripravila dekrete za izvajanje osimskih sporazumov, ne da bi čakala na njihovo ratifikacijo s strani parlamenta.
Včerajšnja seja deželnega sveta se je začela s posegom komunista Zorzenona, ki je orisal vsebino resolucije KPI, nato pa je podpredsednik deželnega odbora Stopper, ki je tudi član medministrske komisije, poročal o posegih in pobudah deželne uprave v zvezi z osimskimi sporazumi. Stopper je najprej omenil mnenja, ki jih je bila deželna uprava dolžna dati o sporazumih, nato študije in dokumente, ki jih je uprava pripravila, predvsem v zvezi z nameravano prosto cono, pa tudi stike, ki jih je dežela imela s sosedi, predvsem z republikama Slovenijo in Hrvaško. Deželni odbor je tudi pripravil osnutek proračuna o stroških, ki bodo potrebni za izvajanje gospodarskega dela sporazumov (na tej osnovi je vlada pripravila zakon o ratifikaciji, ki predvideva izdatek 300 milijard lir v treh letih), ustanovili pa so tudi medod-bomiško komisijo, Id je med drugim proučila vprašanje pristojnosti posameznih krajevnih uprav, ustanov in odborništev za probleme, ki so povezani z izvajanjem sporazumov.
V razpravo, ki je sledila, so med drugimi posegli Štoka (Slovenska skupnost), Zanfagnini (PSI) in Cuffaro (KPI). Prvi je ponovil stališče svoje stranke o sporazumih, nato pa se je ustavil ob vladnem zakonskem osnutku o ratifikaciji in obžalovanju, da ni v njem niti z besedico omenjena slovenska narodnostna skupnost. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi jih utegnila imeti ustanovitev proste cone na Krasu, ki bo privedla do novih razlastitev slovenske zemlje.
Socialist Zanfagnini je ugotovil, da je razprava šla mimo glavnega argumenta na dnevnem redu, in sicer vprašanja korektnih odnosov med deželnim odborom in deželnim svetom. Nima namreč smisla ponavljati že znanih ocen sporazumov, treba pa je najti obliko, kako pravočasno in izčrpno seznaniti svetovalce o pobudah dežele pri izvajanju sporazumov. Najustreznejša o-blika bi, po mnenju Zanfagninija, bila prav svetovalska komisija, kakršno je predlagala resolucija KPI.
Tudi komunist Cuffaro je ostro obsodil dejstvo, da se v vladnem zakonskem osnutku o ratifikaciji i-talijansko . jugoslovanskih sporazumov sploh ne omenjajo vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Ta se pač omenjajo samo v enem stavku priloženega vladnega poročila, ki pa je nesprejemljiv, ker izkrivlja dejstva ter daje misliti celo na novo prevaro v škodo manjšine.
Spremno poročilo govori namreč o izvajanju določb o manjšinah samo na teritoriju, ki je bil podvržen londonski spomenici o soglasju, ne pa na celotnem ozemlju dežele, poleg tega pa omenja tudi obstoječo raven zaščite in pozablja, da ni bilo nobenih zakonov, ki bi na ustrezen način ščitili manjšino. Novi parlament, je dejal Cuffaro, bo moral popraviti tak način obravnavanja problemov ter bo moral uvesti načelo o globalnem zajamčenju pravic slovenske narodnostne skupnosti. Končno je Cuffaro izrazil razumevanje za upravičene skrbi, ki obstajajo v zvezi z usodo slovenske zemlje po ustanovitvi proste cone na Krasu.
Razna obvestila
Izredni zbor članov zadruge Mangart bo 26. maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Razpravljali bodo predvsem o finančnih težavah, s katerimi se
mora ukvarjati odbor.
« » *
Slovenski klub s sodelovanjem Narodne in študijske knjižnice v Trstu prireja razstavo benečanskega tiska v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9. Razstava bo odprta še danes od 16. do 18. ure.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 7. maja STANKO
Sonce vzide ob 4.44 in zatone ob 19.19 — Dolžina dneva 14.35 — Luna vzide ob 11.45 in zatone ob 0.51.
Jutri, SOBOTA, 8. maja MIHA
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 26,4 stopinje, najnižja 15,5, ob 19. uri 20,5, zračni pritisk 1019,1 ustaljen, nebo 4 desetinke pooblačeno, brezvetrje, vlaga 42-odstotna, morje mimo, temperatura morja 14,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 6. maja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
Umrli so: 80-letna Giuseppina Mer-cusa, 79-letna Matilde Zanetti por. Abile, 72-letni Giusto Valenta, 80-letna Maria Marmolja vd. Casali!, 81-letni Giorgio B’abro, 77-letna Anita Zamarin, 73-letna Maria Turco por. Pacor, 55-letna Bruna Visintin por. Rustia, 81-letna Olivia Zanella vd. Paulat, 72-letni Edoardo Crapesi, 76-letni Gaetano Francavilla, 71-Ietna Anna Balentin por. Marussi, 72-letna Carolina Lipolt por. Spazzai, 81-letna Maria Slavec vd. Strain, 82-letna Karolina Sedmak vd. Švab, 85-letna Maria Veliak vd. Valente.
PD «Ivan Grbec» v Skednju
priredi
Danes, 7. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih ob stoletnici rojstva
PROSLAVO IVANA CANKARJA
Na sporedu je govor Aceta Mer-molje, branje iz Cankarjevih del, nastop dua šiškovič:
črt šiškovič - violina Mojca šiškovič - klavir K obilni udeležbi vabi odbor.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; AH'Aimunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
Gledališča
VERDI
Danes ob 21. uri za red A prvi koncert Spomladanske simfonične sezone. Dirigent Daniel Oren, solist pianist Michele Campanella.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja PROSLAVA STOLETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA
HLAPEC JERNEJ
po povesti Ivana Cankarja
Odrska zasnova in režija JOŽE BABIČ
Dramaturg 'PRIMOŽ KOZAK Scena PETER SKALAR Glasba DARIJAN BOŽIČ Kostumi ANJA DOLENČEVA Asistenta VOJA SOLDATOVIČ in ZORAN LEŠIČ
V	naslovni vlogi nastopa POLDE BIBIČ, v ostalih vlogah sodelujejo igralci vseh slovenskih dramskih gledališč ter slušatelji AGRFTV, člani AFS «France Marolt», otroci Pionirskega doma v Ljubljani in drugi.
V	ponedeljek, 10. maja, ob 20.30.
VSTOP PROST
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi predstavnike tržaških prosvetnih društev na
POSVET
ki bo danes, 7. ’ t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
PD «V. VODNIK» - DOLINA
vabi na otvoritev razstave slikarjev amaterjev, ki bo danes, 7. t.m., ob 20.30 v Torkli.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
La Cappella Underground 19.00—21.30 «I mostri». Igrata Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman. Barvni zabavni film.
Ariston 16.00—21.30 «Nashville». Barvni film režiserja Roberta Altmana.
Mignon 16.00 «Un asso nella mia manica». Igrata Omar Sharif, Karen Black.
Grattacielo 16.00 «Adele H. Una storia d’amore». Igra Isabelle Adjani. Barvni film.
Fenice 15.00 «Todo modo». Igrata: Gian Maria Volontà in Mariangela Melato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod Izletom.
Nazionale «Sandokan - 1. del». Barvni film. Igrata Kabir Bedi in Carole Andre.
Eden 16.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio.
Ritz 15.30 «Il comune senso del pU" dorè». Barvni film. Igrajo A. Sordi, C. Cardinale, F. Bolkan, Cechi Pon-zoni. Prepovedan mladini pod Izletom.
Aurora 16.30 «Cadaveri eccellenti»-Igra Lino Ventura. Barvni film-
Cristallo 16.00 «May fair lady». L5ra A. Hepburn. Barvni film.
Capito! 16.00 «Bluff». Barvni film, v katerem igrata Anthony Quinn in Adriano Celentano.
Impero 16.00 «Il vento e il leone»-Barvni film.
Moderno 16.00 «Pasqualino Settebel-lezze». Igra: Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom-
« Bandii film.
Filodrammatico 16.30 «Magia erotica»-Barvni film.
Ideale 16.00 «Gli orrori del museo nero». Michael Gouch. Barvni film-Mladini pod 18. letom prepovedan-
Vittorio Veneto 16.30 «Il padrone e l’operaio». Igra: Renato Pozzetto. Barrai film.
Radio 16.00 «Kung Fu, l'arte di uccidere». Barvni film.
Astra 16.30 «Le armate rosse a*' la liberazione deb’Europa». Barvni film.	.
Abbazia 16.00 «La mano lunga de padrino». Igra Peter Lee. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 17.00 «La preda». Ig«' ta Zeudy Araya in Franco Castori-Prepovedan mladini pod 14- letom. Barvni film.
Slovenski klub obvešča, da bo od hod izletnikov na Vrhniko, ob m letnici rojstva Ivana Cankarja, _ t.m. ob 7.45 izpred sodnijske palače*
Ob težki izgubi drage žene izreka sekcija VZPI -ANPI Repentabor tov. Ivanu Puriču globoko sožalje.
Zveza borcev - Križ izreka globoko | sožalje odborniku Gigiju in druži I ob izgubi drage mame.
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je po hudi bolezni v 45. letu zapustila naša predraga žena, hčerka in sestra
PAVLINA PURIČ roj. ŠKABAR
Pogreb drage pokojnice bo danes, 7. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: mož Ivan, oče, brat Ivan z družino ter drugo sorodstvo
Veliki Repen, Portorož, 7. maja 1976
V starosti 82 let nas je zapustila draga mama in nona
KARLA SEDMAK vd. ŠVAB
Pogreb bo jutri, 8. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bol-
nišnice.
Žalostno vest sporočajo: sinova Gigi in Vinko in hči Sabina z družinami, sestra in drugo sorodstvo
Križ, Trst, Brisbane, 7. maja 1976
GORIŠKI DNEVNIK
V TOREK V MILJAH
Sindikalisti «Calza Bloch» pri podžupanu W. Bordonu
V torek je podžupan miljske občine sprejel delegacijo delavskega sveta tovarne «Calza Bloch», ki ga je seznanila s hudo krizo, v kateri se sedaj nahaja tržaška tovarna. Delegacija je odborniku posredovala številne podatke in naglasila, da je stanje v tovarni nevzdržno in da številnim delavcem grozi odpustitev. Berdon je zagotovil svojo zavzetost, da se premosti sedanje stanje in se obvezal, da bo naprosil predsednika tržaške krajine Zanettija, da bi vse krajevne ustanove tržaške pokrajine skupno nastopile v o-brambo prizadetih delavcev.
Solidarnost PSI z delavci podjetja «Calza Bloch»
Pokrajinsko tajništvo PSI se -je predvčerajšnjim sestalo s predstavništvom delavskega sveta tovarne Calza Block, člani delavskega sveta so orisali nevzdržen položaj podjetja ter nevarnost, da podjetje prekine ■vojo proizvodno dejavnost, kar bi pomenilo brezposelnost za 650 delavcev. Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke, ki sta ga predstavljala pokrajinski tajnik Lucio Gher-si ter odgovoren za delavska vprašanja Francesco Rotondare, je izrazilo popolno solidarnost z bojem delavstva tovarne Calza Bloch ter zagotovilo, da se bo PSI zavzela za zagotovitev takšne rešitve, ki bo omogočila nadaljevanje proizvodne dejavnosti podjetja ter zaščitila zaposlitveno raven.
V ponedeljek v Nabrežini predavanje o otr. vrtcih
V okviru seminarja za občinske otroške vrtce, ki ga prireja devinsko - nabrežinska občina s sodelovanjem univerzitetnih izvedencev iz Bologne bo v ponedeljek, 10. maja °b 20. uri prof. Franco Frabboni v sejni dvorani občinskega sveta govoril o perspektivah za obnovitev otroških vrtcev v devinsko - na-brežinski občini. V prihodnjih dneh Bo uprava priredila podobno predavanje v slovenščini.
» OKVIRU DOLINSKE cMAJENCE»
RAZSTAVA SLIKARJEV AMATERJEV IZ BREGA
Od danes do torka bo v Torkli razstavljajo osem slikarjev
Vsakoletna likovna razstava slikarjev amaterjev iz Brega bo letos dosegla svojo tretjo izvedbo. Prosvetno društvo «Valentin Vodnik», ki to organizira, je želelo s to pobudo spodbuditi k nadaljnjemu delu domače slikarje in jim seveda dati večje zadoščenje. To je tudi obrodilo svoje sadove, saj sta lanska razstavljavca Križmančič in Kocjančič v januarju zmogla samostojno razstavo, ki je žela velik uspeh.
V glavnem bodo izobešena olja s prikazom pokrajin in tihožitij ter tudi nekaj bakrorezov. Lanskim razstavljavcem Stanu Žerjalu, Zdenki Ota, Pavlu Sancinu (vsi iz Bo-Ijunca), Mirku Hrvatiču (Boršt), Evgenu Pangercu (Krogle) so se pridružili še Ester Kočevar (Dolina), Edi Zobec (Boljunec) in Josip Bandi (Prebeneg).
Prav gotovo bo tudi letošnja razstava privabila veliko število obiskovalcev kot prejšnja leta.
Otvoritev bo danes ob 20.30, vsakdo pa si bo razstavo lahko ogledal tudi v soboto, ponedeljek in torek od 17. do 20. ure ter v nedeljo od 14. do 19. ure.
V. L.
940.477 turistov in 6.919.538 nočitev smo namreč v tem času prešli na 1.258.261 turistov in 10.345.916 nočitev (v letu 1975).
Narašča število turistov v Furlaniji-Julijski krajini
Deželni odbornik za turizem Berteli je predvčerajšnjim na IX. evropskem seminarju o turizmu v Innsbrucku prebral daljše poročilo o razvoju turističnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Berteli je med drugim naglasil, da je bilo leta 1965 v naši deželi 93.102 turistični ležišči (od tega 30.487 v hotelih in 62.615 v drugih gostinskih obratih), njihovo število pa se je do danes povečalo na 142.894 ležišč (40.745 v hotelih in 102.149 v drugih gostinskih obratih). Ustrezna ponudba se je po vsem tem povečala za 53,5 odst. Turistični promet pa se je v istem času povečal za 33,8 odst. kar zadeva število obiskovalcev in za 49,5 odst. kar zadeva število nočitev: z
BMiiiiiiiiiiiiiiiiiilliniiliiiimiilnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmitiitiitiiilMiiiimiMiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiim
Pismo uredništvu
Stanujem nedaleč od Rižarne, pa tee pot večkrat zanese tam mimo. Pretekli mesec je bilo opaziti zelo Pogosto skupine obiskovalcev. Prihajale so iz Italije cele skupine. Ob neki priliki sem prišla v stik z dve-tea skupinama, ene iz Vicenze in ene iz Bergama. Skupini sta imeli smolo. Na dolgi poti v Trst sta se toliko zamudili, da sta prišli do Rižarne, ko je bila ta zaprta. Seveda So poskusili vse, da le pridejo v Rižarno. Kake pol ure je minilo predno so končno iztaknili človeka, « jima je odprl. Seveda ne zastonj. Ni sicer zahteval določene vstopnine, temveč nekak «forfait». Nisem videla koliko so mu dali.
Menini, da izkušnja obiskovalcev vicenze in Bergama ni edina. Ker je še računali, da bodo prihajale skupmo od daleč, bi morala odgovorna uprava Rižarne urnik obiskov urediti tako, da bodo mogle skupine v Rižarno tudi v kasnejših Popoldanskih urah. Pa še nekaj bi “ilo med.ti: kažipote. Že v mestu te bilo treba namestiti več rumenih turističnih kažipotov, označiti pot v Bizarno, na križišču pri Sv. Ani, P* športnem stadionu, ker prav tu «aidejo tujci v zgrešeno smer po Ul>c: Flavia.
Pričakujemo, da bodo odgovorni te začetne pomanjkljivosti kmalu odpravili.
Škedenjka
tV VS-!1 vaseh devinsko- nabrežin-ae občine je v teku poimenovanje ajevnih osnovnih šol. Vaščani vat- ^ k' osnovno šolo poimeno-! a 1 .P° Janku Furlanu. Janko Fur-a je bil domačin, rodil se je nam-trrv Mavhinjah, 9. aprila 1888. Po - klicu je bil učitelj in prištevamo k tistim, ki so globoko zaorali sv t no slovenskega šolstva in pro-®te na Primorskem, po Jugosla-keJ1’ °d Maribora pa do Banjalu-Ml’ Jr*61" ?e tiolal za naše izgnance, jo a^lr?o je navajal na zadružno de-UJ .ajti sam se je v tedanji družbi Dk , voval kot prosvetni delavec, atelj in publicist ter kot napred-Vn 'jsteerjen narodnjak in antifašist, je raziskoval krajevno zgo-teo in gospodarske znamenitosti sle n naselij tržaške okolice ter iz-B-jke objavljal v domačem tisku, čnoa te’ da je njegovo publicisti-kmet-'i0 gemalo članke strokovno 'jskega, zadružnega, socialno-

vanje bombo; rešil je sebe in družino le za las. Ker so mu tedanje oblasti odrekale vsako minimalno zaščito, je moral v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni se je vrnil v Šempolaj, kjer je umrl 26. julija 1967.
i.	. «-^Vaščan Almiro Gabrovec
LJ! VZ CA
DOLINA
8., 9., 10., 11. maja
« MAJENCA »
in
20. RAZSTAVA DOMAČIH VIN
NE POZABITE !
Srečanje
med univerzitetnimi predstavniki RPI in ZKS
V prejšnjih dneh sta se v Ljubljani sestali delegaciji univerzitetne sekcije KPI «Curiel» in komiteja univerzitetne konference Zveze komunistov iz Ljubljane. Srečanje je poteklo v vzdušju bratskega prijateljstva in je potrdilo tesne odnose, ki obstajajo med obema organizacijama. Delegaciji, ki sta ju vodila Fabrizio Monti in Iztok Winkler, sta razp-avljah o vprašanjih skupnega interesa, predvsem s področja univerzitetnega dela, govor pa je bil tudi o pripadnikih nacionalnih manjšin, ki študirajo na tržaški in ijub-Ijanski univerzi.
Razstava o delih Pietra Kandlerja
V ponedeljek, 10. maja, ob 19.15, bodo v razstavni dvorani v Ul. del Rosario odprli razstavo, ki je posvečena «Zgodovini Trsta iz zapiskov in zemljevidov Pietra Kandlerja». Razstavo prireja Ljudska knjižnica v sodelovanju z občinsko knjižnico ob izdaji zgodovinskih zemljevidov Trsta in njegove okolice ter albuma «Zgodovinski razvoj Trsta in njegovega ozemlja», ki ga je pripravil prof. Giulio Cervani s tržaške univerze.
Mnenje ženskih panj o družinskih posvetovalnicah
Komisija za higieno in zdravstvo, ki deluje v okviru deželnega sveta in ki ji predseduje svetovalec Ma-sutto, se bo prihodnji teden sestala s predstavnicami ženskih gibanj in organizacij ter z zastopniki družbenih sil iz Furlanije - Julijske krajine, da bi zvedela za njihova mnenja v zvezi s skorajšnjih! ustanavljanjem družinskih posvetovalnic. Po teh posvetovanjih bo komisija vzela v pretres zakonske osnutke o družinskih posvetovalnicah, ki so jih v zadnjem času vložili deželni odbor ter svetovalske skupine KPI, PLI, MSI in PSI.
V	Trstu upada število prebivalstva
V	Trstu upada število prebivalstva. Po podatkih, ki jih je objavil statistični urad tržaške trgovinske zbornice, se je v zadnjih dveh mesecih število prebivalcev tržaške pokrajine skrčilo za 500 enot in padlo na 300.532. Leta 1974 je imel Trst skoraj 302 tisoč prebivalcev. Ta upad je treba pripisati predvsem nizkemu številu rojstev.
IIIUIIIIIinillllllllllllIIIIIIIIIIII|ll||ll|||ll|||l|IMlMIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||U„|,,||||m|||||||||||m
NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODIŠČU
POTRJENE OBSODBE ZARADI TATVINE V TACCHINIJEVI VILI
Tržaško prizivno sodišče je včeraj v celoti potrdilo prvostopenjsko razsodbo goriškega sodišča z dne 15. decembra lani, ki je obsodilo na stroge zaporne kazni tri mladeniče, ki jih je spoznalo za krive tatvine v vili trgovca Alda Tacchi-nija v Gradišču. Mladeniči so bili
žilec Brenči, zapisničarka Casagrande) je včeraj sodilo 26-letnemu jugoslovanskemu državljanu Stojadinu Trajkoviču iz Pančeva. Trajkovič je 29. aprila letos ukradel par hlač na neki stojnici na Ponterošu. Spravil jih je v torbo in se skušal oddaljiti, prodajalec Paolo Salia pa ga
obtoženi, da so 20. junija lanskega ! je opazil in stekel za njim. Zgrabil leta iz omenjene vile ukradli umetniške slike v skupni vrednosti pol

cfate1- prtiče, novele, feljtone s so-0 in kmečko tematiko, potopis-
pedagoškega znača-
»'e in
sdp, 1 nar°dopisne članke. Te pri-. e je objavljal po prvi svetovni ZaH„ V Pe*u> Edinosti, Popotniku, skemU^fr^U’ .Kteečkem listu, Učitelj-Vpčp varišu in v mariborskem Pa	1)0 d™® svetovni vojni
dran i ^rtmorskem dnevniku, v Ja-niki, .em koledarju. Ljudskem ted-ni*u « v Razgledih.
t>aniei?0V0	delo je «Danci in
Gorišu ’ ki §a J6 izdala leta 1928 Zarini s. .telica. Nasprotovanje na-Mariiaskih oblasti v Ljubljani in g0Vp oru 80 prepovedale izid nje-«Jars , e'a za kmečko mladino teiia 6 kteetoje» in pa knjige «Ke-ternn n3 ^'ade kmetovalce». Kljub bila k- le P°vest «Janče kmetuje» neki v1 JavlJena v nadaljevanjih v že nriVenski reviji-ŠUtični T-ega- .?ačetka se je uprl fa-do Svr.: “raniji v imenu ljubezni je seviri®3 ,nar°da in domovine. To njem 3 drag0 Piačal s preganja-
41 lil 7. Tvrfv-.	_
v
milijarde lir. V poznih večernih ; urah sta maskirana moška pozvonila pri vratih. Tedaj je bila doma samo družinska pomočnica Giuseppina Mislej; odprla je vrata in znašla se je pred maskiranim moškim, ki je vanjo naperil samokres. Tatovi so tedaj odnesli iz vile 20 dragocenih slik znanih avtorjev, japonske slike na svili, kitajski porcelan, zlate in srebrne primere, tri lovske puške, nakit in zbirko dragocenih kovancev. Nekaj dni kasneje so preiskovalci našli ukradeno blago y krsti na pokopališču pri Ogleju. A-retirali so tudi pet oseb. ki so jih prijavili sodišču. Gre za 301etnega Giuseppa Radegondija, 25-letnega Cesara Gobbata, 20-letnega Luciana Fabrissina, 29-letnega Bruna D’Agostinisa in 24-letnega Giorgia Fabrissina. Prvostopenjsko sodišče je obsodilo Gobbata na 6 let in 6 mesecev zapora ter 450.000 lir globe, Redegonda in D’Agostinisa na 6 let zapora in 400.000 lir globe, brata Fabrissin pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj je, kot že rečeno, prizivno sodišče v celoti potrdilo to razsodbo.
• ga je za jopič, Trajkovič pa se je otepal in se skušal izmuzniti. Pro-
Med
z izgnanstvom.
se mn f3? i-1 tajnik. Prav takrat tasisti postavili pred stano-
Dve leti in mesec dni zapora zaradi tatvine hlač na Ponterošu
Tržaško kazensko sodišče (predsednik Giancotti, prisednika Bottan -Gridelli in Guglielmucci, državni to-
dajalcu sta priskočila na pomoč a-genta javne varnosti, ki sta šla po naključju mimo. Bila sta sicer v civilu, a sta se takoj predstavila kot policista. Zgrabila sta Trajkovi-ča, ki pa se je otepal vse dokler niso prišli na kraj karabinjerji, ki jih je medtem nekdo pokUcal, in potisnili mladeniča v avto. Namestnik državnega pravdnika dr. Coas-sin ga je po kratkem zaslišanju poslal na zatožno klop po hitrem postopku in ga obtožil roparske tatvine in upiranja javnemu funkcionarju. Mladenič se je na včerajšnji razpravi sicer izgovarjal, jasno pa je bilo, da je dejansko ukradel par hlač. Državni tožilec je zahteval, naj sodišče spozna Trajkoviča za krivega vseh dejanj, ki jih navaja obtožnica, in naj ga obsodi na dve leti zapora in 100.000 lir globe, Sodni zbor pa je bil še strožji in je mladeniča obsodil na 2 leti in mesec dni zapora ter 150.000 lir globe.
Pred istim sodnim zborom sta se morala v dveh ločenih obravnavali zagovarjati tudi dva pristaniščnika. 39-letni Oliviero Olivo je bil obtožen, da je 26. junija lanskega leta med natovarjanjem liberijske ladje «Natale» ukradel par čevljev, pri čemer ga je zalotil neki ladijski častnik, 30-letni Bruno Pangher pa je bil obtožen, da je 21. junija lani v sodelovanju z neznano osebo ukradel zavoj s šestimi pari rokavic z britanske ladje «Agapenor». Sodišče je oba spoznalo za kriva in ju obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 20 dni zapora in 20.000 lir globe.
V OKVIRU BLAGOVNEGA SEJMA ESP0MEG0
Ob dnevu Jugoslavije razprava o obmejni blagovni menjavi
Sprejem v dvorani deželnih stanov - Jutri strokovni posvet o vinogradništvu
Današnjega jugoslovanskega dneva na sejmu ESPOMEGO v Gorici se bodo udeležili vidni predstavniki gospodarskega življenja Slovenije in Hrvaške. Ob 10.30 se bo v prostorih trgovinske zbornice sestala mešana italijansko - jugoslovanska komisija za obmejno blagovno menjavo. Z jugoslovanske strani se bodo seje udeležili Jože Gačnik, član predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije, Aleksander čerče, svetnik Gospodarske zbornice, in Mitja Furlan, predsednik občinske gospodarske zbornice v Novi Gorici. Hrvaško Gospodarsko zbornico in gospodarske ustanove pa bosta predstavljala Zvonko Proščič in Veljko Tomažič. Z italijanske strani bodo navzoči predsednik trgovinske zbornice Lu-pieri, direktor zveze trgovcev Sca-rano, generalni tajnik zbornice Ber-tolazzi in drugi.
Na sestanku ne bodo govorili o kakšnem specifičnem vprašanju, ki zadeva gospodarske odnose med regijami in obmejnimi kraji, pač pa je predvidena izmenjava pogledov na nekatera aktualna vprašanja ter okvirna določitev smernic za nadaljnje delo.
Po sestanku si bodo člani komisije ogledali sejem, popoldne ob 18. uri pa bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Verbič priredil v dvorani deželnih stanov na gradu sprejem za predstavnike gospodarskega ter upravno - političnega življenja Gorice in Nove Gorice, na katerem bo nastopil tudi Koroški oktet.
Za jugoslovanski dan vlada v tukajšnjih krajih veliko zanimanje, saj je Jugoslavija s svojo bližino in odprto mejo kakor tudi zaradi komplementarnosti gospodarstev z Italijo pomemben partner v gospodarskem sodelovanju našega področja, ki ga gre širiti z novimi pobudami.
Jutri, v soboto, bo na Gradu, s pričetkom ob 9.30, strokovno srečanje posvečeno vinogradništvu. Beseda bo o strojnem obiranju grozdja ter o problemih upravno - tehničnega značaja, ki se pojavljajo pri vinski proizvodnji. Vinogradništvo postaja namreč eden izmed pomembnejših gospodarskih dejavnosti pri nas ter mu sedanja kriza ni prišla do živega. Sestanek bo vodil znani enolog prof. Italo Cosmo.
Seja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti
V Gorici se je na svojem sedežu v Ulici S. Chiara sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti pod predsedstvom dr. Andreja Bratuža, ki je podal tudi uvodno poročilo o sedanjem političnem momentu v Italiji, zlasti z ozirom na bližnje politične volitve.
Orisal je celotni politični položaj, posebno še vlogo, ki naj bi jo odigrala Slovenska skupnost glede na specifične interese slovenske manjšine v tem delikatnem momentu. Njegovemu poročilu je sledila široka debata, ki je posegla v vsa vprašanja, ki se s tem povezujejo. Iz-nešeni so bili tudi nekateri predlogi, vendar bo stališče Slovenske skupnosti dokončno izdelano potem, ko se bodo sestale vse sekcije te stranke in bo tako iz baze prišla dokončna usmeritev. V ta del diskusije so zlasti posegli Terpin, Gradnik, Benjamin Černič, Štoka, župan Klanjšček, Devetak, Soban, Brešan, Brajnik in Paulin.
Svet je nadalje razpravljal o zakonskem predlogu italijanske vlade, ki ga je sestavila na podlagi osimskega sporazuma. Ugotovili so žalostno dejstvo, da ta predlog sploh ne omenja slovenske manjšine in moramo do tega zakona zavzeti odklonilno stališče. Spet smo Slovenci izigrani.
Valentinčič se je dotaknil tridesete obletnice Stalnega slovenskega gledališča v Trstu in ugotovil, da, čeprav Slovenska skupnost stalno podpira in je podpirala to ustanovo vsestransko, je bilo praznovanje 30-let-nice usmerjeno proti interesom vse naše skupnosti.
Nadalje je tekla beseda o konzorciju za prevoze, zlasti z ozirom na dejstvo, da je treba našim slovenskim vasem zagotoviti nemotene prevoze, tudi ko bo prenehalo delovati podjetje Ribi. V tem smislu so predstavniki Slovenske skupnosti v tem organu dobili od sveta potrebna navodila.
Gradlmiru Gradniku je bila izrečena solidarnost in vsestranska podpora za akcijo, ki jo je v imenu briških vinogradnikov in Sl. skupnosti začel v konzorciju za zaščito briških vin, kjer je zahteval uradovanje in sploh popolno dvojezičnost. Doživel je že tam podporo naših kmetovalcev, ki so sploh v tej ustanovi v večini. Vsekakor bo prav na naših vinogradnikih sedaj vrsta, da z odločnostjo povedejo Gradnikovo akcijo do popolnega uspeha.
Člani sveta se bodo zopet sestali v soboto v Jamljah, kjer bo zasedal deželni svet Slovenske skupnosti in bo zavzel dokončno stališče do bližnjih političnih volitev.
Sindikalne vesti z Goriškega
Uslužbenci javnih ustanov gori-ške pokrajine so za danes oklicali celodnevno stavko. Stavke pa se bodo udeležili tudi uslužbenci javnih ustanov drugih pokrajin naše dežele. S to obliko boja hočejo prizadeti opozoriti na stanje, ki je nastalo po podpisu prve delovne pogodbe. Država, kljub podpisu pogodbe, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela. Z današnjo stavko pa hočejo uslužbenci javnih ustanov
kritizirati deželno upravo, ki ni doslej pokazala nobene programske resnosti v zvezi s težnjo po avtonomiji krajevnih uprav.
Kar zadeva uslužbence poldržav-nih ustanov, je sindikalna federacija včeraj preklicala napovedano stavko, kei so v Rimu dosegli okvirni sporazum o novi delovni pogodbi. O tej pegr-dbi bodo uslužbenci razpravljali na svojih skupščinah.
Včeraj so od 16. do 17. ure stavkali delavci tovarne Adani v Gorici. S tem so hoteli opozoriti vodstvo obrata na sprejete in neizpolnjene obveze. Slednje je namreč pred časom zagotovilo, da bo sprejelo na delo vse delavce, ki so vpisani v dopolnilni blagajni.
Goriška sindikalna federacija C GIL, CISL in UIL je svojo sindikalno platformo za pospešitev krajevnega f( spodarstva ter za zagotovitev delovnih mest predstavila predsedniku in ravnatelju Goriške hranilnice, ki sta jo tudi okvirno odobrila. Na sestanku so razpravljali tudi o posojilih, ki bi jLh hranilnica namenila za finansiranje javnih objektov. Obenem so si bili sindikati ter predstavnika Goriške hranilnice slozm, da je za obrtniške delavnice in manjše industrijske o-brate potrebno znižati obrestno mero, kajti drugače bi prišlo do proizvodne paralize.
O podpisu delovne pogodbe za delavce gradbenega sektorja so prejšnji dan razpravljali na skupščini sindikalnih delegatov FLC, ki je bila v Gradišču. O vsebini nove delovne pogodbe je govoril član tovarniškega sveta Ferruccio Visintin, ki je v Rimu sodeloval na pogajanjih za podpis pogodbe. Ob zaključku Visintinovega poročila so delegati ugodno ocenili vsebino delovne pogodbe, ki so jo dosegli v času hude gospodarske in politične krize. Sklenili so tudi sklicati za prihodnje dni tovarniške skupščine.
Dokrdobski krvodajalci pojdejo
v Kranj in Begunje
Plodno sodelovanje krvodajalcev iz Doberdoba s sorodnimi družinami v Jugoslaviji se uspešno razvija že od same ustanovitve krvodajalske sekcije v vasi. Po lanskoletnem o-bisku na Reki. bodo sedaj Dober-dobci odšli v Kranj in Begunje. Tja jih vabita v soboto, 16. maja, Krvodajalski družini iz omenjenih krajev. Zato je odbor domačih krvodajalcev dal na razpolago avtobus. Prijave sprejema odbornik Aldo Kadeš do nedelje, 9. maja. Vpisnina stane
4.000	lir.
bilo vsakomur jasno, da gre za potres. Hiše so se v hipu izpraznile in ljudje so — nekateri v dramatičnem begu — zapuščali bivališča. V gručah so se ustavljali na cestah daleč od hiš, v prepričanju, da najhuje šele pride. Potresni sunek je trajal samo pet sekund, kar je bilo dovolj za preplah. Kolikor nam je znano ni povzročil poškodb na hišah, le omet je odpadel od nekaterih pročelj. Na dveh krajih, na Korzu, nasproti Trgovskega doma in v Gosposki ulici, nasproti hotela «Tri krone», je omet popustil in padel na pločnik. Zaskrbljenost za svojce je povzročila preobremenjenost telefonskih linij, zaradi česar je bila za nekaj časa onemogočena povezava med Trstom in Gorico.
PD «O. Župančič», ŠD Juventina, Mladinski krožek. Kmečko društvo ter domača sekcija VZPI - ANPI
vabijo na
SVEČANO ODPRTJE DOMA ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU
ki bo v nedeljo, 9. maja
SPORED :
Ob 10. uri
— ZBIRALIŠČE NA PILOŠČU
— SVEČANO ODPRTJE PROSTOROV
— POLOŽITEV VENCA NA GROB ANDREJA BUDALA
— SLAVNOSTNI GOVOR
— RAZDELITEV PRIZNANJ
— NASTOP PEVSKIH ZBOROV O. ŽUPANČIČ
— OGLED PROSTOROV
— NASTOP GODBE NA PIHALA Z VOGRSKEGA
Ob 15. uri
— NASTOP KOTALKARJEV ŠD POLET TER FOLKLORNE SKUPINE, AKADEMIJA MLADIH TELOVADCEV IZ NOVE GORICE, DRUŽABNI VEČER
VABLJENI !
miiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumitimiiiiiimiiiftimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumuiaimiiMI
NA POBUDO DEŽELNE USTANOVE CRIPEL
Danes v Vidmu posvet o značilnostih modernega finansiranja javnih prevozov
Prevoze prilagoditi potrebam potrošnikov ■ Možnost zvišanja tarif - Doseči racionalno in učinkovito storiinost
«Leasing in prevozi», tako se glasi naslov današnjega strokovnega zborovanja, ki se bo ob 9. uri začel v prostorih trgovinske zbornice v Vidmu ob prisotnosti predsednika zbornice poslanca Marangoneja. Na sestanku bodo torej govorili o načinu in značilnostih modernega fi-
v Gorici o prevoznih bazenih. O tem vprašanju se je od takrat pa do danes veliko razpravljalo, sestavih so se tudi načrti, toda javni prevozni sektor še vedno ni prišel na zeleno vejo. Današnji sestanek ima torej namen sestaviti celovite načrte prevoznih bazenov ter zago-
nansiranja v prevozništvu. Uvodno | toviti demokratično sodelovanje kra-poročilo bo imel profesor na trzaš-1 jevnih ustanov. Odpraviti želijo nekem vseučilišču prof. Claudio Sam- usklajene posege v tako oomemben bri, ki bo govoril o naslovni temi, in občutljiv sektor javnih storitev za njim pa bo deželni svetovalec kot so prevozi. Njihova prizadevanja prof. Arduino Colombo govoril o gredo v smeri publicizacije takšnih gospodarskih in finančnih vidikih storitev ter njihove čimvečje racio-
PRECEJ PREPLAHA, MALO ŠKODE
Hud potresni sunek v Gorici
Močan potresni sunek je sinoči ob 21. uri razmajal Goričanom tla pod jevnih ustanov), predstavlja nada-nogami. Sprva je malokdo dojel kaj i Ijevanje tistih razprav, ki jih je se dogaja. Toda že hip kasneje je pred dvema letoma CRIPEL pričel
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiniiiiiiiiiiiiitiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiniiiimmiiiiiiimii
SREČANJE SINDIKATOV S PREDSEDNIKOM AGATIJEM
Do 30. junija predvidevajo publicizacijo podjetja Ribi
Jutri ponovni sestanek . Sindikati se ogre. vajo za pokrajinski prevozni konzorcij
leasinga v potniškem avtobusnem prometu. Poročevalec bo analiziral finančni ustroj občinskih in pokrajinskih podjetij na splošno, torej celotni javni sektor, potem pa bo preučil obračun posameznih podjetij ter dosedanje deželne finančne posege njim v prid. Osvetlil bo tudi ugodnosti leasinga za obnovo voznega parka, gradnjo remiz, delavnic. uradov in avtobusnih postaj.
Posebno zanimivo bo poročilo e-notnega pokrajinskega: podjetja V Veroni, v katerem bo opisal svoje dosežke. Nič manj važno-pa ne bo poročanje strokovnjaka v gradnji avtobusov, do kam je prišel v projektiranju avtobusov za mestni in medobčinski potniški promet. Najpomembnejša značilnost teh prevoznih sredstev je v znižanju poda v avtobusu, tako da bodo pri vhodih in izhodih odpadle stopnice. Njegov načrt se približuje zamisli o avtobusih, ki jih uporabljajo na letališčih.	j vseh denarnih sredstev v enoten vir
Sestanek, ki ga prireja CRIPEL fÌnansiranÌa z ustanovitvijo lea-(deželni odbor javnih podjetij kra- s'nSa'
nalizacije, kakor so to zahtevale politične in sindikalne sile in kar je zapisano v deželnem zakonu 47. Na takšen način bodo zagotovili smotrno upravljanje storitev ter bodo dosegli z razpoložljivimi sredstvi največje učinke. Po sodbi CRIPEL naj bi deželni promet razdelili tako da bi ga upravljalo šest ali sedem javnih podjetij. V tem okviru se kaže tudi odločna težnja po drugačnem načinu upravljanja javnih podjetij, .predvsem v korist potrošnikov, zlasti delavcev, študentov in vseh, ki se na delo vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi.
Nedvomno bo na tem shodu tekla beseda tudi o tarifni politiki in ni izključeno, da se bodo zborovalci ogreli za zvišanje prevoznih tarif, kar edino lahko ublaži ogromen deficit javnih podjetij.
V najtesnejši zvezi s tem vprašanjem pa je tudi finansiranje javnih podjetij ter možnost združitve
V	tem tednu se bo odločila usoda avtobusnega podjetja Ribi, ki je konec lanskega leta sklenilo nehati s to dejavnostjo zaradi pomanjkanja primernih fondov za vzdrževanje avtobusov in osebja. Jutri zjutraj namreč se bodo v prostorih pokrajine sestali predstavniki sindikalne federacije s predsednikom Agatijem ter z deželnim odbornikom za prevoze Cociannijem. da bi preučili in se pomenili o stvarni rešitvi tega vprašanja.
V	sredo se je predsednik goriške pokrajine Agati sestal s predstavniki sindikatov. Na seji je Agati predlagal tri točke, ki so jih sindikati tudi sprejeli. Gre v bistvu za zagotovilo, da bodo do 30. junija letos poskrbeli za publicizacijo avtobusnega podjetja. Ob tem je predsednik Agati obenem zagotovil, da bodo vsem delavcem, ki so trenutno zaposleni pri Ribiju, zagotovili nadaljnje delo in da ne bo prišlo do nobenega skrčenja osebja, kot se je v teh dneh govorilo. Te predloge so sindikati sprejeli, dodali pa so še eno točko v tem okvirnem programu za rešitev tega vprašanja in sicer zagotovilo dežele glede finančnega kritja stroškov. O tem pa se bodo podrobneje porazgovorili na jutrišnjem sestanku z odbornikom Cociannijem.
Na seji, ki je bila v sredo, pa je prišlo do sporne točke. Pokrajinska uprava si ni še bila na jasnem kdo naj bi po 30. juniju upravljal avtobusno podjetje. Predsednik Agati je namreč predlagal dve rešitvi: 1. podjetje naj bi neposredno upravljala pokrajinska uprava, 2. podjetje naj bi prišlo pod upravo pokrajinskega prevoznega konzorcija. Obe rešitvi sta bili zelo pomankljivi, zaradi česar bodo o tem še govorili. Sindikati pa so nam sporočili, da bodo prvo rešitev že takoj ovrgli, saj se ne ujema s predlogi, ki jih
je sindikalna federacija nakazala v svoji globalni rešitvi vprašanja Ribi. Ogrevajo se namreč za ustanovitev pokrajinskega prevoznega konzorcija, ki bi poleg tega podjetja zajemal še občinsko avtobusno podjetje, tržiški avtobusni konzorcij ter manjša avtobusna podjetja goriške pokrajine. Samo na tak način, nadaljujejo sindikati, bomo na Goriškem rešili vprašanje avtobusnih prevozov, ki se je letos prav s težavami v podjetju Ribi skrajno poostrilo.
Naj dodamo, da se bodo prihodnji teden zbrali na skupščini delavci avtobusnega podjetja Ribi, ki bodo ocenili sklepe, ki jih bodo izvedli na jutrišnjem sestanku.
Svečanost v Krminu
Na pobudo krminske sekcije VZPI-ANPI bodo v nedeljo, 9. maja, ob
20.30	pred vojašnico Amadio v Krminu odkrili spominsko ploščo partizanskemu komandantu Francescu Rampollu del Tindaro - Roncioniju. Na svečanosti bosta govorila poslanec Mario Lizzerò, bivši politični komisar divizije Garibaldi - Friuli, ter dr. Rolando Gian.
Albert Klanjšček podlegel poškodbam
V videmski bolnišnici je v sredo zvečer podlegel hudim telesnim poškodbam 45-letni bolničar iz Gorice Albert Klanjšček, Ulica degli Scogli 23. Klanjščka so v Videm odpeljali v nedeljo zvečer, potem ko se je s svojim motorjem ponesrečil v Gradišču. V goriški bolnišnici, kamor so ga najprej pripeljali, so sklenili, da ga odvedejo v oddelek za oživljanje v Videm, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Albert Klanjšček zapušča ženo in dva otroka.
niso imeli na razpolago dovolj osebja, ki bi skrbelo za njegovo upravljanje. Predvsem ni bilo čuvajev. Občina je že pred časom zaprosila na deželi finančno pomoč, s katero bi lahko najeli v službo novo osebje. Ker do te podpore ni prišlo, so muzej zaprli. Ob tem dogodku je javnost izrazila svoje nezadovoljstvo in ga izpričala na javni manifestaciji v Čedadu.
Začela so se mrzlična iskanja rešitve, ki bi prispevala k odprtju arheološkega muzeja. Vprašanje o-sebja so trenutno delno rešili, saj bodo do 31. julija za' čuvaje namestili mestne stražnike. V tem času pa bodo s pomočjo dežele poiskali rešitev ter namestili stalno osebje.
OBVESTILO UDELEŽENCEM CANKARJEVE PROSLAVE
Bralce, ki so prejeli vabila na osrednjo proslavo stoletnice rojstva Ivana Cankarja, ta bo jutri, v soboto, 8. t.m., ob 18. uri v Hali Tivoli v Ljubljani, obveščamo, da jih bo poseben avtobus čakal na Komu (pred palačo Attems), od koder bo odpeljal ob 14.30!
Nagrajevanja mladih slikarjev
V nedeljo, zadnji dan mednarodnega sejma ESPOMEGO, bodo pred razstaviščnim paviljonom nagradili osnovnošolske otroke, ki so se udeležili letošnjega slikarskega ex tempore, ki ga je pripravila trgovinska zbornica. Mladi slikarji so se v prostorih ESPOMEGO zbrali v velikem številu v soboto, 1. maja.
Med letošnjimi nagrajenci so tudi slovenski otroci. Njihova imena so: Michela Lukežič, Nadja Maraž, Lara Nanut, Nadja Grusovin in Renzo Bužinel.
Glasbeni večer jutri v Šempetru
V dvorani Glasbene šole v Šempetru bo jutri zvečer ob 20. uri koncert violinista Alfreda Marcosiga iz Gorice ter pianistke Laure Albonetti Wrighi iz Vidma. Glasbeni večer je pripravila šolska skupnost učencev Glasbene šole iz Šempetra.
Vesti Iz bolnišnice
V Ulici Arcivescovado v Gorici je včeraj okoli 9.30 50-letna gospodinja Carolina Pistrin iz Ul. Velodromo 14 z mopedom podrla 601et-no Ljudmilo Hvalica iz Kanala, Kidričeva 6, ki je prečkala cesto na prehodu za pešce. Pistrinovo so v bolnišnici sprejeli na 10 dnevno zdravljenje zaradi lažjega pretresa možganov in udarca v tilnik. Jugoslovanko so najprej prepeljali v goriško bolnišnico, nato pa v Šempeter, kjer se bo zaradi pretresa možganov, udarca v prsni koš in ran po levi roki zdravila 25 dni.
Malo pred 13. uro se je v Ul. Manzoni ponesrečil 69-letni upokojenec Umberto Cibau iz Gorice, Ul. Bellini 7. Ko se je po omenjeni ulici vozil s svojo lambrette, ga je nenadoma obšla slabost, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom in padel. Prepeljali so ga v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu zdrav niki ugotovili pretres možganov in’ udarce po obrazu. Zdravil se bo 20 dni.
Požar v silosu: 7.000.000 lir škode
Silovit požar je včeraj v jutranjih urah zajel silos, ki se nahaja v Ul. Mariano v Krminu. Ogenj je izbruhnil verjetno zaradi okvare peči v bližnji delavnici in se takoj razširil na žaganje, ki je bilo u-skladiščeno v silosu. Lastnika obrata, Mocchiutti in Venica, sta takoj poklicala goriške gasilce, ki so kljub hitremu posegu ukrotili požar komaj po štirih urah dela. škodo so ocenili v višini 7 milijonov lir.
Muzej v Čedadu bodo ponovno odprli
Prebivalci Čedada so z zadovoljstvom sprejeli novico, da bodo arheološki muzej ponovno odprli v soboto, 15. maja. Minister za kulturo Pedini je namreč sprejel prošnjo občinske uprave v Čedadu, ki je ministra zaprosila za posredovanje, da bi poskrbel za odprtje enega najvažnejših muzejev v deželi.
Čedadski muzej, v katerem so shranjene številne zgodovinske zanimivosti, so zaprli pred časom, ker
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Un gioco estremamente pericoloso». Buri Reynolds in Catherine Deneuve. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.45—22.00 «Uomini e squali». Barvni film. Režija:	Bruno
Vailati.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 «La orca». M. Placido in R. Nichaos. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.15-21.30 «Incredibile viaggio verso l’ignoto». Barvni W. Disneyev film. E. Albert in R. Mil-land. Siedi Kratka risanka.
VITTORIA 17.00-22.00 «Camp 7 lager femminile». J. Bliss in M. Lease. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Irzic
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Frau Mar-lene». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Le scomunicate di San Valentino». Barvni film.
ISova Gorica in okolica
SOČA «Idealist - Martin Kačur», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Marfijeva vojna». ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72-701.
PRED ODPRTJEM PROGE BEOGRAD-BflR
Srbija bo končno povezana z morjem
Železniška proga Beograd-Bar najtežji gradbeni objekt v Evropi Proga bo omogočila vsestranski razvoj doslej nerazvitih področij
Dne 30. maja, ko bo železniška proga Beograd - Bar uradno odprta za promet, se bo po skoraj 90 letih izpolnila želja Srbije po najkrajši zvezi z morjem. 1952. leta začeta in iz finančnih razlogov večkrat prekinjena dela na progi so bila intenzivno nadaljevana 1967. leta, ko so bila potrebna sredstva zagotovljena z zveznim in republiškimi zakoni, s posojilom Svetovne banke v višini 50 milijonov dolarjev in z ljudskim posojilom. Iz raznih razlogov pa vsi objekti na progi niso mogli biti končani do konca 1973, kot je bilo predvideno, temveč skoraj dve leti in pol kasneje. Sicer pa tudi sedaj vsa dela na elektrifikaciji proge niso končana. Proga je elektrificirana od Beograda do Titovega Užica, ostali del do Bara bo verjetno elektrificiran do konca leta.
Železniška proga Beograd - Valjevo - Titove Užice - Bijelo poljè -Titograd - Bar je zagotovo ena najtežjih v Evropi. Na 476 km proge je 254 predorov v skupni dolžini
114.5	kilometra in 234 mostov v skupni dolžini okrog 14,6 kilometra, med njimi je na j večji železniški most v Evropi, dolg 498 metrov nad 200 metrov globoko sotesko Mala Rijeka malo pred Titogradom. Gradnja proge bo stala namesto predvidenih 4 milijard, skoraj 5,6 milijarde dinarjev. Vožnja z vlakom od Beograda do Bara bo trajala 7 do 8 ur, medtem ko vožnja z avtobusom traja od 10 do 12 ur. Računajo, da bo prva leta po progi prepeljano letno okrog 8 milijonov ton blaga in okrog 20 milijonov potnikov.
Proga Beograd - Bar bo izrednega pomena za vsestranski razvoj področij zahodne S:bije, Sandžaka in Črne gore, ki so doslej, zaradi težke dostopnosti, kljub velikemu naravnemu bogastvu, ostala gospodarsko nerazvita. Že po doslej o-pravljenih raziskovanjih je na področju, ki gravitira k progi, okrog
1.5	milijarde ton raznih kovinskih in nekovinskih rudnin (železa, Cinka, niklja, bakra, kroma, mangana, boksita, barila, magnezita, azbesta itd.), okrog 3 milijarde ton premoga, približno 10 odst. gozdnega sklada Jugoslavije z okrog 120 milijoni kubičnih metrov lesnih zalog (vzdolž proge je okrog 1 milijon hektarjev gozdov) in 23 odst. vseh vodnih sil Jugoslavije, od katerih je doslej izkoriščenih samo 3 odstotke.
Proga bo velikega pomena tudi za razvoj kmetijstva, kajti skoraj vse ožje gravitacijsko področje proge je izrazito poljedelsko. Zaradi slabih zvez z drugimi kraji in zaradi tega majhne možnosti prodaje pridelkov so kmetje doslej o-mejevali proizvodnjo večinoma samo za lastne potrebe ne pa tudi za trg.
Naravne lepote teh doslej težko dostopnih področij s številnimi zgodovinskimi spomeniki bodo omogočile tudi razvoj turizma. Pomembnost proge bo prišla do polnega izraza, ko bodo zgrajene projektirane železniške proge, ki bodo nekatera sosedna področja povezale z njo. Tu gre predvsem za proge Ložnica - Valjevo, Požega - Ča-čak (ki bo prihodnje leto končana), Priboj - Višegrad - Sarajevo,
Maleševo - Peč, ki bo pokrajino Kosovo in Makedonijo povezala z Jadranskim morjem in končno Titograd - Skadar, ki bo Albanijo, edino državo v Evropi brez železniške zveze z njo, končno vključila v železniško omrežje Evrope.
Časnikarji so bili prvi potniki, ki so pred uradno otvoritvijo proge kot gostje zveznega komiteja za informacije ter tajništev za informacije SR Srbije ih SR Črne gore 6. maja potovali iz Beograda v Bar. Med potjo so časnikarji, med njimi je bilo okrog 50 v Beogradu stalno akreditiranih dopisnikov tujih agencij, listov in radijskih postaj ter okoli 30 iz tujine povabljenih uglednih časnikarjev, obiskali nekatere gospodarsko - industrijske objekte, zgodovinske in kulturne spomenike ter turistične kraje vzdolž in v neposredni bližini proge ter se z uglednimi zastopniki SR Srbije in SR Črne gore pogovorili o družbeno - političnem ter gospodarskem razvoju omenjenih republik.
Božo Božič
Augustinčiceva
umetnostna galerija v Klanj cu
V torek so v Klanjcu v hrvaškem Zagorju odprli veliko stalno galerijo «Augustinčič». V njej bo na ogled večje število umetnin, ki jih je veliki hrvatski umetnik podaril svojemu rojstnemu kraju. Svečanega odprtja galerije se je udeležilo veliko najvidnejših hrvaških političnih in javnih delavcev ter predstavnikov najvišjih kulturno - umetniških ustanov. Navzoči so bili med drugimi tudi dr. Vladimir Bakarič, Jakov Blaževič, dr. Pavle Gregorič, Ivan Krajačič, Mirko Božič, dr. Jakov Sirotko-vič, dr. Grga Novak, dr. Pavle Savič, Marinko Gruič
Govoriti o Antunu Augustinčiču na dolgo bi bilo odveč, saj spada ne le med vrhove jugoslovanskih umetniških ustvarjalcev, pač v vrh evropske tovrstne elite. Augustinčič se je rodil pred 76 leti in spada med njegova dela tudi morda najmočnejša skulptura, kar jih je bilo postavljenih zadnja leta v Jugoslaviji, namreč mogočni spomenik Matiji Gubcu oziroma Kmečkemu puntu ob 400-letnici spopada med vojsko kmečke raje in vojsko tedanje vlastele.
Antun Augustinčič je spomenik postavil prav na tisti poležni strani griča vzhodno od Donje Stubi-ce, kjer je pred 403 leti prišlo do zgodovinske bitke.
DREVI V SLOVENSKEM AMATERSKEM GLEDALIŠČU
Premiera Cankarjeve lepljenke «Vareni življenja sem stal»
Začetni prizor iz Cankarjeve lepi jenke «V areni življenja sem stal », ki bo drevi doživela premiero v
Slovenskem amaterskem gledališču
Drevi ob 20.30 se bo v, dvorani p. d. «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu odgrnil zastor na drugo premiero Slovenskega amaterskega gledali-
šča v letošnji sezoni. Gledališče je to pot pripravilo dramsko lepljenko V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL in sicer v počastitev stoletni-
a»'HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiii
Pogovori o davkih
-V
ZADNJA POJASNILA IN OPOZORILA
UVODNA STRAN OBRAZCA 740
Največ pomot bodo davčni obvezana verjetno nanizali na uvodni strani davčne prijave. Zaradi tega se bomo danes nekoliko zadržali prav na tem področju.
Polji D) in M) sta namenjeni zakoncema, če je eden ob zakoncev nemanič (ni važno če mož ali žena) ga tuaaj ne vpišemo.
V polje D) gre v tem primeru zakonec z dohodki, medtem ko bomo zakonca nemaniča našteli v polju, ki je namenjeno «drugim družinskim članom v breme» (altri fauiglian a carico). Oba zakonca pa morata biti napisana v omenjenih dveh pcljih (tudi če je eden ob teh nemanič), če so morebitno v prijavi dohodki mladoletnih otrok, kajti oba zakonca (in ne samo tisti z dohodki) odgovarjala enakopravno za mladoletnike. Za poročene navesti vedno . deidiški priimek.
Polji D) in M) služita tudi za prijavo zapustnika, ki ■ mora ■ biti opravljena do 15. maja, če je le-ta preminil letos, sicer se prijavni rok podaljša za 6 mesecev. Zapustnika vpišemo v polju D) z vsemi zahtevn’mi podatki, v polje M) pa gre eden izmed dedičev (po priimku navesti «dedič» (erede). Za dediča zadostuje: ime in priimek, kraj rojstva in naslov. Ista pravila veljajo za varuha in za iarovarca.
Številka davkoplačevalca je na vsaki davčni karteli (če je seveda prijavitelj na polju D) plačeval kakršenkoli davek). Če prijavitelj D) nima kartele, naj prostor ob na desni obrnjeni puščici prečrta. Prav tako naj prečrta davčni kodeks, če ga na karteli ni. Za izterjevalnice v večjih krajih (n. pr. v Trstu) predstavlja kodeks zadnja številka.
Za rojene v inozemstvu navesti (namesto občine) državo rojstva
(brez avtomobilske oznake province).
Anagrafska rezidenca je v občini, kjer je anagrafski vpis prijavitelja. Če se nekdo preseli, naj navede novo rezidenco le, če je od anagrafskega vpisa pri novi občini poteklo najmanj dva meseca.
Prazno bomo pustili vrsto o fiskalnem domicilu (spodaj ob zadnji puščici), ker le-ta sovpada z anagrafskhn, vendar mora žena v naveoeni vrsti vpisati fiskalni domicil me za nemaniča, ki ni našel prostora na polju D). V tem pogledu bo anagrafska rezidenca istovetna s fiskalnim domicilom.
Izpolnitev 4. vrste tako v polju D), kakor v polju M) je prav lahka. Na vprašanje o šolski i-zobrazbi (titolo di studio) odgovorimo s številom kodeksa, ki ga dobimo v razpredelnici a) na tretji ■sirarni'"navodil (mr pr. 2 ustreza osnovnošolski izobrazbi, 3 nižje-srednješoiski itd„)„ Na vprašanje glede odvisnega dela (lavoro dipendente) odgovorimo s podatki o kvalifikaciji in o kategoriji, ki jih najdemo na obrazcih 101, če je nekdo prejel več obrazcev 101, naj navede tisto kvalifikacijo in kategorijo (dobimo jo v razpredelnici b) navodil na 3. strani), ki mu je prinesla največ dohodkov (brez upoštevanja morebitnih odpravnin). Upokojenci se bodo kvalificirali le z oznako 01. Za neodvisno, t.j. za avtonomno delo (profesionalci, trgovci, obrtniki itd.) zadostuje kategorija in sicer tista, ki je dala največ dohodkov.
Ne pozabite odgovoriti z DA ali NE na vprašanje o lanskoletni prijavi, če je bila prijava z obr. 740, napišite 740, če je lani zadostoval samo polog obrazca 101, napišite preprosto 101. Na koncu še kraj okrožnega urada, kjer ste lani prijavo položili.

Na filmskih platnih
Končno je prispel tudi v Trst a-meriški film Roberta Altmana «Nashville» (Nashville, 1975), o katerem se je že tobko pisalo. Njegova vidnejša značilnost je, da ga italijansko distribucijsko podjetje prikazuje v izvirni verziji z italijanskimi podnaslovi, kar se je doslej dogajalo le za v celoti glasbene (torej pete in ne govorjene) filme. V «Nashvillu» je res veliko glasbe in petja, ampak tudi govora — neprevedljivost pa je v tem, da se govori v njem mešajo in križajo. Kot v prejšnjem filmu «California poker» se je Altman poslu-žil posebnega, osemdelnega zvočnega traku. Prejšnji film pa je žal k nam prišel dupliran, tako da je gotovo veliko izgubil. Dejstvo, da ima «Nashville» tolikšen uspeh ne le pri kritiki, ampak tudi pri občinstvu, je precej razveseljivo; u-pamo, da se bodo italijanski distributerji sedaj večkraj poslužili tega sistema in vsaj deloma razvadili italijansko občinstvo sinhronizacije; dokaz imamo, da je občinstvo v svojih navadah prožnejše, kot bi se zdelo.
Altman je eden izmed avtorjev, v katerih se najjasneje izražajo značilnosti modernega filma, se pravi filma teh naših 70. let, ki je po našem mnenju zrelejši od under-grounda, «godardovščin» in humanizacij prejšnjega desetletja. In to trdimo, kljub temu da nam je pogosto dražji stari film (shematično bi lahko rekli film do 50. let, začenši s 30. in z afirmacijo v 40.).
Altman in drugi današnji avtorji (posebno avtorji ameriškega filma, ki ostaja še vedno najzanimivejši na svetovnem nivoju) pa se nekako poslužujejo bodisi klasične strukture kot novih obzorij, ki jih je «avantgarda» prejšnjega desetletja odkrila in po nepotrebnem kontraponirala prejšnjemu filmu. Pred dnevi smo spet gledali Alt-manov film «Il lungo addio» ter
ROBERT ALTMAN: «NASHVILLE»
spoznali, da je njegov odnos do hollywoodske tradicije obenem skeptičen in ljubezniv, kot mojstrsko sintetizira zaključna pesem, ironično a iskreno uporabljena «Hooray far Hollywood».
«Nashville» nas še bolj prepričuje v tem oziru. Zanimivo je, da smo pred kratkim gledali Minnel-lijev film «Qualcuno verrà» (Some Carne Running, 1958) in v njegovem zaključku spoznali marsikatero sorodnost z zaključnim delom «Nashvilla» (uboj sredi množičnega kaosa itd.), zdelo pa se nam je, da Altmanov film ne ohranja tiste čudovite emocionalne sile Minnellijeve mojstrovine. Sedaj, c j ponovnem gledanju «Nashvilla» lahko popravimo svoje mnenje. Altmanov film izraža po našem najvišjo zavest «napredka» in «izgube» modernega filma glede na klasičnega. Saj se res v celoti po-služi modernih izraznih sredstev, kot so n. pr. zoom in teleobjektiv, površinska fotografija namesto prostorske (nekakšna odpoved fo* kalizaciji podobe, ki gre preko nekdanje težnje po «panfocusu» in po prostorski globini), kaos namesto pripovednega zaporedja, križanje mnogih oseb — tudi marginalnih —- namesto jasno določenih vlog itd. itd. V to novo zgradbo nam Altman vnaša zavest, da jo je treba obogatiti z dediščino klasičnega filma: zaključni dvig kamere proti nebu je nekakšno «nostalgično» dejanje po obilju voznih premikov klasičnega filma (spominja nas lahko prav na premik na koncu Minnellijevega filma), ko se pa mladi vojak poslovi od starčka, ne da bi se zavedal, da mu je umrla žena (in seveda v marsikaterem drugem prizoru filma), se Altman nekako zaveda, da sedanji film pozablja včasih na emocionalno silo.
V značaju napredne novinarke (Geraldine Chaplin) pa se Altman skoraj zabava na račun politične
pretencioznosti nekaterih današnjih filmov, čeprav jo sam sprejema v njeni zavestnosti. Ko se novinarka sprehaja med obrabljenimi avtomobili ali med osamljenimi avtobusi in hoče iz teh podob izvleči metaforo ameriške realnosti (kot tudi že prej ob kaosu trčenja vozil), Altman nekako ironizira nad Antonionijevim filmom. Ko pa je pevka v bolniški postelji sredi o-gromno cvetja, se spominjamo na prizor mrtve žene v Bertoluccije-vem «Zadnjem tangu». Konec filma pa je odgovor na vse filme, ki so se navdihovali po uboju Kennedy je v: smrt ne doleti predsedniškega kandidata, ki ga v filmu sploh ne vidimo, pač pa protagonistko — nepoliticizirano pevko, ki jo ubije mladenič iz nejasnih razlogov, a verjetno zaradi zatrte ljubezni.
Kaj naj še dodamo o tem filmu, ki bi zahteval neskončno analizo? Film traja 159 minut, Altman pa je montiral to verzijo iz osem ur posnetega materiala. Niti minuta ni odveč v filmu, ki zahteva in si zasluži, da se mu gledalec prepusti in se izgubi v njem. Morda i-mamo pred sabo najzavestnejši, najpopolnejši film našega desetletja.
Le par besed o številnih avtorjevih sodelavcih. Med neštetimi i-gralei (in seveda pevci zanimive «folk and country» glasbe) so David Ardin, Barbara Baxley, Karen Black, Ronee Blakley, Keith Carra-dine, Geraldine Chaplin, Shelley Duvall, Barbara Harris, Henry Gibson, Gwen Welles, Keenan Wynn, v kratki vlogi njiju samih pa Elliott Gould in Julie Christie. Scenaristka je Joan Tewkesbury. Direktor fotografije je Paul Loh-mann, ki je privedel do skrajnih posledic še prelepo (v klasičnem smislu besede) fotografijo Vilmo-sa Zsigmonda v nekaterih prejšnjih Altmanovih filmih.
Sergij Grmek
DRUŽINSKI ČLANI
V	BREME
Rekli smo že, da se na zadevno polje vpiše zakonec nema-nič (mož ali žena). Prijavitelj bo imel pravico do 36.000 lir popusta, ki ga bomo vpisali v vrsti 42 okvirca. V istem polju bomo našteli še ostale družinske člane (mladoletne in delanezmožne o-troke, študirajoče sinove in hčere do največ 26. leta starosti, nad šestdesetletne starše in taste tudi če niso sobivajoči ter krvne in svaške sorodnike, ki imajo pravico do preživnine (alimentov) in jo tudi dejansko uživajo, ter posinovljene in posvojene mladoletnike (affiliati). Zakon šteje vsekakor navedene osebe v breme, če njihovi dohodki ne presegajo 840.000 lir letnega kosmatega dohodka. Da razpršimo pogoste dvome poudarjamo, oa morajo vse te osebe položiti .lastno, prijavo.'.in ..zategadelj ne pridejo v obrazec 740 prijavitelja, razen če ne spadajo k dohodkom- prijavitelja,. (mladoletniki). Niso redki primeri, ko mora prijavitelj nastopati v svojstvu hranitelja in obenem v svojstvu varuha. Kot hranitelj ima pravico do popusta na lastni prijavi, kot raiuh pa mora prijaviti dohodke varovanca, če je kajpada prijava zapovedana spričo vrste in višine dohodkov. Popust bomo napisali v vrsti 43 z navedbo števila obremenjujočih oseb (brez zakonca, ki je bil žc vpisan v vrsti 42 okvira N). Predvideni popusti so našteti v razpredelnici g) na 9. strani navodil.
POSEBNA SPOROČILA
Ne oponašajte
finančnega ministrstva
Na koncu uvodne strani. zahteva obrazec 740 posebne podatke in sporočila (dati e notizie particolari). Opozarjamo prijavitelje, da naj odgovorijo na sedem vprašanj z DA in NE (lani so uporabljali križce). Če je odgovor DA, navesti v ustrezni vrsti zahtevane.podatke (n.pr. tip in število avtomobila). Kdor ne odgovori, bo lahko kaznovan s 50.000 lir globe; kdor bo dal netočna obvestila, bo lahko oglobljen s 100.000 do
1.000.000 lir.
Pred kratkim so vsi dnevniki v Italiji (vključno Primorski dnevnik) objavili pol strani propagandnega gradiva po naročilu finančnega ministrstva. Iz napol skritega ponatisa uvodne strani smo tako lahko razbrali, da je neki g. Rossi iz Catanzara javil razpoložljivost «fiata». Pri tem je bil prvi stolpec s sedmimi vprašanji prazen (v prvi vrsti bi moral odgovoriti z DA), če bi se samo tisoč bralcev dnevnikov (na skupno 7 milijonov) zgledovalo po objavi ministrstva, bi davkarija zlahka pobrala kar za 50 milijonov lir glob.
Bodimo torej točni. Za nemajhno število članov lovskih družin je potrebna navedba lovskega rezervata s površino v ha in kvoto lovske partecipacije v samem rezervatu.
ŠE NEKAJ O ZAKLJUČNEM OKVIRU N
V	vrsti 31 je odbiti le davke, ki so vam jih naložili s kartela-mi lanskega leta (ne glede na dejstvo, da se bodo zadevna vplačila nadaljevala še v tem letu). Ne vnašajte pa v isto vrsto akontacije ILOR, ki ste jo plačali lani, saj ste to odbitno postavko upoštevali že v lanski prijavi.
In še nekaj o zaokrožitvah. Po najnovejšem tolmačenju se zaokrožijo na tisoč navzdol ali navzgor (v kolikor so zneski izpod ali nad 500 lir) postavke v vrstah 30, 36 in 37 (stolpci 1, 3 in 5). Nobene zaokrožitve v vrsti 52 (stolpci 2, 4 in 6). Vendar zopet zaokrožitev v vrsti 54, ki se nanaša na davek, ki ga je potrebno vplačati na enem izmed pooblaščenih bančnih zavodov. Neverjetna in nerazumljiva komplikacija, ki se
je porodila v zadnjem hipu v birokratskih glavah. Sicer je izšla ministrska okrožnica, ki obeta, da morebitne pomote ne bodo i-mele v iem pogledu neljubih posledic
VPLAČILA
NA BANČNIH OKENCIH
Mnogi naši bralci vprašujejo, če bodo bančni zavodi morda uvedli tudi popoldanski urnik za sprejemanje dolgovanih davkov, Zlasti pa ce bodo okenca odprta tudi v sobolo, 15. maja, zadnji koristni dan za vložitev prijave. Na ta vprašanja nismo v stanju odgovoriti. Med drugim je bančno o-sebje prav sedaj v stavkovnem gibanju. Kaj rado. se ob takih priložnostih zgodi, da pride do stavke ali delne stavke. Zato pohitite, čeprav bo po našem mnenju ministrstvo v primeru stavke podaljšalo prijavni rok. .Edina., pooblaščena slovenska bančna zavoda za 'sprejemal je davkov sta: Tržaška kreditna banka — Ul. F. Fiizi 10 in Kmečka banka v Gorici — Ul. Morelli 14.
PODPISI
Ne pozabite podpisati prijave 740 (na koncu, po navedbi okvirov). To prijavo mora podpisati prvi ali drugi prijavitelj, kot izhaja iz polja D) in M) uvodne strani, če drugega prijavitelja ali prijaviteljice M ni, odpade njegov ali njen podpis. Isto velja za dodamo prijavne liste od E do L. Če podpisa ali podpisov na zadnji strani osnovnega obrazca ni, je prijava z vsemi posledicami nična. Prijavitelj lahko pooblasti z navadnim pismom, ki se priloži prijavi, da prijavo podpiše tretja oseba. V tem primeru napisati pred podpisom «rappresentante negoziale».
Obrazci 101, ki so priloženi prijavi, se na hrbtni strani dokumenta ne podpisujejo. Podpis pa je neodhodno potreben, če prijavitelj jroloži . namesto prijave 740, zgolj obrazec 101.
St. Oblak
Letalo
«boeing 747» vendarle ni postavilo novega rekorda
NEW YORK, 6. - Veliko letalo «boeing 747» družbe Pan American je s kakimi sto potniki obletelo svet v samih 46 prah in 30 sekundah. Gre za letalo, ki bi ga mogli uvrstiti med «jumbo jete» pa vendarle ni običajno tovrstno letalo, ker so ga nekoliko skrajšali.
V New Yorku je letalo priletelo sinoči s 3 urami in 50 minutami zamude glede ne predvideni urnik. Zamudo pa je treba pripisati prvenstveno podaljšanemu postanku na tokijskem letališču zaradi neke stavke. Zaradi tega «boeing 747», o katerem je govor, ni dosegel zaželenega cilja, ko je hotel postaviti nov absoluten rekord v najkrajšem obletenju sveta.
Doslej to prvenstvo pripada dvema ameriškima vojaškima bombnikoma vrste «B-52», ki sta potrebovala za oblet zemlje 45 ur in 19 minut. Kljub temu pa je letalo «boeing 747» vendarle postavilo dva rekorda, seveda za civilno letalstvo, in sicer rekord na najdaljšem poletu, ki znaša 9.500 milj, ter v prvem poletu brez vmesnega pristanka med ZDA in Indijo.
Letalo je v soboto popoldne odletelo z newyorškega letališča Kennedy ir pristalo v Novem Delhiju po 14 urah in 33 minutah letenja. Od Novega Delhija do Tokia pa je letalo potrebovalo 15 ur in 46 minut.
ce rojstva Ivana Cankarja. Cankarjeve tekste, zvečine satirične in polemične, sta v dramaturško celoto zbrala dramaturga Jože Rode in Jože Vozny ter jih ugle-dališčila.
Predstava, ki je doživela svojo predpremiero v sredo zvečer v Mali dvorani Kulturnega doma. bo to pot izvajana v celoti, se pravi tako. kot je bila naštudirana. Ta lepljenka, ki jo je gledališče pripravilo v izredno kratkem študijskem obdobju, je mešanica Cankarjevih del, ki predstavljajo i-skanje našega odnosa, se pravi odnosa sodobnega izvajalca in gledalca do Cankarjevih sporočil. Ali drugače povedano: gre za predstavo, ki v svojem vsebinskem izhodišču meni, da še ni vse, kar je obseženo v Cankarjevem ustvarjanju in humanističnem sporočilu, že dokončno uresničeno.
Besedilo je zvečine oprto na Cankarjevem kulturno-političnem programu. Zato vizualizacija predstave — se pravi gledališkost in režija — izhajata iz želje po pozivu in. izzivu občinstva, iz klica presenečenega poštenega ustvarjalca, ki ga čas noče ali pa še ne more razumeti. Zunanji pa tudi notranji odnosi med izvajalci so tudi vizualno razčlenjeni s simbolnimi, pa vendar jasnimi in enostavnimi postavitvami. Ne statika, ne mi-tingaštvo, ne «igranje», ne teza ne morejo sprožiti vseh tistih pomembnih in poštenih misli, ki prevevajo v tem izboru iz Cankarjevih del. Kajti, ni po naključju izbran naslov in osnovno gibalo: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL. Življenje samo, v vsej svoji popolnosti in prepletanju politike, kulture, ustvarjalnosti, človečnosti, ljubezni, lirike in vsega drugega, kar pač tvori naše življenje, je izhodišče za snovanje gledališke -vizualne podobe te uprizoritve.
Predstava, ki jo bomo danes zvečer gledali, je nastajala v tesnem, kolektivnem delu vseh sodelujočih pri predstavi. Posamezno pa so jo pripravili: dramaturg Jože Rode, ki kot strokovni sodelavec Združenja gledaliških skupin Slovenije prvič sodeluje z našim gledališčem in je z Jožetom Vozny jem (lani je režiral v SAG Fo-jevo «Markoljo») tudi dramaturško pripravil besedilo, režiser Sergej Verč, ki je to pot zasnoval tudi sceno in kostume, lektorica Mira Sardoč, ki že tri leta jezikovno vodi vse predstave tega gledališča, ter igralci Sergij Čerkve-nič, Ksenija Dobrila, Darij Fran-dolič, Marina Gulin. Boris Kobal, Jasna Rodošek, Lidija Sosič in Sergej Verč. Predstavo so izoblikovali še člani tehnične ekipe Franc Meula, Alenka Čepar in Aldo Pipan. Glasba je izbrana iz raznih simfonij in še posebej iz simfonične pesnitve «Pesem o zemlji» skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja, ki je bil Cankarjev sodobnik (eno leto je bil celo kapelnik v ljubljanskem Deželnem gledališču) ter doživljal podobne u-sode kot naš veliki pisatelj.
Predstavo «V areni življenja sem stal», ki jo bo SAG ponovilo v matični dvorani še jutri zvečer in v nedeljo popoldne, je gledališče namenilo vsem prosvetnim društvom, klubom, šolam (27. maja opoldne bo z njo gostovalo v Novi Gorici za tamkajšnjo šolsko mladino) in podobnim organizacijam, ki bi v tem letu želele počastiti spomin na stoletnico rojstva Ivana Cankarja. Zato uprava SAG vabi vse morebitne interesente za predstavo, naj se čimprej zglasijo v prostorih gledališča, ker bo le tako utegnilo pravočasno planirati posamezne predstave in hkrati ustreči posebnim željam interesentov za to predstavo. S tem v zvezi naj še omenimo, da je gledališče že prejelo ponudbo sežanske Kulturne skupnosti, da bi odigralo nekaj predstav «V areni življenja sem stal» za brigadirje mladinskih delovnih brigad meseca junija na Tatrah pri Brkinih.
s. v.
PETEK, 7. MAJA 1976
12.30
12.55
13.30
14.10
16.45
17.05
17.15 17.40
18.15
18.45
19.28
19.30
20.00
20.45
21.50
17.00
18.00
18.30
19.00 ■19.02
19.30
20.45
22.05
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: O westernu
Brez jopiča na snegu — drugo nadaljevanje
DNEVNIK
Tečaj nemškega jezika
Program za najmlajše: Colargolove prigode — risani film
Nikogar ni doma — Poplava
Program za mladino — Nacionalni park v Švici
'/ini pnnnnplii
Poljudna Znanost: TOLSTOJEVA PEDAGOGIJA Slavni pianisti
Emil Gilels bo izvajal Mozartovo Fantazijo K 397, Beethovnovo Sonato, opus 101, Schumannovo Nočno skladbo opus 23 in še delo Felixa Mendelssohna Spinnerlied Kratke vesti dnevnika št. 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK Teden aktualnosti Klasična, lahka in pop glasba
Eden izmed gostov informativne oddaje o glasbi in novih ploščah je popularni popevkar Demis Roussos. Lani je ta popevkar na isti TV rubriki nastopil v enournem showu, ki so ga registrirali v Londonu. Demis Roussos je začel svojo kariero leta 1971 in se naglo povzpel. Leta 1974 so ga proglasili za najbolj popularnega tujega popevkarja leta. Pevec se krepko uveljavlja tudi izven Italije Ób koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Konjske dirke v Rimu Da, ne, zakaj?
Rubrike dnevnika št. 2 Kratke vesti dnevnika št. 2 Mali koncert: Maxophone DNEVNIK — ODPRTI STUDIO LA TRAVERSATA
Vtem ko je bila z možem in dvema otrokoma na počitnicah je Leila ustavila avtomobil blizu nekega majhnega pristanišča, v katerem je bila zasidrana stara ladja, ki ni bila več v rabi. Leilo je začelo zanimati, kaj je z ladjo. Zato pusti na pomolu moža in otroka in stop na ladjo. In tako se znajde v kabini, v kateri je pred tolikimi leti potovala iz Neaplja do Haife v družbi judovskih turistov, ki so potovali iz raznih krajev v Izrael. V svojem spominu Leila podoživlja izkušnje, ki jih je doživela kot dekle. In prav ti spomini ji omogočijo, da preveri nekatere svoje koncepte o svojem narodu, o njegovi veličini in tudi o njegovi bedi, celo o njegovi odgovornosti, ne da bi se v tem spuščala v razne sodbe. Med svojim potovanjem se je Leila, tedaj še dekle, zapletla v razna srečanja in tudi spore, ki so jo spravljali v zagato, v težave . . .
Delo je napisala Edith Bruck, režira ga Nelo Risi, Leilo pa igrata najprej Eleonora Giorgi, nato pa Anna Orso športna vnema Na koncu DNEVNIK
17.10 17.20
17.55
18.10
18.45
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00, 14.10 TV ŠOLA: Preslikovanje, Razvoj človeka, Ali ste vedeli, Detergenti, Elektrika, Angleščina itd.
Križem kražem Pisani svet Obzornik
Rock koncert: Dave Mason in Van Morrison KOŽA — prvi del
Ljubljanska TV je doslej obravnavala čutne funkcije, ki jih posredujejo zapleteni specializirani čutni organi, kot so oko, uho, jezik in nos. To pa je razmeroma malo glede celotnega obsega virov čutnega zaznavanja. Če se dotaknemo kože, občutimo dotik ali pritisk, če se zbodemo, čutimo bolečino. Tudi koža je torej občutljiva na dražljaje in čutne vtise. Toda kožni čuti se razlikujejo od tistih, kar smo jih spoznali doslej. Koža ,n; .PftSPben ablikovaa ,-Č.utpjifiiiiig3n-:--Posamezne čutnice, ki sprejemajo-dražljaje, v tem primeru niso združene v posebne čutne organe, temveč so razpršene po vsej kožni površini. Vrh tega koža,vsebuje različne?'dfšfč bntnìc'.v .
Preprosto povedano — film o prometni vzgoji Risanka DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar A. Marodič: PRSTAN — iz cikla Mali oglasi Psihokirurgija — ČUDEŽ ALI UTVARA, drugi del DNEVNIK
TOLPA IZ LAVENDEL HILLA - film Predolimpijska košarkarska tekmovanja
Koper — barvna
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
Trio — celovečerni film Košarka — Edinburgh, posnetek
19.03
19.15
19.30
19.55
20.05
20.55 21.40
22.00 23.35
19.55
20.15
20.30
22.05
15.50
19.05
20.00
22.15
Zagreb
SPREJEM ŠTAFETE MLADOSTI Kulturni pregled Beseda da besedo Album 76
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15
na in operna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert.
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19-30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasbe,
Umetnost in prireditve; 18.30 Ra- 8.40 Melodrama; 9.35 Radijska na-dijska šola; 18.50 Koncert; 20.00 daljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Skupen radijski spored’
_____ ,12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit-
lahko parade; 14.00 Plošče; 15-40 ®pS’ beno - govorni spored; 17.30 Posebna radijska oddaja; 17.50 Alto gradimento; 19.55 Supersonic,
Šport; 20.15 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.30 Glasba za noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, ... ,n D „ 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutra- zi"iu
nja glasba; 8.35 Stara glasba;
9.00	Folklorna glasba; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester Baiardi;
11.45	Orkester Franza Buharja;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 15.00 Naši otroci in mi: Otroci in prosti čas; 16.45
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00, 15-00’
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija.
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Ra dijska šola:	V živalskem vrtu.
9.30	Jug. narodna glasbaj W. Po poteh odločanja; 10.45 Tur^
Ansambel Slak in Fantje iz Pra- stični napotki; 11.03 Po
' Talij‘njh
protna; 17.00 Ob 100-letnici Cankarjevega rojstva; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.30 Naši pevski zbori; 19.30 Pisana glasba;
20.45	Glasbeno - govorni spored.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.00	Drugi zvok; 11.30 Pojeta Al Bano in Marcella; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 15.10 Turistične aktualnosti; 15.30 Plošče za mladino;
17.05	Nadaljevanka; 17.30 Komor-
poteh; 12.10 Orkestri in s011®t4(j
12.30	Kmetijski nasveti; l--Šopek novih melodij; 13.30 F1, poročajo vam. . ., 14.10 Dekli® zbor iz Velenja; 15.45 «Vrtilj^*’
16.50	Človek m zdravje; 17.00 A tualnosti 17.20 Iz koncertov simfonij; 18.05 Ogledalo našega časa: 18.15 Ob lahki glasbi; WA Ansambel Vilija Petriča;
Lahko noč, otroci!; 20.00 b P pops; 21.15 Oddaja o morju; Besede in zvoki; 23.05 Litera nokturno; 23.15 Jazz pred pomo jo; 00.05 Ples do enih; 1.03 Melo dije; 2.03 Koncert.
„ii»»
Horoskop
ll!llllllftlllll1IIIIHI1ll!||||||||JHI||||||||||||l||||IIIIIIIIIIlllt|||iiil|||||||i||||||||||||||||||||||||||||f||l|||||||||||'|||||,|m,||,,||,||,,||||,||||,,,||||||||f||l|l|l|ll|l|l|,,l>l>
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Za-	pogledu se bo treba čimptoj
dovoljivi uspehi vas bodo osrečili.
Ni pa rečeno, da ste dosegli s tem trdno mtsto. Prijetno srečanje.
BIK (od 21. 4. d<. 20. 5.) Z novo odločitvijo boste zelo okoristili svojega sodelavca. Na vidiku je krajše potovanje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
Pogoji za vašo poslovno dejavnost niso najbolj ugodni. Ogibajte se sporom z ljubljeno osebo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Utrdite, preden nadaljujete s svojim delom že dosežene rezultate. Zadoščeno bo vašemu samoljubju.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Skušajte kar najbolje izkoristiti svo-
jo domiselnost. Nova srečanja in prijateljstva bodo zelo koristna.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte kar se da natančno izpolnjevati pogoje zavezništva. Moralno zadoščenje z zvezi s plemenito pobudo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Uspelo vam bo na najboljši način rešiti vprašanja stranskega značaja. Skušajte odpraviti svojo potrtost.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Okoliščine so ugodne za sprejem novih odločitev. V čustvenem
pogledu se
dločhi.	, .,„12)
STRELEC (od 23. IL do ^ žii Pazite, da bi vam kdo ^ "0jjte kakih nevšečnih nalog. Ne iluzij v pogledu nekih čustev.
KOZOROG (od 2.1. 12. d° ^ ra' Prehitra rešitev zaP^etenefTcnPh v šanja vas bi drago stala. U I* krogu starih znancev.
VODNAR (od 21. L do 19- ^
Sprostite svoje energije giea?
katerih nujnih pobud. Ne
se na kritike,	Nek.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) £ do bo skušal na vse načine pok riti vaše dosežke. Utrdili bosi* svoje družinske vezi.
KOŠARKA
NA KVALIFIKACIJAH ZA 01
Jutri odločilna tekma za «azzurre» in «plave»
Tekmo bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija (na drugem sporedu, ob 15.45) - Jugoslavija favorit
EDINBURGH, 6. — V izločilnih skupinah na košarkarskem kvalifikacijskem turnirju za 01 v tem kraju je potekalo vse po predvidevanju.
Jugoslavija je v A skupini nepremagana osvojila prvo mesto, v B skupini pa je bila Italija prav tako urez poraza prva.
V zadnjem kolu A skupine je Jugoslavija premagala Izrael s 123:103 ln je tako zopet dokazala, da je glavni favorit za osvojitev konč-nega prvega mesta in za edino razpoložljivo mesto za Montreal. V drugi tekmi pa je Francija premagala V. Britanijo s 100:84. KONČNA LESTVICA A SKUPINE Jugoslavija 3 3 0 318:238	6
Izrael	331 294:296	4
francija 3 2 1 261:277	2
v- Britanija 3 0 3 231:293	0
JUTRIŠNJI SPORED (7. 5.)
TOLAŽILNA SKUPINA: Francija ' Irska; Belgija - Velika Britanija. . FINALNA SKUPINA: Jugoslavi-ja - Poljska; Italija - Izrael. SOBOTNI SPORED (8. 5.)
tolažilna skupina; irska -
"• Britanija; Belgija - Francija.
FINALNA SKUPINA: Italija - Jugoslavija; Poljska - Izrael.
Tekmo med Italijo in Jugosla-y*jo bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija, na drugem sPoredu, ob 15.45.
Gre omeniti, da bo od 24. junija j 3. julija drugi kvalifikacijski turnir v Hamiltonu v Kanadi, kjer s> bodo priborile pravico nastopa us 01 kar tri reprezentance. V pri-meru torej, da bi Jugoslovanom ali rtalijanom v soboto spodletelo, bi Se skoraj gotovo nato kvalificirali v Hamiltonu.
nogomet
1- JUGOSLOVANSKA LIGA
Dinamo zmagal v Novem Sadu
, NOVI SAD, 6. — V zaostali mi L jugoslovanske nogometne §e je Dinamo iz Zagreba v gosteh Premagal Vojvodino z 1:0 (0:0).
Edini gol v tem srečanju, ki ni . adovoljilo maloštevilnih navijačev Je dal Vabeč v 30. minuti drugega Polčasa. Vabeč je tako še povečal joj» prednost na lestvici najboljših trelcev. Vabeč je namreč doslej, "ai 16 zadetkov.
LESTVICA
Partizan 40; Crvena zvezda in Hajduk 36; Dinamo 34; Čelik in Ve-tez 28; Vojvodina in Olimpija 26 itd.
pričakovano izločil lanskega zmagovalca Arthurja Asheja.
* * *
RIM, 6. — Organizatorji mednarodnega teniškega turnirja v Rimu so ogorčeni. Vse kaže namreč, da se Ashe ne bo udeležil tdka tekmovanja.
KOLESARSTVO
DIRKA PO ŠPANIJI
Erik Jacques ohranil vodstvo
NULES, 6. — Zahodni Nemec Die-ter Thurau je zmagal v sedmi etapi kolesarske dirke po Španiji pred domačinom Perureno.
Belgijec Erik Jacques je še vedno prvi na splošni lestvici.
Slovenski derbi v 3. ženski odbojkarski ligi med Bregom in Borom ni izpolnil pričakovanj. Borovke so odpovedale na vsej črti in Breg je tako zasluženo zmagal s 3:0
aiifiiiiuuiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiii
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED SLOVENSKIH SESTERK
Breg osvojil slovenski derbi Nabrežinski Sokol neporažen
Prepričljiva zmaga borovcev v gosteh - Sloga še vedno v nevarnih vodah
tenis
WCT V DALLASU
Šved Bjorn Borg drugi polfinalist
i DALLAS, 6. — Na WCT teniškem urnirju v tem kraju, kjer je zbra-a osmerica najboljših igralcev na vetu, je gve{j Bjorn Borg v četrtfi-alu premagal Američana Eddieja mbsa z dokajšnjo težavo s 3:6; 6:4; 6:2.
Ari P°Hinalu se bo Borg srečal z u^ričanom Solomonom, ki je ne-
DREVI V ZGONIKU
Nagraditev Kraševih
hamiznoteniških igralk
Drevi bo v gostilni Guštin v Zgoniku, s pričetkom ob 20. u- ' rb sprejem, ki ga priredi ŠK Kras, da primerno počasti na-^znoteniške igralke, ki so se ^ zadnjem državnem mladin-sjcem tn članskem prvenstvu v ‘'tuggiju tako dobro izkazale.
Sprejema se bodo udeležili P°‘eg športnikov in članov dru-f_tva tudi številni gostje, med Katerimi politične in športne oblasti.
Moška C liga
Drugič zaporedoma je bil uspešen naš edini zastopnik Bor, ki je v gosteh pospravil deveti par točk. Morda je to še enkratni dokaz, da borovci igrajo veliko bolje v gosteh kot doma. Tretji tržaški zastopnik
—	Glandi Motori — je bil poražen in ima enako točk kot Bor.
IZIDI 16. KOLA
CUS Trsi — SAI Belluno 3:2; Mar-ghera — Tisselli 2:3; Portuali — Grandi Motori 3:0; Brusegana — Bor 1:3; Monselice — CUS Benetke 3:1.
LESTVICA
Tisselli Cesena 24; SAI Belluno in Monselice 22; CUS Trst 20; Bor in GMT 18; Marghera in Brusegana 12; Portuali 8; CUS Benetke 4.
PRIHODNJE KOLO
CUS Trst — Portuali, SAI — MiFghčte', Bòr — Monselice, CUS Benetke — GMT, Tisselli — Brusegana. -r
Ženska C liga
V zadnjem kolu je bilo za nas osrednje srečanje v Dolini med domačim Bregom in Borom. Sama tekma pa je bila le poprečna in največjo krivdo nedvomno nosijo odbojkarice Bora za tako slabo odbojko, saj so odpovedale na celi črti.
IZIDI 14. KOLA
Libertas Pordenon — Primavera 3:2; Breg — Bor 3:0; Voltolini — A. P. Bolzano 3:1; Sala Trident — Volley Bali 3:0.
LESTVICA
Volley Bali. Pordenon 24; Libor-tas Pordenon 20; Sala Trident 19; A. P. Bolzano 14; Breg 12; Bor 10; Primavera Noventa Vicentina 8; Voltolini 4.
* * *
Moška D liga
Kljub temu, da je Kras preložil za teden dni zadnje prvenstveno obveznost ima tretje mesto že matematično zagotovljeno.
IZIDI 14. KOLA
De Vecchi — S. Giorgio 3:0; Ginnastica Pordenon — AGLI Trst 3:2; Torriana — Altair 3:0. Tekma Kras
—	PAV Natisoma se igra jutri.
LESTVICA
De Vecchi Belluno in S. Giorgio Mestre 24; Kras 18; Ginnastica Pordenon 16; Torriana 14; AGLI Trst 6; PAV Natisonia in Altair Vicenza 4.
* « *
1. ženska divizija
Medtem ko je na samem vrhu že vse odločeno, saj je prednost Sokola
očitna, tega ne moremo reči za začelje. Na dnu lestvice so spet tri šesterke, ki imajo enako število točk, med katerimi je tudi naš tretji zastopnik v tej ligi Sloga. Na samem začetku prvenstva je vse kazalo, da bo druga ekipa poleg In-terja, ki bo morala zapustiti to ligo Azzurra iz Gorice. Goričanke pa igrajo zadnje čase kot prerojene.
Azzurra — Corridoni 3:1; Sokol
—	Julia 3:2; Konto vel — Virtus 1:3; PAV Despar — Torriana 3:1.
LESTVICA
Sokol 30; Virtus in Corridoni 20; Torriana 16; Kontovel in PAV Despar 14; Julia, Azzurra in Sloga 10. (Virtus in Torriana sta igrala tekmo manj.)
PRIHODNJE KOLO
Torriana — Kontovel; Virtus — Sokol; Julia — Azzurra; Sloga — PAV Despar.
1.	moška divizija
Tudi v tej konkurenci je na vrhu vse odločeno. Prednost Kennedyja je dve koli pred koncem kar šest točk. Zapleti pa so na dnu lestvice, ker druga dva neposredna tekmeca za nazadovanje Olympia iz Gorice in Libertas iz Turjaka nista odigrala izredno važne neposredne tekme, ker ni bilo sodnikov.
IZIDI 16. KOLA
Inter — Fiume Veneto 3:0; AGI
—	PAV Despar 0:3; Lambertin — Kennedy 0:3; ASF JR — Il Pozzo 1:3; Libertas Turjak — Olympia Gorica neodigrano.
LESTVICA
Kennedy 28; Inter in II Pozzo 22; ASF JR 20; Fiume Veneto in Lambertin Sportivo 18; PAV Despar 12; Libertas Turjak in Olympia Gorica 8; AGI Gorica 2.
PRIHODNJE KOLO
H Pozzo — Libertas Turjak, O-lympia — Lambertin Sportivo, Kennedy — AGI, PAV Despar — Inter, Fiume Veneto — ASFJR.
G. F,
2.	moška divizija
Prvenstvo 2. moške divizije se je zaključilo. Prvo mesto je povsem zasluženo osvojila šesterka Libertas Rozzol iz Trsta, pred drugo tržaško šesterko Novalineo.
Goriški Dom se mora letos za-dovolijti s 3. mestom, kar je že pozitiven rezultat za «belordeče» fante, ki so v letošnjem prvenstvu startali brez velikih ciljev in le z namenom, da ne izpadejo iz lige. Z malo več športne sreče bi se lahko domove! povzpeli še višje.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Novalinea - Rozzol 3:2; Ra valico -Dom 3:2; Libertas Go - S. Andrea 3:1. Počival: Pieris.
KONČNA LESTVICA Lih. Rozzol 20; Novalinea 18; DOM Gorica 14; Ra valico 10; San Andrea in Lih. Gorica 8; Pieris 4 točke.
Libertas Rozzol iz Trsta napreduje v 1. moško divizijo; drugouvrščena Novalinea iz Trsta se bo udeležila kvalifikacijskega turnirja za napredovanje v 1. MD; zadnja na lestvici Pieris pa izpade v 3. moško divizijo.
I. K.
NOGOMET
KOŠARKA
TONSKI PREGLED SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK
Borovci presenetili z zmago nad Barcolano
Kontovelovi kadeti izgubili šele po podaljšku - Zaključil se je prvi del prvenstva «propaganda»: Bor je šesti, Breg pa sedmi - Starc 107 točk
Prvi nastop Chinaglie
NEW YORK. 6. - Giorgio Chi naglia, ki je pred dvema tednoma-
zapustil rimski klub Lazio, bo opra- goj 17; Danijel Zavadlal 8; Aleksan-
1. DIVIZIJA
SKUPINA A
V	4. kolu tega prvenstva so borovci poskrbeli za prijetno presenečenje. V gosteh so premagali vodečo Barcolano in to po dramatičnem finalu. Trener štokelj je bil s svojimi varovanci zadovoljen: «Nisem samo zadovoljen zaradi zmage, temveč predvsem zato, ker so fantje v ključnih trenutkih pokazal; zrelost. Prvenstvo je torej izredno koristno za naše mlade košarkarje, ki si tako nabirajo dragocenih izkušenj.»
IZIDI 4. KOLA
Barcolana - nor	51:53
GMT . Calza Bloch	85:47
Ferroviario - Edera	72:51
S. Sergio — Scoglietto A 81:65 LESTVICA
San Sergio 8; Barcolana, Ferroviario in G. Motori 6; Bor 4; E-dera 2; Calza Bloch in Scoglietto A 0.
PRIHODNJE KOLO (9. 5.)
Bor . San Sergio (9.30 v Dolini); Edera - GMT; Scoglietto A - Calza Bloch; Ferroviario - Barcolana.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Udovič 63; Marassi 38; Maz-zucca 32; Bruno Furlan - Kneipp 30; Parovel 28; Volk 18; Perco 14; Sestan 11; Renato Furlan . Kneipp 10; Race 3.
PROSTI METI: Bor 43:82.
SKUPINA «B»
V	tem kolu je igral le Kontovel, kajti poletovci so tokrat počivali (igrali so na mednarodnem turnirju v Cerknem skupno z Borom). Kon-tovelci pa so zopet igrali z okrnjeno postavo in so tako izgubili proti mladim Tržičanom, ki so med drugim uvrščali tudi «orjaškega» Pa-paisa.
Starc je tudi tokrat dosegel lepo število točk (28), vseeno pa naši košarkarji niso mogli preko častnega poraza.
IZIDI 4. KOLA
POM — Kontovel	76:67
Polet — Grado	n.o.
Scoglietto B — Staranzano 73:45 Počitek: Begliano.
LESTVICA
Scoglietto B in POM Tržič 6: Grado 4; Polet, Begliano in Staranzano 2; Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO (9.5.) Staranzano - Kontovel (9.30 v Sta-ranzanu); Grado - POM; Begliano • Scoglietto B. Počitek: Polet.
NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Starc 107; Adrijan Zavadlal 39; Košuta 19; Ivo Naber
vil svoj prvi nastop v nogometnem klubu Cosmos 17. maja. Američani tudi upajo, da bo Chinaglia igral z ZDA proti Italiji 23. maja.
Chinaglia je podpisal pogodbo z novim ameriškim klubom za tri leta. Dobil pa bo 850.000 dolarjev.
der Nabergoj in Kosovel 2.
POLET: Edi Sosič 80; Milko Vitez 27; Taučer 19; Jugovič 14; Daneu 12; Spacal 8; Škabar 7; Valter Sosič 6.
PROSTI METI; Kontovel 48:86; Polet 19:36.
FINALE DEČKOV
Presenečenje v 3. kolu tega finala. Don Bosco je namreč premagal Inter 1904 in tako nepričakovano vodi na vrhu lestvice. Kontovelci so doslej v treh kolih igrali le enkrat. V drugem kolu so namreč zanesljivo premagali Servolano, ki jih je v prvenstvu obakrat premagala.
Naš: zastopniki so torej še vedno v boju za osvojitev enega od prvih dveh mest, čeprav sedaj postaja njihova naloga težja, kajti kazalo je, da bo Don Bosco odigral le podrejeno vlogo. Vse kaže namreč, da se bo Inter 1904 kaj kmalu opomogel, saj je v tekmi z Don Boscom igral z zelo okrnjeno postalo. IZIDA 2. KOLA
Servolana - Kontovel	62:75
Don Bosco — Inter 1904	59:45
IZIDA 3. KOLA
Don Bosco - Servolana	91:56
Kontovel - Inter 1904	n. o.
LESTVICA
Don Bosco 4; Kontovel in Inter 1904 2; Servolana 0. (Kontovel ima dve tekmi manj, Don Bosco in Inter 1904 pa po tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (9. 5.)
Don Bosco - Kontovel (11.5, Istrska ulica); Servolana - Inter 1904.
NAJBOLJŠI STRELCI
KONTOVEL: Ban 30; Bukavec 25, Danieli 16, Emili 4.
PROSTI METI: Kontovel 11:16.
FINALE KADETOV
Kot je bilo pričakovati, je bila odsotnost Maura Čuka odločilna. Kontovelci so namreč v zadnjih dveh tekmah izgubili. V srečanju z Ital-sidrom pa so klonih šele po podaljšku.
Kontovelci imajo sedaj še teoretične možnosti, da se kvalificirajo v nadaljnji del. V zadnjem kolu pa bodo morali nujno premagati Palla-canestro Trieste. Inter 1904 pa se
■iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiumiuuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiMiiiiiiiiii
ZA JUTRIŠNJI NOGOMETNI SREČANJI V ŠTANDREŽU
V Novi Borici izbrali ekipi za tekmi z ZSŠBI
Tudi onstran meje si želijo še podobnih športnih stikov
V zaostali tekmi 3.
nogometne amaterske GMT z 2:1
lige je Gaja premagala
Jutri, 8. maja bo v štandrežu tradicionalno srečanje izbranih pionirjev in mladincev ZSŠDI za goriško področje in za področje TNZ Nove Gorice.
To ,bo pravzaprav povratno prijateljsko srečanje slovenskih nogometnih ekip, kajti točno pred letom dni je bilo tako tekmovanje 8. maja 1975 v Mirnu, že takrat je bilo sklenjeno, da bi se mladi nogometaši iz zamejstva in severne Primorske, vsako leto srečavali. «Rečeno - storjeno».
Izbrani ekipi pionirjev se bosta pomerili ob 15.30 in to na igrišču Juventine. Od ZSŠDI bodo zastopani nogometni klubi Sovodnje, Ju-ventina (Štandrež) in Mladost iz Doberdoba. Selektorji so to postavo, oziroma 16 reprezentantov, že objavili, zato nam preostane še selekcija obeh ekip TNZ Nova Go-' rica. Mladinska tekma bo ob 16.30.
Selektor ing. Anton Velikajne, trenerja Dušan Uranič itt' Bràriko Klanjšček so že tudi določili izbrane nogometaše, in ti so:
MLADINCI: živec, Lovrečič, ša-tej, Vuga (NK Vozila), Kavčič, Subotič (Tolmin), Močnik, Černuta, Dobrovoljc, Moravec, Felc (Rudar), Fabčič (Primorje), Cotič (Bilje), Rebec (Adria), Žorž, Ukmar (Vipava).
PIONIRJI: Birsa, Pavlin, Medeot, Zajc, Rijavec (Vozila), Aleš Batistič, Jarc, Robert Batistič (Adria), Polanec, Štucin, Tušar (Rudar), lišaj, Markič (Bilje), Gregorič (Renče), Jelinčič, Kompara (Primorje), Košuta (Tolmin).
Na tem srečanju ne bo glavni poudarek na tehničnem izidu, predvsem pač na še tesnejšem bodočem poglobljenem sodelovanju med vodstvi obeh omenjenih športnih forumov, med igralci in trenerji, za boljše medsebojno spoznavanje in večkratna srečanja teh območij dveh sosednih dežel. To bo pravzaprav «Praznik prijateljstva» mladih slo-
venskih nogometašev z obeh strani meje.
R. Varl
ODBOJKA
je že matematično uvrstil v nadaljnji del tega tekmovanja.
IZIDA 4. KOLA
Inter 1904	- Kontovel	88:58
Pali. Ts -	Italsider	68:64
IZIDA 5. KOLA
Kontovel -	Italsider	68:72
Inter 1904	- Pàli. Ts	78:58
LESTVICA
Inter 1904 10; Pallacanestro Trieste in Italsider 4; Kontovel 2.
PRIHODNJE KOLO (8. 5.)
Kontovel . Pallacanestro Trieste (17.00 na Kontovelu); Italsider -Inter 1904.
PROPAGANDA
V zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva sta bila oba slovenska zastopnika poražena.
Brežani so doma igrali proti vodeči Ginnastici Triestini. Odsoten je bil Franko Korošec, kljub temu pa naši mladi košarkarji niso zapustili slabega vtisa. Zlasti so pokazali napredek v obrambi.
Tudi borovci so igrali z	okrnjeno
postavo proti Servolani. Manjkal je	
Škerl, V dobro formo	prihaja
Merku.	
IZIDI 7. KOLA	
Breg — SGT	17:74
Servolana — Bor	84:35
Italsider — Ricreatori	43:47
Ferroviario — Chiadino	113:20
LESTVICA
Ginnastica Triestina 14; Ferroviario 12; Ricreatori in Servolana 8; Italsider 6; Bor 4; Breg 2; Chia-dino 0.
PRIHODNJE KOLO (9.5.)
Servolana - Breg (11.00 v Skednju); Bor - Italsider (8.5. ob 19.00 v Ul. Caravaggio) ; Ferroviario * SGT; Chiadino - Ricreatori.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Lokar 53; Merku in Švara 24; Don 20; Škerl 16; Gej 15; Ger-dol in Devetak 7 ; Kosovel in Turk 2.
BREG: čok 52; Korošec 50; Žerjal 23; Corbatti 20; Štrajn in Per-tot 12; Maver 4.
PROSTI METI; Bor 16:54; Breg 17:72.
edko
NA MLADINSKIH IGRAH
Rrj> ima vse pogoje za osvojitev 1. mesta
Breg je edino slovensko športno društvo, ki nastopa na mladinskih igrah v ženski odbojki, in se je avtomatično uvrstil v pokrajinski finale. Čudno je. da se ni prijavilo nobeno drugo naše društvo, kot tudi nobena slovenska šola, saj bi imeli vse pogoje za dobro uvrstitev.
Breg ima realne možnosti za zmago nad vsemi svojimi nasprotniki, ki-so: šole' 'Corsi' A in B, Caprin,
Campi Elisi in OMA. Najavljeni e-kipi šol Stuparich-in Tommasini sta sé tekmovanju odpovedali. Kot smo omenili ima Breg vse pogoje za o-svojitev prvega mesta in s tem pravico do nastopa na deželnem finalu mladinskih iger, posebno po nedavnem ojačenju z nekaterimi mladimi odbojkaricami športnega združenja Bor.
Izidi prvih treh tekem:
Breg — Campi Elisi	2:1
Breg — Caprin	2:0
Breg — Corsi B	2:0
Ostajata še tekmi s Corsi A in OMA, ki zdaleč nista prikazali igre. ki bi bila kos ekipi iz dolinske občine. Ekipo trenira Učo Jurkič, vodi pa Boris Žerjal. In še postava:
Cej (k), Tul, Štefančič T. in M.,,
Slavec, Nacinovi, Žerjal, Gerdol, mo pa so prenesli na nedeljo, 9.
MINIBASKET
«TURNIR COCA-COLA»
Napredek Rrežanov
Ferroviario A — Breg 35:25 (13:9)
BREG: Žerjal (k) 6, Tedesco, Maver 5, Kraljič 2, Pečar 12, Hacin, Kozina. Štefančič, Lovriha, Adrijan in Boris Slavec.
SODNIK: Gridel.
PROSTI METI: Breg 3:14.
V 7. kolu turnirja Coca Cola v minibasketu so Brežani igrali proti Ferroviariu A. ki sodi med boljše ekipe tega turnirja. Naš, mladi košarkarji so bili vseskozi enakovredni nasprotnikom in so pokazali lep napredek.
Zopet se je kot strelec izkazal Franko Pečar; Florjan Žerjal in Henrik Maver sta dobro organizirala igro; zaradi požrtvovalnosti pa se je izkazal temperamentni Sergij Kraljič.
Danes bi morali Brežani igrati zadnje kolo proti Interju Milje. Tek-
Maver, čergol, Birsa, Vigini.
V. L.
NOGOMET
ATENE, 6. — V prijateljski nogometni tekmi je Grčija premagala Poljsko z 1:0 (1:0). Edini gol je dal v 24. minuti Koudas.
maja, ob 9. uri, v Miljah, ker bo večina Brežanov danes na šolskem izletu.
« • *
V nadaljevanju turnirja Coca-Cola v minibasketu so včeraj dosegli naslednja izida:
Libertas — Bor	39:28
Inter 1904 — Breg	60:16
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi na no-	ZSŠDI ZA GORIŠKO TER
gometni tekmi med reprezen-	
tancami	TNZ NOVOGORIŠKE REGIJE
Na sporedu sta tekmi pionirjev	in mladincev. Prvo srečanje se bo pričelo ob 15.30,
drugo pa ob 16.30. Srečanji bosta jutri, 8. maja, na nogometnem igrišču v štandrežu.	
	
1 ISl	rRSKI 40
1	ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)	
Ve'1	Pa se je uprl nemški podoficir in se s pištolo
v t i?* uro junaško branil. Ta je med jurišem hudo ranil r?puh jn rok0 borca Dušana Novaka-Rusa.* gi. Trije člani sovražne patrulje — dva Mongola in nem-„ l.^fieir, ki so bili v zadnjem delu patrole, pa so pobe-r !1 Proti Kubedu in črnemu kalu, kjer jih je, kot je po-SQCa odredov štab, ujela patrulja 3. bataljona. Naši borci so rražnikom zaplenili lahko strojnico, brzostrelko, 4 mavzeri-’ S pištole, 5 torbic municije, 8 koles in 4 ročne bombe. 0	® .rezultatih tega spopada je kot redkost za odredovo
vìroratÌVno območje ohranjeno tudi poročilo iz nemških je ,v.z dne 25. februarja 1944, v katerem je navedeno, da g . na področju Hrpelj napaden kolesarski oddelek — da °Jakov (izmed teh 6 legionarjev) in en podoficir, ki s® je do tedaj edini vrnil, hudo ranjen.
Saj vtane Truden je v svojih spominih o tem boju zapi-
nika”^0 SO	slišali prve strele, so poskakali iz se-
za ln opazovali potek boja. čudili so se hrabrosti parti-Na n S Potekom in rezultati boja so bili zelo zadovoljni... so (Lovravtku si je angleški podpolkovnik zvinil nogo, zato »asi prinesli v taborišče.,.*
NEMŠKA OFENZIVNA DEJAVNOST PROTI ODREDU
Odredovi obveščevalci so že 25. februarja poročali štabu VII. korpusa, da bo po zanesljivih podatkih prišlo 27. lebruarja v Trst 5000 nemških vojakov, ki bodo sodelovali v ofenzivi proti Istri in Brkinom. Vendar so v odredovem obveščevalnem centru domnevali, da gre le za zastraševanje in da ne bo prišlo do takšne ofenzive, temveč bo nemško poveljstvo te enote le premestilo na območje Pulja. Obveščevalcem OK VOS za Istro pa je 1. marca uspelo dobiti na Kozini nemški načrt o začetku in poteku ofenzive.** Z njim je bil predviden začetek ofenzive 1. marca iz Bazovice in Hrpelj - Kozine proti Ricmanjam, Borštu. Beki, Ociocizli, Dolini, Prebenegu in Dekanom, od tam pa naj bi prodirali proti jugu do črte Marezige - Turške - Gradin - Sv. Kvirin - Rakitovec. Sočasno naj bi krenile druge sovražne enote iz Buzleta, Bračanov, Oprtlja, Šterna in Fi-larije proti severu in severozahodu, da bi se s tistimi, ki so prodirale od severa, na črti Rakitovec - Gradin - Mo-mjan, t.j. na jugozahodnem grebenu doline Dragonje. Po poročilu štaba odreda z dne 4. marca 1944, je sodelovalo v pohodu 5.000 sovražnih vojakov.***
Kot je razvidno iz načrta, je nemška ofenzivna akcija potekala v severozahodnem delu Istre, njen cilj pa je bil stisniti 3. bataljon Istrskega odreda in 'četo VOS ter hrva ške partizanske enote, ki so delovale severno in zahodno od Buzeta in doline reke Mirne, na ozek prostor ob gornjem delu doline, tj. na prostoru Dragonja - Kubed - Gra-čišče - Gradin - Trsek - Popeter, in jih uničiti ter s tem zavarovati komunikacije med Kozino, Trstom in Puljem.
NEMŠKI NAPAD NA 3. BATALJON V TRSEKU
Sovražnikov pohod se ni začel 1. marca, kot je predvideval načrt, pač pa že v noči na 28. februar s koncentričnim napadom treh sovražnih kolon na 3. bataljon Istr-
skega odreda, na položaje pri Trseku. Komaj reorganizirani bataljon je prispel iz Rožarja tja šele okoli polnoči, 27. februarja. Njegov štab ni bil obveščen o pripravah za sovražno ofenzivo, bataljon pa tudi ni bil nanjo pripravljen. Nemci, fašisti in Mongoli pa so se že zgodaj dopoldne bližali bataljonovim položajem s treh strani: prva kolona je prodirala po Rižanski dolini proti Kubedu, Gračišču in
ÌATERUA
1ERTOKI %
* SKADANŠČJ!
DVOR1V
,RAKITOVAC
BUZET,
Nemški napad na 3. bataljon IO v Trseku 28.2.1944
Popetram ter od tam proti Trseku; druga se je z nekaj tanki pomikala po Vanganelski dolini proti Marezigam in Truškam, tretja pa je krenila s severovzhodne smeri od Buzeta v Trebeše in prodrla v zgornji del doline Dragonje z očitnim namenom, da prepreči bataljonu umik proti zahodu oziroma Borštu.
* Hudo ranjeni borec Dušan Novak je bil eden izmed maloštevilnih Koprčanov, ki so so se organizirano vključili v NOB septembra 1942. Junija 1943 so ga fašisti zaprli v Kopru. Zaprt je bil do 10. septembra 1943. Potem je vstopil v Istrsko brigado, novembra 1943 pa v Istrski odred. Bil je pogumen in gibčen atlet, vedno prvi med jurišniki. Tudi tistega usodnega dne je prvi jur.šal na Nemce in pritekel mednje pred drugimi borci. Ko je tekel za bežečim Nemcem in meril nanj z brzostrelko. ga je nemški podoficir ranil v trebuh in roko. Tedanji medicinec Ivan Matko - Imko mu je zasilno obvezal rane, potem pa so ga 8 dni skrivali v neki votiini pri Gračišču skupaj s hudo ranjenim Mongolom. Nato so ga prepeljali v Dolino, od tam pa so ga poslali po zvezah v bolnišnico v Trst. Koprski fašisti so zvedeli, da se zdravi v Trstu, zato so ga iskali. Dne 1. aprila so ga aktivisti odpeljali z ročnim vozičkom iz bolnišnice, 12 ur potem pa so prišli v bolnišnico fašisti in zaprli ter pozneie ubili zdravnika, ki ga je zdravil. Nato se je Novak skrival pri sorodniku Mariju Peršiču, od tam so ga v začetku maja preselili k sestrični v Trst. Konec maja se je vrnil v Istro. Koprski fašisti so ga hudo sovražili in vneto iskali. O njem so celo razpravljali na občinski seji in ugotovili, da pomeni kot edini koprski partizan sramoto za fašistično usmerjene Koprčane. Da bi oprali «sramoto», so ga skušali izslediti in ubiti, vendar se jim to ni posrečilo. Sedaj živi v Kopru.
** Žitomir (Ivan Erzetič) je poročal, da mu je načrt poslal terenec iz «Križišča V.» To je bil Stojan Šturm (op. pisca), v čigar hiši je stanoval nemški komandant.. Šturm je tudi pozneje pošiljal nemške vojaške podatke Istrskemu odredu. Nemci so ga 20. julija 1944 izsledili In ustrelili. (Poročilo VOS za Istro 2.3.1944 in kronika NOB Hrpelje -Ko-zìna.^AO IO v Kopru).
*** Piscu ni uspelo ugotoviti, katere sovražnikove enote so sodelovale v pohodih, ker tedanji obveščevalni viri še niso navajali sovražnikovih enot. Iz ugotovitev, da so sodelovali «Mongoli», pa i^aja, da so sodelovale tudi enote 162. turkestanske divizije. (Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 -lir. letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40—, letno 400— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI,
Stran 6
7. maja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst
KER NAJ BI BIL VPLETEN V POSKUS IZSILJEVANJA
V zaporu bivši predsednik ligurskega deželnega sveta
Paolo Machiavelli, eden od najvidnejših genovskih socialistov, ki je predsedoval deželnemu svetu od 1970. leta, je odstopil v torek ■ Politična zloraba izsledkov preiskave?
GENOVA, 6. — Na, ukaz namestnika genovskega državnega pravdni-ka dr. Marvullija je bil davi aretiran Paolo Machiavelli, do pred dvema dnevoma predsednik ligurskega deželnega sveta. Machiavelli, ki je predsedoval deželnemu svetu ,vfie od leta 1970, naj bi bil vpleten v poskus podkupovanja povezan z gradnjo ogromnega turističnega naselja v občini Santo Stefano al mare. V okviru preiskave je dr. Marvulli 27. aprila odredil aretacijo Machiavellijevega tajnika dr. Renzija, inženirja Negroponteja in geometra- Cosi-ma Cusata. Vsi trije so, kot tudi Machiavelli, obtoženi poskusa izsiljevanja. Dr. Marvulli je danes podpisal še en zaporni nalog- in sicer za Corrada Zanazza, socialdemokratskega svetovalca v občinskem svetu v Imperii. Tudi on je obtožen poskusa izsiljevanja.
Povod za 'sodno 'preiskavo, ki je imela tako nepričakovan razplet, je dal deželni odbornik za urbanistiko Dario Meoli (PSI), ki je novembra lani obvestil karabinjerje o poskusu izsiljevanja, da bo vsa zadeva jasnejša pa je potreben še. korak nazaj. Oktobra 1974. leta je občinski odbor občine Santo Stefano al mare pri Imperli predložil deželi načrt za lotizačijo v zvezi z gradnjo o-gromnega turističnega središča ,ki bi dejansko, podvojil obseg majhne občine. Pred načrtom, ki je zahteval za desetine milijard lir naložb, je deželni tehnično - urbanistični odbor obnemel in zahteval vrsto popravkov. Kot predpisuje pravilnik je odbor poslal občini svoje popravke za morebitne protipredloge, medtem pa je tedanji deželni odbornik za urbanistiko, socialdemokrat Sergio Ferrari že pripravil osnutek odloka, s katerim naj bi dežela odobrila lo-tzacijo v Santo Stefanu, ter ga predložil predsedniku Verdu (KD). Na osnovi volitev 15. junija pa je moral tedanji odbor leve sredine odstopiti. Nasledila mu je levičarska uprava, ki ji predseduje Angelo Carossino.
Novemu odborniku za urbanistiko Meoliju se je septemb-a lani predstavil neki Cirino Paone, funkcionar gradbenega podjetja «Mari Sol», ki je imelo v načrtu gradnjo letoviškega središča, ter se zavzel za odobritev načrta (le-tega je konec lanskega leta odbor zavrnil) češ da je družba izpostavljena pritiskom in izsiljevanjem. Kot dokaz je navedel nekega Galla (izkazalo se je, da je šlo za geometra Cusata), ki naj bi ponudil, da «namaže kolesja.
vrnil dober del prejete vsote. Obdržal naj bi le nekaj milijonov lir za stroške.
Čeprav ni nihče pričakoval, da bo dr. ' Marvulli podpisal zaporni nalog za predsednika deželnega sveta, se je v Genovi že nekaj dni šušljalo o pomembnih razpletih preiskave. Zaradi tega je Machiavelli predvčerajšnjim odstopil, .da ne bi med drugim v sedanjem političnem položaju vpletel socialistične stranke v blato gradbene špekulacije v Santo Stefanu. Davi pa se je v spremstvu svojega branilca odv. Monteverdija javil poveljniku sodne policije polkovniku Franciosu, ki ga je aretiral in pospremil v kaznilnico Marassi.
Vodstvi komunistične in socialistične stranke sta v zvezi ' z razpletom preiskave pripravili daljši izjavi, v katerih zahtevata, naj se preiskovalci ne ustavijo pred nobeno oviro in naj bodo špekulanti strogo kaznovani. Obenem pa obe stranki zavračata vsakršno politično špekulacijo in poudarjata, da ima deželni odbor pri vsej zadevi čiste roke kot med drugim dokazuje dejstvo, da je ravno odbornik za urbanistiko Meoli dal povod za preiskavo. Machiavelli, ki je tudi izstopil iz vodstva genovske socialistične federacije, pa je s svo-
je strani poudaril, da so obtožbe proti njemu le sad politične špekulacije. Dodal je še, da se izroča sodnikom ravno, da bi onesposobil vsakršno zlorabo izsledkov preiskave in poudaril, da je prepričan, da bo oproščen, ker je nedolžen.
Spričo vloge, kj jo je pri razpletu preiskave imel odbornik Meoli, pa se postavlja vprašanje, čemu mu je dr. Marvulli poslal sodno sporočilo. Res je, da je besedilo zelo megleno in da namestnik državnega pravdni-ka' govor; le o možnosti kaznivega dejanja, ki naj bi morebiti prišlo do izraza v teku preiskave, prav tako očitno pa je tudi, da je tako sodno sporočilo kot nalašč za tiste sile, ki bi v tem izredno napetem političnem trenutku rade ribarile v kal-, nem. Prav v luči teh ugotovitev se poraja vprašanje, ali je naključje, da je preiskava, ki je napredovala zelo počasi, eksplodirala kot bomba v začetku volilne kampanje, ko je država pred odločilno izbiro. Mar bi kdo hotel, da bi škandai iz Santo Stefana, v katerega so vpleteni — ne vemo če upravičeno ali ne — nekateri levičarski upravitelji, pred volitvami protiutež škandalu Loo-ckheed in drugim, v katere so vpleteni demokristjanski voditelji?
IZ POROČILA ISC0 0 POLOŽAJU V ZAHODNIH DRŽAVAH
Kljub razmahu proizvodnje gospodarstvo še v težavah
Denarne zapreke preprečujejo skladnejši razvoj v posameznih državah, vseeno pa ni mesta za pesimizem
m
aškipnevnik
VČERAJ DOPOLDNE NA VELESEJMU
RIM, 6. — Po hudi krizi, ki je izbruhnila pred dvema letoma, je prišla letos v najbolj razvitih zahodnih deželah do ponovnega industrijskega razmaha. To pa še ne pomeni, kakor ugotavlja raziskovalni zavod ISCO v svojem najnovejšem konjunkturnem poročilu, da se bosta industrijska dejavnost oziroma gospodarstvo sploh v nadaljnjem enako povoljno gibala v vseh industrializiranih državah. V njihovem gospodarskem ustroju so nastale namreč medtem dokajšnje spremembe, ki jih gre mestoma pripisati posledicam petrolejske krize. Spremembe so danes najbolj vidne na denarnem področju, kar se odraža v prvi vrsti v plačilnih bilancah. Zaradi tega — pripominjajo izvedenci ISCO — so nekatere države (tako npr. Italija) že sprejele ukrepe za zajezitev notranje porabe. A-ko upoštevamo čas, ki je potreben za to, da se pokažejo prvi ugodni učinki takšnih ukrepov, lahko po zatrjevanju ISCO pričakujemo, da bodo že v drugem polletju 1976 nastale zopet občutne razlike v kon-junktumem razvoju med deželami s trdno in pa državami s šibkejšo valuto; razlike sicer ne bi smele biti tako opazne kakor sredi 1975. leta.
iiiiiiiiiiiimmmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimuiimriiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
V ZNANEM LETOVIŠKEM KRAJU CORTINA D> AMPEZZO
SILOVIT POŽAR UNIČIL HOTEL 4 OSEBE MRTVE, 7 RANJENIH
Med žrtvami tudi prileten mehiški kirurg - Vzroki tragedije še neznani, vsiljuje pa se domneva, da gre za zločinsko dejanje
kjer je treba» in seveda zahteval «pravično» odškodnino za to uslugo.
Medtem ko je odbornik Meoli prijavil vso zadevo karabinjerjem, se je Cirino vrnil k njemu z vrsto magnetofonskih posnetkov (kaže, da v Italiji ne more biti škandala brez ustreznih magnetofonskih posnetkov), ki naj bi dokazovali poskus izsiljevanja. To gradivo je bilo izhodišče za preiskavo, ki je vsekakor stekla zelo počasi, saj je dr. Marvulli podpisal prve zaporne naloge za inž. Negroponta, Cusata in dr. Renzija šele pred dobrim tednom. Za sedaj ni znano, na osnovi kakšnega gradiva je sodnik podpisal Laporni nalog tudi za Machiavellija, ve se le, da ga obtožuje poskusa izsiljevanja. Skupinica naj bi za odobritev omenjenega gradbenega načrta zahtevala okrog pol milijarde lir podkupnine.
CORTINA D'AMPEZZO (Belluno), 6. — Preteklo noč je izbruhnil v hotelu «de la Poste» silovit požar, v katerem so našle smrt štiri osebe, nadaljnjih sedem pa se mora zdraviti v bolnišnici zaradi opeklin, zlomov in drugih poškodb. Vzroki nesreče niso še znani, a preiskovalci omenjajo tudi možnost sabotaže, kar bj spričo vala požigov, ki smo ga zadnje čase zaznamovali po Italiji, res ne bilo nič čudnega.
«Hotel de la Poste», zgrajen pred 150 leti, je bil nedavno obnovljen oziroma posodobljen in pravijo, da je tudi razpolagal s kar najučinkovitejšimi varnostnimi napravami — notranje stopnišče, ki je vodilo iz pritličja v četrto nadstropje ozro-ma podstrešje, naj bi ne bilo leseno, temveč zidano, enako pa velja, kot pripominjajo v Gortini, tudi sicer za hotelsko opremo. V poslopju je bilo prostora za 82 sob, v katerih je bilo približno 180 ležišč (v preteklem času se izražamo pač zato, ker je notranjost zgradnje bila zaradi ognjen:h zubljev popolnoma razdejana). Lastnik hotela je 48-letni Renato Mainago, ki pa ga v trenutku požara ni bilo v Gortini. Omenjeni gostinsko _ turistični objekt sodi, kakor vedo povedati prebivalci bellun-ske pokrajine, med najmodernejše,
I pa tudi najuglednejše v tem pre-
Škandal, v katerega naj bi bili delu Italije, škoda zaradi požara
vpleten socialdemokrat Zanazza pa naj bv bil vzporeden. Kaže, da te je upravniku družbe «Mari sol» še pred Cusatom javil neki drug politik (najbrž ravno Zanazza), ki je ponudil svoje usluge v zameno za 400 milijonov lir. Ker pa mu poskus, da bi vsilil deželnemu odboru grad
znaša milijardo lir.
Ob izbruhu (nekako ob 2.45) se je v poslopju nahajalo 26 gostov in 10 uslužbencev. Vzplamtelo je, kot zatrjujejo nekatere priče, v samem pritličju, in sicer le nekaj trenutkov po domnevnem poku. To utrjuje med preiskovalci sum, da gre za kriminalno dejanje. Neznanci naj bi.
skratka, vdrli v zgradbo skozi pritlično okno ter zanetil ogenj, nato pa urno pobegnili. V resnici naj bi se plameni razširili, v smeri od pritličnih oken proti sredini hotela, od koder so se spričo lahko vnetljiv'h moketnih preprog bliskovito razširili v gornja nadstropja. Govor je sicer tudi o drugih vzrokih tragedije: gost naj bi odvrgel na tla še prižgano cigareto, prišlo naj bi do kratkega stika itd., čemur pa, kot kaže, preiskovalci ne verjamejo. Prvi pregled hotelskih naprav je namreč pokazal, da je bilo delovanje električne napeljave brezhibno, enako pa naj bi veljalo tudi za termično centralo. Ostaneta torej le dve možnosti: cigaretni ogorek ali nameren požar, v slednjem primeru pa bi bilo zopet treba razlikovati med sabotažo interesne ali : politične narave in dejanjem neuravnovešenega požigalca.
Sum, da gre morebiti za političen napad, ni seveda iz trte zvit, ako pomislimo na številne požige tovarn oziroma stanovanj ter avtomobilov vidnejših sindikalnih in političnih predstavnikov: tembolj še, ker nas današnja tragedija močno spominja na požar z dne 12. aprila letos v hotelu «Dolomiti» v Sappadi. Tedaj je zgub lo življenje, kakor je znano, šest ljudi in nadaljnjih deset je bilo ranjenih, a pravi vzroki so še vedno neznani. Ogenj se je tedaj prav tako naglo razširil in tudi takrat iz pritličja. Približno istočasno so zublji uničili nekaj stanovanjskih poslopij nedaleč od Sappade, pa tudi restavracijo v Trbižu. V takšnih primerih je kajpak težko verjeti naključjem. Požar v Cortini in Sappadi ima tudi še to podobnost, da
beni načrt, ni uspel, naj bi «pošteno»
liiniiiimililliliiiiiillllllliiiiiliiiii il iHiiiiiliilliliiiiiiiuiiiiiiiiililllllllllil ninnili	um iiiilliiiiiiilllIlilliiiintiiiHiillllliiiiiilimniilillillllliiiiiii»
Hotel de la Poste po požaru
so se v trenutku nesreče nahajali v poslopju številni tuji državljani.
V Sappadi je šlo za zajetno skupino britanskih študentov (nekateri so žal našli smrt v ognju oziroma zaradi hudih poškodb po skoku iz višjih nadstropij zgradbe), v Cortini d’Ampezzo, torej v hotelu «de la Poste», o katerem zatrjujejo, da je razpolagal s sodobnimi protipožarnimi napravami in zasilnimi izhodi, pa je bilo več turistov iz daljne Mehike. V resnici je med žrtvami tudi 76-letni mehiški kirurg dr. Alejmo Calvo. Poleg njega je smrt doletela še natakarico Margherita Bellenzier (50 let) iz Allegheja (Belluno), služkinjo Ido Amadori (46 let) iz Castel-maggioreja (Bologna) in 42-letnega uradnika Fausta Pizzolija iz Atrija (Teramo), ki je bil tudi turistični Vodič.
Ranjeni so bili karabinjerski kapetan Giacomo Cassano (38 let), gasilski brigadir Dino Donazzolo (43 let), gasilec Giorgio Tibolla (24 let) in še štiri gostje hotela, katerih imen še niso sporočili. Pokojni kirurg Calvo je dopotoval v Gortino s 25 mehiškimi turisti, ki jim je bivanje v tem znanem letovišču o-skrbel genovski potovalni urad.
Minister za turizem in predstave Sarti je kmalu po nesreči poslal županu Cortine d’Ampezzo solidarnostno brzojavko z izrazi sožalja svojcem žrtev.
TURIN, 6. — Pazniki turinske kaznilnice so danes ponoči preprečili beg treh brigadistov. Gre za Alberta Franceschinija, Pietra Bertolaz-zija in Prospera Gallinarija, ki so imeli vidno mesto v organizaciji samozvanih rdečih brigad in ki so sodelovali pri vseh najbolj drznih akcijah. V teh dneh bi se namreč moral začeti proti njim proces zaradi ugrabitve sodnika Sossija, šefa osebja v tovarni Fiat Miraftari inž. A-meria in sindikalista CISNAL Laba-teja. Zaradi procesa je bil dopoldne pripeljan v turinsko kaznilnico tudi vodja prevratniške organizacije Renato Curdo.
Poročilo ISCO omenja, da se je industrijska proizvodnja tako imenovanih držav zahodnega sveta jela večati v prvih letošnjih mesecih najprej v Združenih državah Amerike ter na Japonskem, nakar se je ugodna industrijska konjunktura razširila na zahodno Evropo, sicer zopet najprej na Zvezno republiko Nemčijo, zatem na Francijo in postopoma na Veliko Britanijo in slednjič Italijo. Razlogov za ponovni proizvodni razmah ne gre seveda v vseh zahodnoevropskih državah iskati v enih in istih dejavnikih, pač zarad} mestoma zelo vidnih odmikov v gibanju cen, proizvodnih izdatkov in plačilnih bilanc v tej ali oni deželi.
Vzroke zopetnega postopnega razmaha velja iskati predvsem v notranjih pogojih tehnične, pa tudi politične narave, tako npr. v spraznje-nju velikanskih zalog porabnega blaga, ki so potisnile proizvodnjo izpod ravni tržnega povpraševanja, ter v pomnožitvi vladnih posegov za oporo proizvodnji in s tem zaposlitveni ravni. Spričo skrčenega izvoza je vse to imelo seveda za posledico povečanje inflacije. V lanskem letu so cene v prodaji na drobno najmanj narastle v ZR Nemčiji (za 5.4 odst.), Švici (3,4 odst.), Avstriji (6,8 odst.), ZDA (7 odst.) in na Japonskem (7,5 odst.), v večji meri pa v Franciji (za 9,6 odst.), Italiji (11,2 odst.) in Veliki Britaniji (kar 24,9 odst.).
Podobne razlike zaznamujemo tudi na področju trgovinske bilance: medtem ko sta ameriška in zahod-nonemška bilanca izkazovali prebitek 11 milijard dolarjev oziroma 37 milijard mark in ni bil aktivni saldo nikakor v zvezi s skrčenjem u-voza, so nasprotno ukrepi za zmanjšanje nakupov v tujini blagodejno vplivali na zunanjetrgovinsko bilanco Francije, ki je lani izkazovala prebitek 6,8 milijarde frankov, deloma pa tudi Velike Britanije ter Italije.
V prvih mesecih tega leta so se razlike med raznimi industrijskimi državami še povečale, in to predvsem zaradi pretresa na mednarodnem monetarnem trgu, ki je \potisnil navzdol angleški funt šter-ling, francoski frank in še zlasti italijansko liro. Slednja pada. kakor znano, tudi zaradi zdajšnje izredno hude politične krize, nikakor pa ne gre tega pojava pripisovati nekakšnim psihološkim učinkom, kot preradi zatrjujejo nekateri, temveč nesposobnosti pristojnih oblasti oziroma osnovnim napakam, ki so bile storjene v italijanskem gospodarjenju v vsem povojnem času.
Kitajsko-britanski pogovori v Pekingu
PEKING, 6. — Britanski zunanji minister Crosland, ki je že štiri dni na uradnem obisku na Kitajskem, se je danes sestal z novim ministrskim predsednikom Hua Kuo-fengom. Pogovorov se je udeležil tudi kitajski zunanji minister Čao Kuan-hua, ki je v prejšnjih dneh imel že nekaj srečanj s šefom britanske diplomacije. Zjutraj si je Crosland ogledal starodavne grobove cesarjev dinastije Ming. Jutri pa bo odpotoval v Nanking in Šanghaj.
LIZBONA, 6. — Svet revolucije je zavrnil zahtevo generala Vasca Gon-calvesa, da bi ponovno stopil med aktivne častnike. Zahteva generala Goncalvesa, ki se je pred meseci umaknil med rezerviste, je temeljila na programskih izjavah gibanja oboroženih sil in na nekaterih zakonskih odlokih.
Odprta razstava pisarniških strojev pohištva in naprav «Burostile 76»
Na razstavni površini 3.200 kv. metrov nastopa 133 podjetij Včeraj obisk večjega odposlanstva iz SR Hrvatske
V	prisotnosti predstavnikov oblasti in deželnih poslovnih krogov so včeraj dopoldne na velesejmu pri Montebelu odprli razstavo pisarniških strojev, pohištva in drugih artiklov za urade in podjetja «Burostile 76». Razstava zajema tri paviljone, to je skupno okrog 3.200 kv. metrov površine, na njej pa nastopa 133 proizvajalcev iz vse Italije in prek uvoznikov tudi iz tujine. Razstavo so odprli brez vsake slovesnosti: òb 10. uri je podpredsednik velesejma prof. Faraguna sprejel ob vhodu številne predstavnike oblasti ter jih potem pospremil na ogled razstave. Prisotni so bili zastopnik župana odbornik Va-scotto, zastopnik pokrajinske^ ujma-, ve ing., Passagnoli, predsedniki in ravnatelj trgovinske zbornice Cai-dassi in Rlini, predsednik in ravnatelj trgovskega združenja Del Rossi in Geppi, podpredsednik Tržaške hranilnice Colombo in številne druge osebnosti. Navzoči sp bili tudi konzul SFRJ M. Kosor, švicarski konzul Brugmann in konzul Kameruna Hesse.
Odprtja razstave se je -udeležilo tudi večje odposlanstvo iz SR Hrvatske, ki se. bo mudilo še danes v našem mestu in ki se bo povezalo s proizvajalci pisarniških strojev in s predstavniki konzorcija «Friulgiu-lia». Odposlanstvo, v katerem so predstavniki hrvatskega ministrstva za industrijo in obrt, gospodarske zbornice iz Zagreba ter nekaterih lesnih podjetij in industrij, spremljata dr. Peruzzi, funkcionar Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino v Zagrebu. Prvi stik s «Friulgiu-lio» so člani odposlanstva iz matične domovine že vzpostavili že na posebnem posvetovanju, ki je bilo sinoči v sejni dvorani na velesejmu. Na srečanju so obravnavali predvsem vprašanja, ki zadevajo možnost dobav teh specifičnih izdelkov jugoslovanskemu tržišču.
V	okviru razstave «Burostile 76» bosta danes na sejmišču dve strokovni srečanji: ob 15., uri bo posvet na temo «Telekomunikacijske naprave in družba», poldrugo, uro kasneje pa posvet na temo «Telefonske naprave in z njimi povezane storitve».
Na prvem posvetu bo glavno poročilo podal ravnatelj tržaške SIP ing.
Cavazzoni, na drugem pa načelnik trgovinskega oddelka SIP za deželo Furlanijo - Julijsko krajino ing. Trivellato.
«Burostile 76» bo odprta do nedelje, 9. maja. Ogled razstave je brezplačen, ustrezna vabila pa se dobijo na upravi velesejma. Obisk je možen neprekinjeno od 10. do 18. ure.
Ogled razstavljenih naprav ...................
V LESNEM PRISTANIŠČU POD SKEDNJEM
Proslavili prihod prve pošiljke sovjetskega lesa za «Rosa Roso»
Družba gradi vrsto sodobnih lop - Pozdravni nagovor predstavnika združenja trgovcev z lesom Viktorja Kralja
V lesnem pristanišču pod Skednjem je bila sinoči slovesnost, s katero je delniška družba «Rosa Rosa Service» proslavila dovoz prve pošiljke rezanega lesa v njene novozgrajena skladišča v luki. Skupina «Rosa Rosa» deluje v lesni trgovini že nad sto let, njena glavna poslovna organizacija'-«Rosa -Rosa-Legno Sud» pa je v Neaplju. V Trstu je začela junija lanskega leta graditi vrsto obsežnih lop, katerih pokrita površina bo zavzela 15.400 kv. metrov, to je večji del površine (20.000 kv. metrov), ki jo ima družba v koncesiji v lesnem pristanišču.
Kakor je povedal sam predstavnik družbe, je bil novi lesni terminal preračunan za letni promet 150.000 kub. metrov lesa, skladiščnega prostora pa je v njem za 30.000 kub. metrov. Gradnjo, ki se bo zaključila v letošnjem juniju, so opravila oziroma še opravljajo izključno tržaška podjetja. V letošnjem letu naj bi na skladi-
V. Kralj govori o pobudi družbe «Rosa Rosa Service»
Fašisti grozijo milanskimi policistu
MILAN, 6. — Fašistični pretepači grozijo s smrtjo dr. Eleuteriu Reu, funkcionarju političnega oddelka milanske kvesture, ki je 27. aprila odkril in aretiral prenapeteže, ki so do smrti zabodli študenta Gaetana Amorosa. Pred stanovanjem dr. Rea so to noč namreč potresli sveženj letakov, v katerih označujejo policijskega funkcionarja kot «Berlin-guerjevega hlapca» in mu grozijo s smrtjo.
RIM, 6. —r- Okrog 100 študentov rimskega tehničnega zavoda Salve-nimi je davi zasedlo poslopje, ki je last ustanove Incis in ki je že dalj časa prazno, študentje, ki že dalj časa zaman protestirajo zaradi pretesnih prostorov ter pomanjkanja didaktičnega materiala, zahtevajo, naj občina preuredi zapuščeno poslopje v šolo.
Takšen je bil j^gled na pročelje hotelske zgradbe, tittt del poslopja, kjer so plameni najbolj divjali.
je gasilcem uspelo pogasiti ogeuj. Puščica kaže
(Telefoto ANSA)
RIM. 6. — Predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini se je vrnil danes zjutraj iz Aten, kjer je bil na pogrebu grškega poslanca Aleksandro-sa Panagulisa.
iiiiiiiiiuiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiviMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiii šče prispelo okrog 50 000 kub metrov
OD SINOČI V LJUBLJANSKI MODERNI CALIRIJI
Ijala sovjetska ladja «Pioner Onegi», ki je vkrcala blago (karelijski bor) v pristanišču Arhangelsk./ Bila je prva ladja, ki je lahko odplula iz luke po odtalitvi ledu. Tudi v prihodnje bo. blago prihajalo na skladišče «Rosa'Rosa Service» pretežno iz Sovjetske zveze, in sicer, iz luk Arhangelsk in Igarka, večje pošiljke pa so najavljene tudi iz Finske in iz Kanade.
Retrospektivna razstava del Franceta Miheliča
Sinoči so v ljubljanski Moderni galeriji odprli veliko retrospektivno razstavo znanega slovenskega u-metnika Franceta Miheliča, čigar dela so razobešena na stenah in panojih sedmih dvoran. Gre za res velik pregled umetnikovega ustvarjanja, saj je na ogled občinstvu 320 del, začenši z njegovimi risbami in redkimi grajikami iz dobe od 1930 do 1933 pa vse do njegovih najnovejših stvaritev, sedmih velikih stenskih preprog, ki visijo v osrednji dvorani.
Tolikšno umetniško bogastvo je razvidno tudi zato, ker obsega vso dobo in je vsaka doba primerno zastopana, tako tudi doba NOB, kjer kakih deset grafičnih listov prikazuje umetnikove stvaritve iz časa, ko je bil partizan oziroma aktivist. Gre za partizanske kolone, požgane vasi, partizanska taborišča itd. Seveda odpade največji del razstave na tipično njegovo umetnost, na tako imenovano «fantastiko», m njegove kurente, muzikante in druge podobne motive.
Nemogoče je prikazati Franceta Miheliča v stavku dveh. Že sam o-
bisk njegove retrospektivne razstave zahteva kako uro. Včeraj na slavnostni otvoritvi razstave sta o Francetu Miheliču spregovorila direktor Moderne galerije dr. Zoran Kržišnik in kustos muzeja prof. Melita Stele - Možinova, ki je prvenstveno govorila o Francetu Miheliču kot umetniku v vseh njegovih ustvarjalnih fazah.
Ob tej priložnosti je izšel tudi zelo bogat katalog, ki obsega okoli 200 strani in v katerem je večje število reprodukcij v črno-belem in v barvah najznačilnejših njegovih del. V uvodu kataloga govori o umetniku dr. Zoran Kržišnik, o njegovi umetnosti pa govori že omenjena Melita Stele - Možinova. Katalog nadalje vsebuje daljšo umetnikovo biografijo v samih suhih podatkih, nadalje zelo bogat seznam umetnikovih razstav, ki jih je bilo na desetine in desetine. Nadalje je tu podrobna bibliografija, ki obsega kakih petdeset strani. Končno je še seznam razstavljenih slikarskih del. Vsekakor gre za katalog, ki ustreza bogati razstavi, razstava pa je tolikšna, da zasluži obisk.
Na včerajšnji slovesnosti, ki se je je udeležilo večje število poslovnih ljudi, predstavnikov pristaniške u-prave, bančnih zavodov, carinske u-prave in zastopnikov gospodarskih organizacij, je v imenu Združenja tržaških trgovcev z lesom spregovoril svetnik organizacije Viktor Kralj. Poudaril je pomen pobude neapeljskih podjetnikov, ki so z njo zagotovili tržaški luki nove možnosti za ponovno uveljavitev na področju mednarodne lesne trgovine. Pobuda hkrati kaže, da imajo pomembna podjetja iz notranjosti države zaupanje v poslovne zmogljivosti našega pristanišča, s čimer se prepogosto tudi sami poslovni krogi iz Trsta in iz Furlanije-Julijske krajine ne morejo pohvaliti. Na koncu je V. Kralj v imenu združenja trgovcev zaželel družbi «Rosa Rosa Service» čim večji uspeh na tržaškem tržišču.
Novo pobudo je pozdravil tudi predstavnik družbe Exportles iz Moskve ing. N. A. Dontsov, ki je omenil, da so neapeljski podjetniki v zadnjih letih občutno pripomogli k povečanju izvoza raznega lesa iz Sovjetske zveze v Italijo. Izrazil je željo, da bi se to sodelovanje po odprtju novega ter-
minala v Trstu lahko še razširilo in okrepilo ter zajelo poleg rezanega lesa iglavcev tudi razne polizdelke lesne industrije, tako zlasti iverke, vezane plošče in drugo blago. Ing. Dontsov se je tudi pohvalno izrazil o delavcih v lesnem pristanišču, ki so naglo in brez vsakih zastojev raztovon-H Pionir Onegi», za kar se je ladja zamudila ob pomolu lesnega pristanišča, le dva dni.
l/spe/ kulturni večer o Francetu Prešernu
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture jo priredila sinoči v svojih prostorih o Ul. sv. Frančiška kulturni večer, posvečen našemu velikemu pesnika Francetu Prešernu. Po uvodnih besedah predstavnice ustanove ClarB Cattino, ki je poudarila pomen taksnih kulturnih večerov za zbliževanja med sosednima kulturama, le precej številnemu občinstvu, v veliki večini Italijanov, ki obiskujejo tečaj slovenščine, spregovorila 0 Prešernovem liku ter o pomenu njegovega dela prof. Marija Pirjevec, ki poučuje slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti tržaške univerze. Njen izčrpen in poglobljen oris so dopolnjevale recitacije Prešernoma poezij, ki so jih predstavili v slovenščini Zlata Rodoškova in Stane. Raztresen in v italijanščini, v prevodu prof. Husuja, Lidija Kozlovi-čevd.
Udeleženci sinočnjega uspeleQa večera, kateremu bo v kratkem sledil večer o Ivanu Cankarju .,U' letnici njegovega rojstva, so si tudi ogledali razstavo knjižnih i2"0' Prešernovih del.
0 V soboto, 8. maja, bo v mote Agip v Vidmu deželna organizacija konferenca deželnega odbora vsefl žavne zveze zadrug in posojilnic. na kateri bodo sprejeli novi statut zVfz^ Uvodno poročilo bo imel predsedm^ deželnega vodstva zveze odv. Pie Zanf agnini.
V Tržaški knjigami- razstavlja svoje risbe France Gorše. Raz" stava bo odprta do 16- maja-
BANCA DI CREDITO Dl TRI£STf f R 2 A Š K A KREDITNA BANKA
TEČAJI VALUT V MILAN0 DNE 6. 5.1976
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski fiorini Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
884.-^ 870.-1625-— 358,?5 188,5»
22.—
350.-
48.75 890.— 330.— 145.— 200.— 160.-
24.-
25.75
47.75
47.75
MENJALNICA
vseh tujih valut