PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Mttfil U redni M In uprarnllkl prostori > ISftT 8. Lawndale A v t. Office of Publication: S667 South Lawndala Ava. Teleghone, Bockwall 4»04 LETO—YEAR XXIII. Tragikomične sem ljudskega popisovanja fikaski števci popisati 300,000 osel» prvi dan; poselili so približno 50,000 hiš. V par slučajih so jim bila vrata «sprla. Ženske nočejo povedati prave starosti Chicago.—Prvi dan ljudskega štetja v Chicagu in okolici je minil dobro—izvzemši v nekaterih «lučajih kakor poroča J. E. Vesely, predsednik censusnega posvetovalnega odbora. Števci «o posetili približno 50,000 stanovanj v mestu in okolici in popisali okrog 300,000 prebivalcev. V mestu samem so obiskali 35,000 hiš in vpisali 215,-«00 imen. Nekateri števci so se pritožili, da jim ženske, ki so same doma, nočejo odpreti vrat. "Jaz imam veliko sitnost z neko žensko, ki misli, da sem ropar pa mi je zaklenila vrata pred nosom. Kaj naj storim V* je števec telefoniral Veselyju. Ta mu je svetoval, naj vzame e seboj prvega policaja, ki ga dobi na cesti in ponovno potrka. Drugi, katerim ženske niso hotele odpreti vrat, so dobili navodilo, nai puste listek pod vrati z obvestilom, da pridejo drugi dan. V drugih slučajih so bili števci sprejeti kot "star boarderji." Ljudje so jih pogostili z lunčem in menda tudi s pijačo. Neki števec se je zvečer pohvalil, da je dobil dva nalivnika kot darilo. Števci poročajo, da ljudje večinoma dobro odgovarjajo, imajo pa velike zamude, kjerkoli nalete na velike družine, posebno med tujerodnimi sloji. < V Unijsko gibanje na jugu Pridružile so se mu delavke in se izkazale za dobre agitato-rice St. Louis, Mo. — (F. P.) — Delavske množice so ae ustavljale ob poti, koder je vozila stara fordka in z njo dve delavski agi-tatorici, ki sta pozivali delavce, naj pristopijo v organizacijo. Fordka, katero* vozita Edith Christenson, tajnica ženske strokovne lige v Philadelphia, in Rose Holland, stavkarica, ki je bila prošlo leto izgnana iz kom panijskega stanovanja v Mario-nu z njeno materjo vred, je napravila že dolgo pot od Winter Parka, Fla., do St. Louisa. Agi-tatorici sta se ustavili v Mario-nu, Elizabethtonu, Knoxvillu in v drugih južnih mestih in z navdušenimi besedami pozivali delavce in delavke, naj se organizirajo. Stara fordka ima na vseh straneh napise: Organizirajmo jug; devet dolarjev mezde ne zadostuje za življenske potrebščine; delavke prejemajo ¿est dolarjev tedenske mezde v tekstilnih tovarnah, itd. Delavki ata prodali na tisoče kopij Sinclair Lewisove brošure "Ceneno in zadovoljno delavstvo," v katerih je opisano izkoriščanje tekstilnih in drugih delavcev v južnih državah. Kjerkoli se *nudi prilika, se vrie shodi, na katerih govorita o delavski solidarnosti; ako je to nemogoče, tedaj govorita mnodici, ki ae gnete okoli fordke. Rezultati nju-slučaju neke poljske družine nsfnega dela se že kažejo ▼ tem, ds zapadni strani mesta je mati nagnala vso svojo čredo—dvanajst otrok—v jedilnico v hipu, ko so otroci prišli iz šole k obedu opoldne. Mati ni mogla povedati njihove starosti, dokler ni imela vseh otrok pred seboj. Popisovanje je seveda trajalo dol-Ko, čas je potekal in eden izmed otrok, ki se je zbal, da zamudi šolo, se je izmuznil iz sobe. Števec je opazil, da enega manjka, toda mati ni tega opazila. Neki oče ni mogel povedati starosti svojih dveh otrok. Drugi je pokazal na svojo nosečo ženo in rekel števcu: "Ako pridete čez nekaj dni, lahko zapišete enega prebivalca več." Neka ženska, stara 80 let, je rekla, da ima dva otroka. Koliko sta Klara? "Fant je 46 in punca 49 let!" Tako imajo popisovalci precej zabave. Mr. Vesely ponovno opozarja občinstvo, naj se zadovolji z u-radnimi izkaznicami, ki jih imajo števci in nuj jim ne dela nobenih zaprek. Seattle, Wa«h.—Števci, ki so tu začeli k svojim delom v sredo, .so naleteli na tri ženske, ki »uho hotel« povedati svoje sta-roKti. Rekle so, da so "polnolet-in to mora zadostovati. ftt»»vci no jim zagrozili z areta-l'J" in to je (»omagalo. N za\c "v /*kon cenzure v Bostonu poston, Mass.—Governer dr-Mas*schusetts je podpisal '"»n zakon cenzure za knjige. •N"w zakon je nekoliko boljši od 'tarega. I>očim Je po starem po. •'«»J* lahko zaplenila knjigo v Nitfotrinicl radi enega same-** ' nemoralnega" stavka, bo I"> novem zakonu odločevalo so-o celotni vsebini sumljive proces: uteklo iz plina 'burgh. Pa.—Dr. W. A. Pitt, '"*. pomožni direktor Mel-•-Ka instituta, je v sredo '»nil, da Je iznašel proces v"ritve nst urnega plina v Nova »nov, ki Je kristalno '"•na In ims gotove kako-ki jih navadno s tek h ni-J« dobila ime "vinllt" so se delavci pričeli zanimati za ustanovitev unije, ki naj bi jih branila pred zkoriščanjem. Pokojniki v sliiM Mgivifersk« dražbi Zadevo ima v rokah državni pravdnik. Odkritje prikasuje tiranske metode Allen A kom-panije New York. — (F. P.) — U-radniki Allen A. Hoaiery Co. so direktno vodili kampanjo terorja proti nogavičarsklm stav-karjem v Kenoshl, Wis. Tako trdi Francis Budenz, uradnik nogavičsrske unije. Odkritje je eno najvažnejših v zgodovini delavskih bojev in vse podrob-nosti so bile predložene državnemu pravdniku John M Rey-noldsu. Stvar je prišla na dan, ko je James Biscardi na zaslišanju pred pomožnim državnim prav-dnikom James McEvoyjem izpovedal, da ga je Allen A. Hosiery Co. najela v svrho,.da u-ganja nasilja nad stavksrji. Biscardi Je izjavil, da so se vsi napadi na stavkarje vršili pod direktnim vodstvom Roger N. Kimballa, podpredsednika noga-vičarske družin«, In ChesUr Swindell», kompanijskega superintendents. Biscardi Je profesionalen stavkokaz in pred leti Je bil pugilist. Uradniki družbe so sugesti-rail Biscsrdu in drugim poboj-nikom, naj napadajo stavkar« je; ako se Jim nudi prilika, naj jih Uko poškodujejo, da bodo pohabljeni za vse življenje. Nadalje Je Biscardi priznal, da Je po naročilu kompanljskih uradnikov vrgel Ijombo v stanovanj« stavkarja J. Tillmana In da so njegovi tovariši streljali v ti skamo, v kateri se Je tiskal MHoaiery Worker", glasilo noga vlčsrjev. Izpovedal Je tudi. ds Je v čsau. ko Je vodil napad na pikete pri Thiele trgovini, ki Je prodajala nogavice, ki so bili izdelani v tovarni Allen A. Co so ga uradniki družbe kriti tiral i. ker ni dovolj brutalno nastopil proti piketom. Suhači zahtevajo inkvizicijo v Chicagu Washington, D. C.—Kanonik W. S. Chsae is New Yor-ks je v sredo pred zborničnim justičnim odsekom urgirsl federalno oblast, naj itvede preiskavo v Chicagu, New Yor-ku in Philadelphiji, kjer "ob-stoji velikansks korupcija" in kjer Je prohibicUs nsjbolj kršena. Chase je priporočal, da kongres vodi pretaksvo in posebni inkvizitorji naj pre-iščejo vse hiše v omenjenih mestih. ___ Vprašanje registracije tnjerodcev Senatni odsek Je ugodno poročal o predlogi, ki določa "prostovoljno" registracije Washington, D. C. — (F. P.) — Bleasova predloga, Vi določa "prostovoljno" registracijo tu-jerodcev, je bila odobrena po senatnem ¡migracijskem odseku predno se je vršila zadevna debata v višji zbornici kongresa. Prva znamenja so kazala, da bo predloga pokopans in da sploh ne bo prišla na diskusijo, stvar se je pa obrnila v drugo smer, ko so člani odseka soglasno odglasovali v prilog predloge. Podporniki predloge aedaj napovedujejo, da bo odaek priporočil predlogo senatu v sprejetje. Predloga je bila utihotapljcna v senatno zbornico v prvih dneh po otvoritvi zasedanja kongresa, a pozneje je bila izročena senatnemu lmigracijske-imi odseku z naročilom, naj zove nasprotnike predloge na zsslišsnje. Predlogo podpirs Ameriška liga in rszne druge "patriotične" organizacije. A-mos Pinchot, ki je sestopal Unijo za ameriške civilne svobod-ščine, je dejsl, ds je predloga v prvi vrati nsperjens proti radi-kslnim delavcem in je prvi korak k uvsjsnju potnih Hatov na sličen način kot se godi v nekaterih evropskih držsvsh. Joseph Sch loss berg, tsjnik Amalgamated Clothing Workers je označil predlogo za špio-nažni sistem, ki bo dal delodajalcem priliko, ds bodo Ishko preganjali delavce rsdi njihovih političnih sktlvnosti. Osebna svobods pri II« letih! Poplsr Bluff, Mo.—Tu iivi starec po imenu Tom Kemp, ki je star 118 let. Pravijo mu stric Tommy. Stric ima sledečo življensko filozofijo: "Jej, kar se ti ljubi, pij, kar se ti ljubi in delaj, kar se ti ljubi, samo škode ne delaj nikomur!" Brezposelnost stavbnih delavcev v Chicagu (Jhicago.—Konstrukcijska dela v tem mestu so padla is eno tre-tjipo v primeri s sftuscfjo v i« stem čaau proftlega leta. Uradni-ki strokovnega sveta poročajo, da je skoro polovica stavbnih delavcev brez dela. Biscardova Izpoved osvetljuje metode, katerih se Je posluževala nogsvičsraka družba proti stavkarjem. Predno Je prišel Biscardi v njeno aluibo, je družba najela Spione od Rsil-way Audlt A Inspection biroja, de so vohunarili med stsvkarji in Jih hujsksli na izgrede, ds bi ns ta nsčin provoclrall nogavl-¿arje na nsaitja. Namera ae Je izjalovila, ker so se uradniki u-nije zavedeli situscije in vedno »varili stavkarje, nsj ne nsae-dej o provokstorjem. Boj stsvksrjev v Kenoshl se Je jvršll v znamenju terorizma. Uradniki nogsvičsrske unije so bili dobro poučeni o delovanju družbinakih agentov, toda s razkritjem Biarerdija ae bodo morala beviU aedsj tudi sodišča. ji PMP1-9ahsa Izjavili so se sanj v pričakovanju, da psrasiio Grundvjevo politično « Washington, tt C.—(F. P.)— Stara bolven ameriškega unij-skega delavstva, ki si je osvojilo parolo: "nagraditi prijatelje in kaznovati sovražnika," igra spet vsžno vlogo v konfuzni politični borbi v državi Pepnsylvanljl. Voditelji železniških bratovščin v tej državi so izjavili, da bodo podpirali delsvakefa tajnika Da-visa v njegovi kampanji za mesto zveznega senatorja. Davis je dobil tudi sagotovilo od Mitičnega bossa Vareja, da ga l>o pod-pirsl v kampanji. Formalna izjava voditeljev organiziranih želsanlčarjev je bila podana na konferenci, ki se je vršila v Washiagtoau v zadnjih dneh meseca msrcfc. V imenu A-meriške delavske federacije je njen predsednik Green izjavil, da bo federacija napsla vso svoje moči, da se odstrani Grundyja is senatne zbornice. Davia kot tajnik delavskega departments v administracijah Hardinga, Coolidga in Hooverja ni vzbujal poaebnsga navdušenja v vrstah voditeljev organiziranega delavstva, akoprav je večkrat zagovarjal visoke mezde v ameriških industrijah kot glavni pogoj is raaftlrjenje domačega trga. Izrekli so H. da ga bodo podpirali-v volilni kampanji iz vzroka, ker imajo iabiratl med dvema zloma. Grundy j* bil večkrat predmet ostre kritike radi njegovih zakuiisniškib aktivnosti in po-(ker Je saan zagovornik odprte delavnice. Varejeva mašina je postavila za govemerskega kandidata Francis Shunk Browne, ki je Va-rejev osebni pravni zaatopnik in naaprotnlk delavskih unij. Proti njemu bo kandidiral bivši governer Pinchot, s katerim Je začel iisvis koketirati, ds pridobi nje-ovo nakjenjenost. To ps ni posebno po volji Vsreju in prav lahko se zgodi, da Dsviau v usodnem trenutku odreče podporo. A-ko to stori, tedaj ni nič nemogočega, da smaga Grundy, ki je ljubljenec sakladnttkega tajnika Mellona in drugih industrijskih magnatov v PennsylvaniJI. ' Dosmč frobii Iz Chicaga: Mary Uurich, žena Martina Uurlcha in mati odvetnika Williame Lauricha, je umrla v sredo v bolnišnici. Pogreb bo v pondeljek, 7. spri-la, ob devetih zjutraj iz stano-vanja pokojnlce, 1900 W. 22nd Pisce. Iz Clevelanda: Umrli so: Jos. Sturm, sUr 40 let In doma it Krke. Tu Je bil 22 let in zapušča ženo, dve hčeri In sina. Joseph Kužnik, sUr 1» let in rojen tu, kjer zapušča sUrše. Agitacija prsti blag«, ki Je Iz-delane v jetnlislcah Thomason, Me. — Agitacija, ki so Jo vodile ilelsvske unije proti jetnüklm izdslkom, Je M-la uspešna. Državna legislatu-ra Je na pritisk organiziranega delavstva sprejele predlogo, ki določs, ds morsjo biti vsi produkti, ki so izdelani v držsvni jetnlšnlci, nositi zadevno označ-bo. Glavna odjemslka kaznil-nišklh izdelkov je Kast Coeet Mfg. Co., kl Je doslej prodejsla blago ns asčin, ds odjemslcl nlvi veleli, ds J« bilo iwlHano v držsvni Jetnifciicl. Hie Japoncev steailo Tokio. S. spr—Vsč kot sto o-seb Je utonMo. ko se Je včeraj prekucnile in potopile prevr/zna lad j s pri otoku KJuiu I^dja Je bila natlačena s potniki Msd trt | vami sta dve srbski plesalki in drugI so vsi Japonci. Anglija ponovno odklanja verako intervencijo tendon, 3. apr.—Angličsn* ski nadškof Lang Je včeraj ponovno zahteval v lordski zbornici, da Anglija po*)jc protestno noto v Moskvo radi "strašnega verskega prega-n Janja" v Rusiji. I*rd Par-moor je v imenu vlade odgovoril nsdAkofu, ds Anglijs o-atsne pri svojem sklepu, ds se ne bo mešala v verske zadeve ruskega ljudstva. Par-moor Je tudi rekel da Je nad« škofova sliks situacije v sovjetski Rusiji pretirane. lezniikih družb Voditelji žriesnttklh unij pra- vljo, ds sdruftsnje ne sluftl ljudskim koristim In je glavni vzrok odšlovHvam delavcev Washington, D. C. — (F. P.) — Eksekutivni ursdnlki železniških bratovščin, ki so se te dni sešli na konferenci v glavnem mestu, so izdali svsrilo in apel na ameriško ljudstvo, naj sn-hteva od kongresa, da sprejme bolj efektivne mere proti kon-solidacijskemu gibanju Želeinl-ških družb, ki dobiva čedalje večji zamah v zadnjih letih. Železniška asociacija, ki trdi, 4* reprezentira nad milijon Železničarjev, ki ao organizirani v raznih bratovščinah, poslvu zvezno komisijo za meddržavno trgovino, naj podvsame korake in upelje regulacije proti ske-mam velikih železniških finančnikov, da ne bodo | brezobzirnimi konsolidacijami metali ts-lszniških uslužbencev ns ssf^o in jim Uko uničevali bodočnost. "V zadnjih letih", pravijo Izvršni ursdnlki železniških bratovščin v svoji Izjsvi, "smo opazovali poguben vpliv konsolidacij na želozniške dels vos in v splošnem na ameriško ljudstvo, ki Je odvisno od železniško tran-sportacije. Ako bo kongres mirno gledal to stvsr In bo ce-lo stal na strani želesniških magnatov. bo to rodilo slabe posle-dice. Železniške družbs, ki imajo v Washingtonu svoje lobist«, so izposlovalc že velike ugodnosti zase in na škodo ljudskih In-teresov. Uradniki nadalje Izjavljajo, da so bile konsolidacijo tolszni-Akih družb vzrok odalovltvsm dvesto tisoč dslsvcev v zadnjih par letih. Rsdi tegs so Instru-irali svojega pravnegs saatop nika Donald RichbeVga Iz Chi-caga, naj sestavi načK amend* mentov, ki naj bi se priključili obstoječemu zskonu zs regula cijo meddržavn« trgovine. Dalje zahtevajo od tveznu meddržavne komisije, da Sprejme mere, predno se lavrftl konsolidacija železniških družb, ki bodo določ^alo nekako odškodnino delavcem, ki i k gube delo vsled združenja. Organizirani železničsrjl bodo soda j šli na delo zs isvajsnje svojega programs in bodo pri* tUkali na liberalne senatorja in kongresnike, da uzakonijo njihove predloge In amendments. Magnatje se zanimajo za boj v rudarski uniji Odpoklic čarterjs v Kansssu ne pomeni nlčoesr, pravi glssllo finančnikov Gandhi ss bMžs liombsj, Indija, 3, spr^Ma-hatma Gandhi, ki Je 12. marca začel "revolucionarno" romanje Iz Ahmsdebsda v Jaiapur ob morju, kjer nameravs prelomiti angleški zakon izdelovanja soli, je včersj dospel v Huart, ki Je U* nekaj milj kllc Carterja rudarsko unije v Kansasu", ae glsal besedilo članka, "nima nobenega pomena. Ds II je John L. Lewis, kl je odpoklicsl čsrter, še pred-aednlk rudarske unije, je aedaj dvomljivo* < Ime United Mine Workera of Amerika ao ai o-svoj ill delegat je, ki so se zbrali ns konvsiMlJI v Sprlngfieldu, katero so skliesii uporni uradniki dvanajstega dlatrlkta. Vprašanje, katera frakcija Ima pravico do imena Je ss rudarsko unijo -v Kansasu brez pomena, ker Js njeno člsnstvo tako majhno, da ne pride niti v poštev. "Ostaja asmo rudarska unija v llllnolsa, ki šteje akoro tri Četrtine člsnatvs med rudarji ns polju mehkega premoga, ki še plačujejo avoje prlapevke. Clanatvo rudarska unije se jo v zadnjih petih letih skrčilo zs več kot tristo tiaoč članov,- A-ko bo John L. I*wis iskal denar, gs more dobiti le pri rudarjih v Illlnolsu, ki bodo tudi v prihodnjih mssecih tvorili l>odtago aa spore, ksr ti so šs edini, ki vzdržujejo organisa-cljo." Komunistična Nstlonsl Ml-ners unija, ki Je poekusila vse, da pridobi illlnoiske rudarje v svojo orgsnizseljo, nima veliko upanja, ds bo doaeglS svoje namena, kot prlznsvs Willlsm Dunn v komunističnem glssllu "Dally Worker", kjer obtožuje Howsts, Germerja, Brophyjs in Iispgoods, ds ao se prodali Pesbody Cosl Co. In aedsj služIjo njenim tnteresom. Dunn ae tudi pritožuje, da nima National Minera unija zadoatno število organlastorjev v Illlnolsu, ki bi agitlrsH med rudarji ss pristop v to unijo. Dunn obaoja delegate na springfleldski konvaticljl, ker so dovolili ssdež Frank Fsrring. tonu, bivšemu predsedniku dvs-najstags fistrlkta, ki j«ai>osne. Je pusUl rudarje na cedilu In vstopil v Službo Peabody Cosl Co. In mtt je v treh letih plačala $76,000 ss delo, ki gs po tr-dilu nekaterih voditeljev spring-fleldsks konvencije sploh ni o-pravljal. ^ Neva kitka v aesata Nye zshtevs, da sensl izključi («rusdyjs. Obtožuje gs poli* tične kemprije Wsakisgton, l>. C. ^"(K P.J — Hi-nainr Nye Iz Keverhe l>a-kote je U* dni pr*dljme organiziranemu delavstvu, kadar govori kot uradnik federacije, je razvidno is njegove kritike, ki Je blls naperjena proti progresivnim senatorjem, ki so nu-sprotovall sprejetju predlog, ki so vsebovale določbe za zvišanje carine. Ali naj ae progresivni senatorji po vsem tem, kar Je dejal Woll, bojujejo proti potrditvi aodnlka Parkerja, katerega Je Hoover imenoval članom aveanega vrhovnega sodišča, ker Jih Je podpredsednik Ameriške delavske federacijo kriti» ziral, ker ao nasprotovali se-natorju Grundyju, ko se je v senatu razpravljalo o visoki ca« rini? Sodnik Parker Je anan nasprotnik organiairanega delavstva, s katerim se ne stri« nja niti urednik konservativne-ga dnevnika "Wsshlngton Post", ki vprašuje voditelje A-meriške delavske federacije, dali pričakujejo od progresivnih senatorjev podporo v boju pro« ti Parker ju, ko ao ae pa pred kratkim postavili na atran Grundyja In drugih velelobi* s tov za visoko carino. Voditelji federacije ne more« Jo prttakovatl od senatorja Bo« raba, fflbeelerja Jn U Follette, da ao bodo spystill v boj proti Parkerju, čigar glsvnl rekord js v razbitju rudsrske unije v West VlrglniJI. Obrniti se bodo morali na senatorja Reeda, kadar se vrne la mornarlčna konference, ali pa na njegovega kolega Grundyjs, katerega ao podplr/ll v carinski bitki proti progresivnim senatorjem, pravi urednik lista. Čudno postopanje voditeljev federacije J« razvidno tudi iz Wollove Izjave, ki Jo Je podal v čaau, ko se Jo v senatu vodila raaprava o brezposelni situaciji, v kateri Je dolžil komuniste, da ao oni krivi izgredov, ki ao au dogodili v demonstracijah brez-poaeinlh delavcev. H svojo Izjavo je Woll igral naravnost v roke reakcionarnih elementov, ki akušsjo omalovaževati brez-imselno situacijo a očitki na radikalne delavce, ds Jih hujaka-Jo na izgrede agent Je rdeče In-ternacionale. Voditelji federacije se zdaj nahajajo v veliki konfuzljl, v katero Jih Je spravil Woll In iz katere ni Izhoda. Wo!l dozdaj še nI litrekel nobene besede proti imenovsnju Parkerja članom vrhovnega sodišča In s tem Je vasj nekoliko pokazal, da *e strinja z administracijo, ki jo podpirata tudi Grundy in Iteed. fttrsjk komunističnih šolarjev v lierllnu Berlin, U. apr.—Okrog hm** šolarjev, ki so val otroci komunističnih delavcev, Je santavkalo v predmestju Neukoeltiu in štiri ljudske šole so morali* zapreti vrsta. Matere otrok piketirsjo šole In v teku ao nemiri. Stavko otrok ao organizirali komuniati kot znak proteata proti šolakim patrlotičnim ceremonijam. rikakant %isH|o s»vj«l*ki projekt M'iakva, 6 apr.—Movjetaka vlsds žalne ietoa graclti celo vrsto klsvnic |>o nsjnovejšlh s-merlških metodsh inl (Kid nad-zoret vom Inženirake firme Bloom k Kamrath V Chicagu. Klavnic« bodo atale 300 milijo« nov rubljev. PROSVETA mmmym PROSVETA TU K ENLIGHTENMENT Gl.AM LO I* LASTNINA »M» V «MM» NARODNI FOOFOS-NK JEDKUTB Organ »f «M H Ifc» KW»«* Natten«! BmmTH brWr NamfntM! ca fJruUt» dri**» 0*»m Chiram) Im Kaaa-.k. M M M M«. U M « H IHt, II-M a« é»trt M« j u Chira«, in Cicr« rr-M» «a arlu U-U», W.76 m pal Ma; u in» IMMlk« U.M. Kubaarivite« ratea, /«r Um- UMM* «Utea («««apt Chka«.) and < anatte M-M prr ytar í.hWMí» m4 CImt* 91M V*t ya*». foi»i#n rouaUtea t»r »«-a». On« o*tea«v v« «k*«v«ru .' ItAoplai aa «a vraéajo. Maate« m aa». Uar i"» Mi a Uateaii I'Hi »S V RTA J»47-i» fteatk I>a*n4aU A»«.. fklraga, lllinaia. MKMSKS OP Tli K » fcDEBATED PRK.HS Datum » aklapaju, aa prlm« (f*. W4fl|, »«U, __M m aa«te»a 4a »aai te • áfiiom potekla M- tunina. Ponovlu te pravoÍMi.w, ostoterita. Film je novo sredstvo zabave in izobrazbe kakor je radio, toda če sta ti sredstvi pod kontrolo reakcije, je zabava in izobrazba nazadnjaška. Film in radio sta danes skoro popolnoma v rokah najgrše reakcije. Ista reakcija, ki kontrolira metropolitanski tisk, javne tole, in knjižnice, galerije upodobi ju joče umetnosti, dramske odre in zakonodajne zbornice, v katerih usiljuje ljudstvu prohibicijo in druge idiotske zakone, kontrolira tudi film in radio. Kapitalistična reakcija, ki hoče, da ljudstvo ostane zabito, hinavsko in bedasto, dovoljuje, da puritanski fsnatiki odločujejo, kaj smejo ljudje videti v filmu in uliAatl na radio. Edini odgovor vseh naprednih ljudi ne more biti drugačen kot tale: Sami gleda j te svoje filmske spake! — Obenem je pa treba gledati, da se puritanska kontrola čim prej zdrobi. Film — in radio — mora imeti vsaj toliko rvobode kolikor je ima tisk. Anglija koraka ——mrnm^mmmmmm^—- - # £e ni dobrih sto let tega, ko je na Angleškem veljala smrtna kazen za okrog šestdeset prestopkov. Sedemleten* otrok je bil obešen, če je kaj ukradel! Barbarsko kazensko pravo v Angliji je presegalo vse meje. Postopanje z j«4niki, strašno mučenje ljudi v kazenskih kolonijah v Avstraliji, je nepopisno. Prišla pa je reforma in danes kaznujejo v Angliji le umor prve vrste s smrtjo v civilnem življenju, dočim je za vojake še smrtna kazen za pel prestopkov v vojnem času. Koliko ekaekuclj je bilo v angluAki armadi med svetovno vojno, m» ve nihče, tr«moforov št. 1• v katerem si je služilo svoj borni kruh okrog 60 rudarjev že leta 1925. Baroir Jone« je zaprl leto pozneje svoj takozvani Putney rov, v katerem je delale nadalnjih 400 rudarjev. Carne-gie Stoel kompanija Je dne 30. junija 1927 za vedno zaprla svojo železarno in livarno. V tej tovarni je prej delalo na dnevnerr in nočnem šihtu okrog 3000 de-lavcev. Vsi ti delavci, rudarji in jeklarski, so bili enostavno vrženi na cesto. Kompanije se niso bavile z vprašanjem, kje bode dobili del9, kako ti delavci pre-x žive sebe in avoje družine, kaj bo z njimi. Enostavno so prenehale z obratovanjem, ti pa si pomagaj kakor veš in znal. Ako pri tem procesu prideš ob svojo hišico, kdo se za to zanima! Ato rudarski magnat zapre en pre mogorov, črpa premog Iz druge ga rova, katerih ima več v okolici ali pa v kaki drugi državi. Tako dela Rail A River kompa nlja in tako dela magnat Jone* in enako delajo druge družbe. Carnegie Steel kompanija Jc svojo tovarno enostavno porušila, razstrelila železno ogrodje ii ga prelila v Železo v bližnji livarni na westvirginski obali reke Ohio v Mingo Juncjionu. Tam je preuredila svojo jeklarno in jo spremenila v najmodernejši podjetje. S pomočjo novih strojev sedaj opravi 60 delavcev to-liko dela kot ga je prej opravilo okrog tristo delavcev. Ne rojijo tako lahke misli po glavi rudarju, ko neae avoje o-rodje iz rova in ne delavcu, k. je dobil naznanilo v tovarni, da ga ne potrebujejo več. Ne ve, kam bi se obrnil in pripravljen se je lotiti najbolj trdega dela, da bi le na kak način zadostil svojim dolžnostim kot oče in krušni skrbnik. Kje dobiti kruha za sebo in za svojo družino? Kje? Tu ni nič dela, tam tudi ne; tam, kjer še dela, gaš ne dobim, ker sem že prekoračil starost kot je določena v tovarni za» najemanje novih delavcev. In če ga slučajno dobim v uposlevalnem uradu, me zavrže družbin zdravnik, ker ml je bil mogoče že zdavnaj pri delu pokvarjen kak ud ali sem dobil brazgotino na telesu, ki jt postala neizbrisljlva. del mojega telesa. "Si nesposoben za nas," te Informirajo, ko se vrneš v urad od zdravnika. Kam hočeš iti? Do sedaj so bili rudarji prosti zdravniške preiskave. Sedaj tega ni več. Ce dobiš v rovu delo, ti forman izroči listine za zdravniško preiskavo, s katerimi se napotiš k določenemu zdravniku. Po zdravniški preiskavi dobiš Od zdravnika za|x^atene listini/ s katerimi se najHitlš nazaj k formanu. Ce dobiš pri zdravniku črko "A." si potrjen za trdo garanje, če dobiš črko "H," si srednje močan garač, če pa dobiš črko "C," ai enostavno zavržen in po mnenju zdravnika in družbe neapoaolxn za delo. Delimo ae torej po abecednem redu, po A, B in C. Tukaj naata-ne vprašanje, kam naj se dela vec s črko C obrne, ker nima nikjer nobene zaslombe. V časopisih res čitamo da imsmo tri rudarske unije. Ne ve ne pa še zaenkrat, katera unija bo prisilila barone premogu da upo-slljo zadostno Število rudarjev brez ozira na jakoat ali starost. Do sedaj smo bili rudarji vsak svoje sreče kovač: če m več premoga naložil kot moj «labej-ši tovariš, sem dobil plsčano in mi n(so ničesar utrgali pri plači in dali tistemu, ki je manj zaslužil. Ta sistem je še v edno v veljavi. Torej kaj naj pomenijo adrav. niške preiskava? Govorica se širi, da to lahtevajo nekatere in-šuraiuc kompanije, če* da preveč plačajo i »odpore, ker «# preveč rudarjev ponesreči, Kaj j pa z državnim odškotiftinskim skladom (compensation), v katerega moraj letu. A. 8. »ostane najmanj desetkrat, če ne več kot toliko. Proeveta ima vsako sredo osem strani, včasi pa 12 ali celo 16 strani. V teh številkah in prilogah je res veliko računov in drugih uradnih stvari» a vse te stvari — izvzemfti računov in kaj malega — je treba bolj ali manj urediti. Društvene stvari v drobnem tisku je treba uredili. (Dalje jutri.) A. Garden: MEŠETARENJE V LONDONU Nič ni čudnega, da so se tej kameleonski politiki strica Šajloka uprle Francija, Japonska in Italija. Kako moralno pravico ima Amerika narekovati sebi en standard in popolnoma drugega ža ostale narode? In to v oci-gled Hooverjevih zagotovil tfred konferenco! Mar je do tega upravičena radi njenega veli-kanskega narodnega bogastva? Gotovo ne. Ako katera vlada, je ameriška tista, ki bi *> lahko zadovoljila z najnižjo mornarico, ker stoji najmanj pred nevarnostjo oboroženega napada. In ker Amerika zahteva večjo mornarico, jo zahteva tudi Japonska. Značilno pri tem jt to, da sta Anglija in Amerika pristali na zahtevo Japonske med tem ko vse tri insisti-rajo, da mora militaristična in od vojne poga-iena in ostrašena Francija pristati z fašistično Italijo vred na pogoje za znižanje. Stalil Francije ne more nihče zagovarjati, vendar pa stališče Amerike In Japonske ni nič manj obsojanja vredno kot Francije in Italije. Velik del blamaže za polom konference, ako pride do tega, bo nosila angleška delavska vlada, osiroma bo njene posledice največ trpel» delavska stranka radi izgube prestiža Včasih se človeku tudi zdi, da so se sile, ki dajejo direktive londonskim delegacijam, zarotile proti angleški delavski vladi in jI skušajo * polomom konference preprečiti povratek ns vlsdo za daljšo dobo. To vsekakor nI izključeno posebno tikajoč se naše delegacije in ameriike nevidne vlade. PO najnovejših poročilih — to je pi«"" 27. marca—se angleška vlada nahajs v nad^ deiikatnem položaju. Edina «tvar. ki še laske reši konfesenco popoinega poloma. J*. ^ Anglija pristane na zahtevo Francije, ki *** imeti od nje garancijski pakt da ji P™** na pomoč v slučaju napada. Ako to ston, £ Francija pripravljena na znatno redukcij" svoje mornarice. Ker je pa sentiment Anfi> Je in posebno še v delavski stranki proti v«s-kim vojaškim paktom, ki bi sapleU» deželo avtomatično v vojne, je s tem delavska vlada pr tisnjena ob tid in do skrajnoati isigrana P® M oo verjet i "praktlšni" politiki ter poM'" ostalih imperialističnih vlad. Edino, kar bo ta konferenca pokaials * dokaaala, je to, da ne mere priti de rv^V nja toliko časa, dokler razredno zavedno delavstvo ne pride na vladno krmilo v v*eh žavah. KONEC PETEK, 4. APRILA. Vesti iz Jugoslavije I i—i / LJUDSKI GLAS tviika nesreči na Selu pri Ljub-Fw Ijani Selo, 8. marca 1930. Velika nesreča »e je pripetih ^nes pri na« na Selu. Pred par JL-i ho začeli delavci Dukiče-Zgg podjetja kopati velik kanal « ureditev kanalizacije v Zeleni jami. Jarek je 3 metre globok in kakih 60 metrov dolg. Danes popoldne sta v njem ko-Mla med drugimi delavci Janez SaRlič in Peter Poljak. Nekaj minut pred drugo uro popoldne so kar naenkrat zahreftčale deske ki so tvorile oporo ter se je v.*'skupaj usulo v jamo na zgoraj omenjena delavca, ki se nista mogla več umakniti. Naglica ki je ostal malo višje, »o takoj rešili, pritisk zemlje in tramov mu je zmečkal obe nogi. E-nako so j)o dolgem trudu izkopali Poljaka, ki je pa med prevozom v lx)lni£nico podlegel poškodbam; tram mu je namreč zmečkal prsni koš. Pokojni Poljak, star 20 let, je bil doma iz občine Berikovca v Dalmaciji. Državni pravdnik je prišel na lice mesta ter preiskal teren, da dozna, v čem je bil vzrok nesreče. Nov komitaški atentat Strumica, 9. marca 1930. Snoči ob 9:30 sta prišla dva neznanca v kavarno "Ujedinje- nje" v Strumici. Kavarna je bila popolnoma polna občinstva. Nenadoma je eden potegnil revolver ter od zadaj ustrelil občinskega policaja, drugi pa je med tem vrgel v kavarno bombo, ki je eksplodirala z močno detonacijo. Pri tem je bilo Ganjenih 15 oseb, med njimi štiri telo težko, ter je njih stanje obupno ... Na begu so atentatorji izgubili 4 bombe, revolver in klobuk. Na kapicah bomb so vrezane inicijalke BMRO. Smrtna kosa. Dne 16. marca je umrl pri Sv. Petru pri Zidanem mostu krojaški mojster Anton Gričar, 77 leit star. — Na Gemilskem je umrl v starosti 78 et splošno znani posestnik Jo-bef Brinovec. — V Kamniku je x> dolgotrajni bolezni umrla, Marija Tramtetova, rojena Ex-erjeva, nadučiteljeva vdova in xwestnica, v 67. letu svoje sta-•osti. — V Ljubnem je premi-tula Frančiška Krolnikova v visoki starosti 82 let. — Na Mest-lem vrhu pri Ptuju je umrla po !3 letnem trpljenju Ema Vos-ljakova v starosti 80 let. .jubljamko dramsko gledališče ljubljansko dramsko gledali-je fr. marca predvajalo prvi-¡rat novo izvirno slovensko ko-nedijo, delo igralca Lipaha, 'Glavni dobiček." Igra je imeli popoten uspeh. Tako kakor »remijera je bila turfl včerajš-ija repriza zelo dobro obiskana, 'ublika je pisatelja burno popravljala, tovariši pa so svo-ega t(Fvarifta-pisatelja počasti-i i <»bilim zasluženim cvetjem. 1'" tem uspehu bo Lipahova I-ena najbolj priljubljenih lovenskih veseloiger. * občini Hudoše zgorele 4 kmetije Ptuj, 9. marca 1930. v ('b<"ini Hudoše pri Ptuju je K>žar včeraj okoli 10. zvečer U-l družine. Ti nesrečneži »o lr'i e svobodne besedo članov. Takrat m je moralo pisati dostojno v naše glasilo. 9. redna konvencija p* je dala "čenč" pisati ali napadati v Prosveti tu» di tistim članom, ki se niso prej nikoli pokazali, kaj znajo. U* vedla je v Prosveto kolono Ljud» ski glas. V ta glas lahko piše vsak, kdor zna pisati; lahko se maščuje nad svojim nasprotnikom in sploh vse, kar »e mu vidi "koristno'* za organizacijo. Nekateri člani ne odobravajo tega Ljudskega glasu in jaz tudi ne. V novejšem Času smo že či-tali par protestov proti temu glasu. Dobro je protestirati pro. ti temu glasu. Dobro je protestirati proti vsemu, kar je slal>ega. toda vprašanje je, ali je protest pa mestu? Ali se iiplaču protestirati? Člani SNPJ se moramo zadovoljiti z Ljudskim glasom toliko časa, dokler bomo imeli to točko v pravilih. Cas za protestiranje proti Uj točki je bil na konvenciji, toda izgleda, da napredni delegatje niso vedeli, kam pes taco moli, mislim, da sedaj vedo. Torej, ker imamo to zlo v pra. vllih, moramo z njim računati. Jaz mislim, da urednik bi lahko to zlo omilil a tem, da bi imel seznam dopisnikov. V slučaju nesporazuma med dvema članoma, ali med dvemi skupinami, bi dal vsakemu po eno besedo ali dopia, in če ena stranka prostovoljno preneha, potem naj bi bila urednikova dolžnost, da zmeče v koš vse nndaljne dopise od nasprotne atranke, nana-šajoče ae na isti spor. Tega u-rednik sedaj na dela, ampak misli, da rnovi ustreči vsakemu. Pred par meseci sta bila iz tu. kajšnje bližine dva člana v sporu, izmenjala sta nekaj dopisov, potem je pa tisti, ki je prvi za čel prepir, apeliral na drugega, naj preneha. Oni drugi je prenehal, napadalec je pa nadaljeval > svojo i neslanost jo, poslal je pet dopisov le potem in ured-nik je vse po vrsti objavil v Pro. sveti, dasi je videl, da od na-sprotne strani ni več odgovorov, Ali je to enakopravnost, ali je bratstvo, ali kaj je? Izgleda, kot da od 0. konven-cije naprej imajo komunisti prednost pred nami drugimi pisariti v Prosveto, dasi so manj naročnine plačali kot drugi. Kar sem omenil o petih napadih, smatram za nedostojno in ne» kavalirsko. Napadalcu sicer nI toliko zameriti, ker on ne zna kaj boljšega, toda od uredniku bi pa človek pričakoval, da bi bolj rabil svojo razsodnost, ker dokazana resnica je, da ljudje soclslistlčnega prepričanja so povprečno bolj inteligentni kot ljudje drugih prfpričanj, ozko-ma taki, ki nimajo nobenega lastnega prepričanja. Upam, da se bo br. urednik prepričal, da v gori omenjenem slučaju Jo ravnal nepravilno. hom pa je šlo v prekooceanskn Martin Kovač, član društva M8-I. države 74.'* ljudi, in sicer v U, Združevanje ne/dru*l jI v Ih Chicago. IM. — Pravijo, da j« ljudski glas v Pr«H»vetl veliko kontinentalne države pa je šlo zlo za organizacijo, ker je vsa kemu članu dovoljeno po svoje I ja no v In sicer v Francijo 97, m "sklhati". .Tt kolon« se bo-Belgijo «7, Holandijo 25, Lu- j« le tleti, kateri imajo slabo xemburg 4, Nemčijo 5, in v Ce- vest. Ako bi Imeli svobodno hoslovaško 8. Opaža se, da kolono že pred zadnjo konven cijo, bi društva lahko kritizirala sklepe gl, odbora sil karkoli. Člani društva bi ne bili suspsn dijo, dočlm Je Izseljevanje vjdiranl za faften. ker si niso dali Nemčijo In Avstrijo skorsj po-polnoma prenehslo. Deportiranih Je bilo iz U. 8. A. U, A v. strije 7 in Kanade 2 «»sebi. Re-portiranih pa iz U. H. A. 2, Kanadi« 14, Argentine 2, Francije C in Nemčljf edrn. Vrnilo s** je v nak» držsvo iz Amerik« 202. iz kontinentslnih držav pa 227 oseb. To so podstki onih, ki so potovali preko Jesenic, torej potniki Angleških, Ameri. ških In Francoskih Ur Holand-M klanjam, «kih linij. Potnikov lUljsnskihj B' Grninti. člsn društva št ter Nemških linij, ki so potovali * * O mlmšu. razprsvljs % preko Rs keks ozlroms preko, Proavetl o prsvlllh, In sicer Maribora pa v Um seznamu nI.' '»*". * točka, katers *t — jezika zavesti «d urednika s slabo vestjo. Imeli smo sicer že prej pravico do proUntov v glasilu, toda metalo se jih Je v koš. Nlkdsr, ée 20 let, ne bom po-zsbil, ds sem bil suspendírsn zs kazen in odutsvljen od Uj-ništva, zato ker «em vršil doli-nost tajnika In podpisal protestno resolucijo. Ce je bila to demokracij«, potem jo hvaležno nans- Poisr v prtotsnWu v N»w Orl»«m,u. foods, lil jo j» nspravU, «n«i« nsd poldni«! milijon. ša na razpust društva/ Popol» noma se strinjam i njim. Na-hote mi silijo misli v glavo, da jo gl. odbor nekompetentno in jako pristransko tolmačil točko, katera sploh ne potrebuje nobenega tolmačenja. Društvo št. m SNPJ se nI mislilo razpustiti, niti ni števi* lo padlo na 5 članov. Ko jo to društvo imelo $500.00 dolga, je 26 članov zletelo v varnejše gnezdo. Roclmo, da bi še ostali (120,po številu), si preskrbeli prestopne listo.in pustili na oe-dilu tistih 5 članov, kateri po mnenju gl. odbora lahko obdrie vse premoženj« ln številko društva. Ali mislite, da bi ostala petorica plačala dolg v znesku 9500.00? Ali dvomite, da bi ne vzeli tudi oni prestopne liste ln društvo razpustili? Ker je društvo podriišnica organizacije, bi nedvomno 8NPJ plačala dolg. Ali je veČini gl. odbora sploh znano, zakaj je tista točka o razpustu društva Že nad 20 let v pravilih? Predstavite si dru-štto s 5 člani v Chicagu v po-s lop ju S. N. P. J. Vsak član bo plačal poleg rednega asesmentn 50c na mesec za dvorano in najmanj en kvoder za druge stroške. Vseh pet članov bi mo. ralo vedno na sejo hoditi, drugače bi soje ne bile sklepčne. Pa naj eden "zavedno" umre, kako ga bodo pa pokopali, ko je pa treba 6 pogrebcev in enega "spoakerja", poleg pa še stro* ški v znesku IftO.OO za avto in venec. To bi bil pravi vzor društva? Paul Ilerger, član društva št. 1.11. O "diktaturi" Duluth, Mlnn. — "Uhko je sedeti pri pisalnem stroju in tipkati dlktatorlčna pisma na različna društva, kaj Imajo in nimajo delati s svojimi blagajnami." To je zapisal brat Frank Stonich v 08. št. "Prosvete" z dne 21. marca. Prod seboj imam pismo tajnika izobraževalne akcije, gledam In čitam—ali no vidim nobene diktaturo, kaj naj društva delajo ali ne s svojimi blagajnami. Pismo isijasnjuje, kaj je organizacija storila v teku svojega obstanka, koliko knjig In literature je izdala in koliko ur-ganizacij je bilo v prošlem le|u včlanjenih v izobraževalni akci» ji. Pismo zaključuje: "Apelira-mo na vaše društvo, da ae pri* druži tej ustanovi ter nam pomaga pri kulturnem delu. Vso. ta, ki jo boste določili v t« »vr« he, nam bo pomagala razširiti še več dobre delavske literature med ljudstvo. Vsoto določlU sami. Prilagamo vam pristopno karto in ako se vaše društvo od* loči za pristop, naj Jo odgovor* ni uradniki podpišejo in pošlje-fo tajništvu JHZ. Prispevke lah. ko pošljete letno, polletno, če. trtletno ali ps vsskl meosc po. seboj . . Ali more kdo reči, ds se s Um pismom diktirs društvom, ksj smejo in ksj ne s svojimi bla gaj nami? ' l>ru«tva dobivajo vsak mesec razne prošnje, eni prosijo im pomoč, ki so v potrebi« drugi zs narodne domove, tretji zs stsvksrje, čsirtl zs zvonove v stari domovini Itd.; vse Je ns|Kitiis potreba, da se zatečejo k rad/idamim ljudem za pomoč, in čs društvo odloči gotovo v »oto na kaUro teh prošenj z večino članov navzočih ns neji, in tm Js zspianik spr«-jel ns drugi seji. J« to želja v« čine čtsnov društva. Pri Um ni nič napačnega in noiNMiega dik Utorstva, kaj smejo društva in kaj n*» s svojimr Magajnarm. pač pa je voljs večine članov, da dsjo le blagajne na U ali oni apel. Prisostvoval som razpravi pri avojem društvu, In sioer na dveh sejah, ali se društvo pridruži izobraževalni akciji ali ne. I)ru< štvo je z večino odklonilo a|iel ln stvar je bila xa naše društvo zaključena za to leto. V takih razpravah se človek uči, v koliko se masa delavcev' zaveda švoje dolžnosti, ter v koliko je pri volji žrtvovati, da se reši iz današnjega mizern«ga položaja. Delavski položaj je *>'» •«•« slotm«*« Im im\mmi\ p* mtkum ta« «mumí is taé**»l!*•«. N«l«w prl*«ln» ka Mu* M VM Mft'k* Slè»»a Itmmrmkë b«l»l«|a i» / /4 s«<1alj»w |»*tr>jbfioard John me je kakor past trdno pograbil za noge, a čutil sem, da se tudi on povzpenja nad zemljo. Trenutek sem videl čudno sliko: Če-tvorlco pustolovcev, ki letijo kakor niz hrenovk nad raziskovsno deželo. Na srečo Je bila prožnost konopca vendar omejena, ne tako kakor nosilna moč peklenskega zrakoplova. Nenad- no nas je hudo pretreslo in obležali smo vsi na kupu na tleh, zaviti v kolobarje utrganega konopca. Ko smo se vsi zopet dvignili na noge, smo zagledali visoko zgoraj sredi brezmejnega plavega neba temno točko: naša bazaltna kepa je drvela po svoji poti naprej. "Izvrstno!" Je zakričal neumorni Challenger, ki si je drgnil poškodovano roko. "Jako prepričevalen in zadovoljiv poizkus! Nisem niti računal na sličen uspeh. Tekom tedna, gentlemani, vam obljubujem pripraviti drug zrakoplov, pa so lahko zanesete na to, da udobno in varno preatanete prvi del našega potovanja proti domu." Popisoval sem dogodke do zdaj v časovnem redu, po vrsti. A sedanje zaključno poročilo sestavljam že v starem taborišču, kjer Je tako dolgo na nas čakal Zambo; vse nevarnosti ni težave so ostale kakor težke sanje zadaj, na vrhu onega divjega rdečkastega skalovja, ki se dviga nad nami. Spustili smo se srečno, dasi na povsem nepričakovan način, in vse je pri nas v rodu. V šestih tednih ali dveh mesecih bomo ie v Londonu, pa morebiti sploh ne pride to pismo prej nego mi sami. Seveda vsi koprnimo po domu, naše misli letijo tja proti velikemu rojstrfemu mestu, kjer je doma vse, kar nam je drago. Preobrat v naši usodi je nastopil zvečer istega dne, ko smo imeli tako nevaren doživljaj s Challengerjevo zrakoplovno robo. Pravil sem že, da je bil po nas rešeni glavar edina Ofpba, ki je kazala sočutje z našimi načrti za beg. Samo on nas ni maral proti naši volji zadržati v tej čudni deželi. Ponovno se je že pogovarjal z nami a pomočjo izrazitih kretenj. Tegt večera se je spustil, ko je postalo temno, v naše taborišče pa mi izročil (bogvezakaj je bil napram meni vedno najbolj pozoren, morebiti zato, ker sem mu bil med vsemi najbližji pp starosti) majhen zvitek drevesne skorje, svečano pokazal navzgor proti vrsti jam, si pritlsnH prst na usta v znak, da je to skrivnost, in se potem noopaieno vrnil med rojake. Stopil sem s kosom skorje k ognju, in smo ga vsi pričeli ogledovati. Meril je kak kvadratni čevelj; od znotraj šo bile na njem zarisale v dokaj čudni vrsti posamezne črte. Bile so z ogljem prav lepo zarisane po beli skorji, In pri prvem pogledu so se ml zdele kakor neka preprosta glasbena znamenja. "Naj bo to kar hoče, vsekakor pa Jimšlm, da je stvar za nas velikega pomena," sem rekel. "To sem lahko čltal na njegovem obrazu, ko mi je to izročal/' "Če le nismo naleteli na kakega prvobitnega spretnega zabavljača," Je pripomnil Summerlee, "kajti mislim, da nastopajo šaljlv-ci že v začeto} dobi človeškega razvoja." "Nedvomno, da je to neka pisava," je rekel Challenger. "Izgleda kakor prav zvita, za nagrado razpisana uganka," Je pripomnil lord John, ki je napel vrat, da tudi ogleda stvar. Potem je nenadno iztegnil roko in pograbil uganko. "Pri svetem Jurju!" je zakričal, "menda Jo že imam. Poglejte sem! čku? Osemnajst. No, pa saj veste, da je tam n«d nami, v skalovju baš osemnajst odprtin, ki vodijo v jame." "Saj je tudi pokazal proti jamam, ko mi Je to dal," sem pripomnil. "No torej, potem pa je stvar v redu. To je načrt njih jam. Glejte no! Osemnajst Jih Je v celi vrsti, ene so kratke, druge bolj globoko, tretje se cepijo, vse prav tako, kakor smo videli. Načrt je to, in tukaj stoji križ. Kaj pa naj pomeni ta križ? Označen je z njim hod-i nik, ki je bolj globok kakor vsi drugi." (Dalje prihodnjič.) Naš deček'je takoj zadel v črnor*lc« » gledališče* Zv«Ber bo Koliko črt stoji na tenf papir- uk P**1 «*W«Ma jfo dst. No. pa saj veste, da ie tam *** t«žko dobil . • i "Bes Jo, Katja, ne m*»*'* oporekati, toda kaj naj storim s Iglo? Ce Jp prijatelju vr- ljen." , je ni treba vračati! na misel mi Jo »rit je odvrnila Katja in nila, "iglo bova dala prenareditl v bro*e> ki jo bom nosila jas ,. ." Skrbno sem jo Ptfjel za ročico. ' ■■ . "Bog te'varuj nesreče," sem ji rekel ljubeznivo, "ali se nič ne bojfcš? Tudi tebi se lahko pri i peti nesreča. Kaj» če te kdo napade? yse preveč skrbiš zai me . . ." Zaljubljeno tm Je pri vila k meni. "Zame se ti ni« treba bati! Rada žrtvujem vse, tudi življenje, samo da se tebi kaj ne zgodi . . ." 't Nebeška je moj« genlca! Njena ljubezen in požrtvovalnost Je nekaj božanskega, nepopisi Ijivega. Ali ni res? „•': Kako so nekateri možje neumni! Vedno se boje, da Jim ne bi kdo zmešal Šene. Jaz p*. nikdar ne dvomim o jijenl zver stobl, kakor bi morda kdo drugI na mojem mestu. Vem, da me Katja, ki mi jo vse, ne more varati. Poslušajte, kaj ae je zgodilo pred nedavno tega. L Nekega večera sem prišel zelo zgodaj domov in našel v pred-sobici na obešalniku .siv cilinder. "Kaj je to? K*j naj ta cilinder pomeni?" i j Katja je sramežljivo pobesila glavico. , , "Ne jezi se, drsfi moji Prav za prav sam ti houjla kupiti cilinder, pa nisem'Imela denarja. MoJi priferanKi so bi U premajhni, zatone .Mi zadovoljiti s star1-1 V cilindru je L. T. D. ,i ** Vprašujoče Katjo. Tod» «r tepli odpeti umm rila na vprašanje^ki sem hotel zadati: , "Da, to T)tso^<*č*tne Č**e tvojega Imena/' ml je rekle, "Nekaj drugega^pomenijo. p&. senečen boš, ko il povem . . ,.*' "Ka| pomenijo?" •J "Črke U T> Di'^Omenijo . .ti pomenijo vu .Ljubim te, dragi J — Ba.resnr. i Ljubim te, drafrfi moj sladki» medvedek ,<«!.' Dala sem jih vtisniti, da boš vejdcl, PETEK, 4. ATIUU^ kako te oboiujem' ■ ii M Objel sem.jo. »toda izvila sc ml Je-in. reklar "Zdaj paliltro skoči po vstop« ArksdIJ A veri en ko: VZORNA ŽENA Tu vam bom opisal, goitpod-Je in gonpe, vzorno ženo. Njo, ki je vtelešena dobrota, ljubezen, ukrb in vernost, hofcem ovekovečitl v teh drobnih mozaikih. Moja žena je letale na diva-»u, čitala neke novele in priži-Ka I a cigareto za cigaret». Stal sem pred zrcalom in ae oblačil. Tretjo »rajco sem bil privlekel is omare, a «cm Jo vrgel nazaj. Od ene je samo Ae na kratki niti visel rokav, druga je bila na pmih raztrgana in \*a preluknjana od moljev, na tretji ps je manjkal gumb. 44Vrag naj vzame vse skupaj!" nem godrnjal, panv aeve-da. da me moja dobra ftenka ne bi slišala. Ko sem komlno it. gubil potrpljenje, sem sedel k njej na divan, Jo pobotal po la-aeh in rekel s ni^slajAlm gU-m»m: "Angelček moj, pronim te, jirišij mi gumb na srajco!" Katja je mirno čitala dalje in mi odgovorila kar če/, ramo: "Zdaj pa res ne utegnem, dragi moftefc." "Haj Je \endar takoj gotovo . . " "Kar sam si ga prišij!" je zavpila nad menoj in v svojem razburjenju vrgla cigareto na dragoceno preprogo. Oprezno sem pobral svalčte» in jo polotil na pepelnik. Po dolgem mučnem molku sem jo spet ponižno ogovoril: "Saj vendar veš, draga moja, da ne znam šivati . . . Morda bi bila vendar lahko tako dobra, da bi mi *, Tedaj Je pobesnela in udarila s knjig»» po mizi. "Kaj? Šivati ne znaš? Da te nI sram povedati. Naučiti se moraš! Samo poizkusi, pa boš videl, kako je lahko." Njena besnost ne je (spremenila v unmiljenoet. "Pomisli vendsr, ksj bo, ko mene ne bo več. Ksm boš nesel »rajco, ko bom jsz v grobu? Takrat ae boš keaal in mi očital: 'Katja, nikdar mi nisi dala pri like, da bi si sam sašil raztrga no srajco ... !' H Malo je manjkalo, da se nI-i m*m rsijokal po njenih besedah. , Tedaj *em šele občutil vso njeno IJubexen in dobroto. It name hvaležnosti nem Ji poljubil nešno ročico. "Hvala U, draga," nem ji rekel ganjeno, "hvala ta to. da tako kpo akrbiš tam« ,, ,*! Sedel sem na stol in prišli gumb ns srajco. To hrt je tako ugajalo, da aem poAil in popravil vse svoje strgane srajce. Pozabil sem celo na »ostanek, ki sem ga imel v mestu. s Se en slučaj dokazuje, da je moja draga Katja zlata vredno bitje, ki me ljubi in trepeta za moje Življenje. Za rojstni dan mi jo poklonil moj najboljši prUatelJ dragoceno iglo za ovratnico. Ves srečen Nem jo seveda najprej pokazal svoji dobri ženi. Kakor mačka ae je privlla k meni in skrbno rekla: "Dragi moj, ali si ob pamet? To dragoceno iglo misliš nositi vsak dan . .." "Zakaj pa ne?" sem jo vprašal. Pogledal sem njen prestrašeni obraz. "Naj ti povem, ljubček. S tako iglo, ki bi Jo vaakdo takoj opazil, ne ameft Iti na ulieo. Saj vsš, koliko hudobnešev preži na ulicah na ljudi, ki hodijo sami domov. Posebno tvečer in ponori, Ce pade tvoja igla komu v oči, ti jo ukrade, če se boš pa branil. ti tarine še noš med re-bra . . .M Strah me je obšel, da nem začutil mravljince po hrbtu. Gospodje in gospe! Ali more po vsem tem še kdo dvomiti o večni ljubezni in tvestobf mctfs Katje? . a ' * -.»m (Prerel B. B.) Stric iz deiele: "Kako sta so torej zabavala v gledališču, striček in teta?" — "Kakšna zabava, odmor je trajal komaj deset minut" . . . NAJVEČJA NEUMNOST April je meeec neumnosti—sli ve •U vi kaj je najvpčja neumnost? Benjamin Franklin M rekel: "Je več kot nepravilno biti efebeca s4rs*j». Jo neumnost.*. Slabo sdravje navad no pomen je nečletoet„Ja dobro sdfav je pa pomenja, da «te držali ilvot ¿let, «not raj la tu naj veeekosl. TRINERJEVO (OftNKO VINO drtl vsi llvotai uitroj ¿tat In v do-brem stenju. "Chleago. Pob. V-— •eni vlival« Ttinerjere grenko v)oe tsdnjlh prt let in vem. da bi bila bolna bm njega. To Čudovito edra vilo d ril moje sdravje In energije t dobrem stanja. Mea,« Jut lene Je rerkl." Poekaslte. všiuajte «a redno v malih kollttaah. namitno tile» na ke pol ure pred Jedjo! V veek laka t nek. Vaorec dobite od Joe. Triner Co., 1833 8. Aahland>ve.. Chlesc*. III. VrT O KUPON ZA BBKJfLACNI TSORBC De*, t*. bas •..•..,•....,...•«.»•.....•...% Uasa •<«..«.,.«»«»(........... Meeto, drla v» ...,.,•«•,........«.• 2ELODCI te Vthko-noš. 4 do • fantov tešlU. telo okusni i« janrtest, de ae nage ledelke. Sprejaaae* tu