\ n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah I Velja za vse leto - . . $6.00 | Za p»l leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays o I and legal Holidays. 75,000 Readers. □E 3D **ELEPON: CORTLANDT 2876. Entered a a Second Class Matter, September 21, 1908, at tbs Poet Of flea at New York N Y. under the Act of Concrresa of March 9. 1879 TELEFON: CORTINAKDT NO. 305. — ŠTEV 305. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 29, 1924. — PONDELJEK, 29. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXII — LETNIK XXXIi ------ , v MUSSOLINI KRIV SMRTI MATTEOTTIJAl v egiptu ni in ne bo tako hitro miru PREDSEDNIKOVA ŽENA ČASTNA DOKTORICA. Mussoliniju pripisujejo krivdo, da je bil socijalistični po slanec Matteotti za vratno umorjen — Rossi trdi, da - so bili vsi fašist o vski zločini posledica sovraštva in Vlada strank povzroča v Egiptu strahu ministrskega predsednika. — Mussolini je br-; številne zarote. — Farmerji se zojavnim potom naroČil umor Matteottija. nočejo udeleževati intrig proti _ .Angležem, ker se boje, da bi izgubili dobavo vode. Rim, Italija; 28. decembra. — Včeraj zvečer je bil objavljen v nekem odličnem rimskem iistn pogovor, ka-; Kreira je imel baje Si«mor Rossi, eden glavnih pristašev ia^istovske stranke, s časnikarskimi poročevalci. V tem Kajira, Egipt, — 28. decembra. Problem a n pri eSko-egipča n^kih /.eJa opa-, V . , . , , , ... veeje zanimanje Egipta se tiee do- kafere jo spisal Kossi v svo.io lastno obrambo, ker ,ie bil bave vode Nil * preje načelnik fašistovskega časnikarskega urada. Rossi An?lija si je pridobila narav, je bil aretiran, ko se je izvedelo, da je fašistovska stran-noKt nevrjetten otprijem ter je iz dežele. SMET ZNANEGA KRITIKA. ka za počela umor poslanca. I zmožna prisiliti Eg-ipt, da sprej- IV os s i se je dne 22. junija tekočega leta izročil po- me katerekoli pogoje, ki jih sta-lieiji. ki Rossi ni povedal ničesar glede izvedenja umora, a je završii v oddaljenosti 6000 milj. skušal dokazati, da ni imel ni kakih stikov z Duminijem. Najbrž je bil potres kje na Ja-i'riznava pa, da ima nekaj odgovornosti za napade, ki so ponskem. r»ili izvršeni na poslanca Misurija in kapitana Fomija. Ti dogodki pa so bili baje manjšega pomena. Rim, Italija. 28. decembra. — Pred objavljenjemi predloge za volilno reformo je dospelo obvestilo ministr-' _ skega predsednika Mussolinija, v katerem našteva števil-j PariZ) FrancIja 28 deCembra. ne izpreniembe. omenjene v predlogi in v katerem pravi pri praznovanju Silvestrovega ve Mussolini: !čera oziroma novoletnega dne bo- *4Volilni sistem, ki je bil uporabljen pri volitvah do brez dvoma igrali poglavitno preteklega aprila, je imel svoj legitimni izvir v posebnih vlogo tukaj se nahajajoči AmeH-okoliščinali, ki so obstajale ob onem času. |kanci. Amerikaaiei — večinoma "Namen takratne volilne reforme je bil. da se ne gledališki gralci, bankirji ter nji-združi r>rete5ne večine glasov na posameznike, temveč na hove xjubice' so naročili i/, rheim-celo stranko. To je skušal uveljaviti fašizem v splošnem. *kih kie4i dva va-wxa žamj,anj'0a- "Tozadevna preiskušnja je bila v skrajni meri uspešna. Pokazala je, da je inštrument po]X)lnoma prilago-den razmeram. "Danes pa se je položaj korenito izpremeniL Danes' je treba nuditi narodu' možnost, da glasuje, ne le proti zastavi, temveč tudi za svojo lastno zastavo, katero si želi. Vlade niso vodili nikaki sebični nameni, temveč le pomisleki, ki se tičejo političnega in moralnega reda. ~ zavezniški zastopniki in zasedenje kolina Zavezniški odposlanci, ki so glasovali za nadaljno okupacijo Kolina, so zahtevali natančne informacije glede razoroženja. — Na-ziranje'poslanikov je, da ni nobene druge poti za sporazum. Poroča Arno Dosch-Fleurot. , - ' t : . : - i.;. M ^ ♦ il—HWOOD « UMOUfarOMkK.r. » V ODDALJENOSTI 6000 MILJ. Preti kratkim je postala predsednikova žena. Mrs, Coolidfre, ea.st-na doktorica prava na bostonskem vsmefeilišeu. znamenja nove nemške krize NEMŠKI SKLEPI ZA PRIHODNJE LETO Prva naloga, katero bo morala završiti Nemčija po Novem letu, bo sestava nove vlade. — Nemški predsednik Eb-bert skuša izbrati primernega moža za nemškega kanclerja. — Brez dvoma bo še enkrat naročil Marxu naj sestavi novo vlado. — Za nemškega kanclerja bi bil še najbolj sposoben dr. Otto Gessler. Pariz, Francija, 2S. decembra« Svet zavezniških poslanecv se je sestal včeraj zjutraj ter sklenil.— kot privakovatno. — da se ne bo izpraznilo K-oliina in levejra brega Rena dne 10. januarja, čeprav bo tJKkrat poteklo pet let okupacije, kot jo določa versaillska mirovna pogodba. Seja je trajala celih dvajset minut, — kajti ni bilo treba drugega kot sestaviti komunike j na javnost. v katerem se glasi, da so odposlanci zaivesmikov skleaiili nadaljevati z okupacijo, ker se Nemčija ni razorožila In da bo Nemčija obveščena o sklepu zaveznikov še pred 10. jaaiuarjem. Poslanci so storili ta svoj korak potem, ko so se posvetovali s svojimi vladami. Iz celega postopanja je bilo raizvidno, da so storili ta svoj isfklep v zavesti, prostost pHlej1(1?a denarja izdai0 Radi Kolina ter sklepa zaveznikov se bo pojavila nova kriza v Nemčiji. — Pomirjenje Evrope je bi-1 lo preloženo na poznejši čas ma pojavido v Nemčiji vspričo te vsled nove odločitve zaveznikov, I odločit ve in tega so se odposlanci ljuh Francije in raditega bi bilo treba izdatno skrčiti obseg dolgov v Angliji in Združenih državah. — Razventerga je tudi trebfi vpoštevat i, da sta angleška in a^i^e-riška zaldaidlnica kolektali že velike svote denarja v ObLiki davkov in da bi bilo treba odšteiti te svote od skupnih svot. katere smo dolžni. ŠESTDESET KRŠILCEV SUHE POSTAVE PRED SODIŠČEM. druga pot kot nadaljno zasedenje v Ampri,ki aami Porenske. Neki zavezniški zastopnik je izjavil; ODLIKOVANA MAČKA. ŠPANSKI KRALJ IN KRALJICA — ČASTNA ŽUPANA. Madrid, Španska, 28. decembra. Tukajšnji občirnaki svet je sklenil rmetuorvati španskega kralja in kraljico za čaJitna župana. Krak j je izjavil, da ba bo tako odlikovanje jako vesdlilo. AMERIŠKI POSLANIK NA PO ČITNICAH. Mexico City, Mehika, 28. dec. James R. Sheffield, ameriški po-sl.wik v Mexico City, m* je podal na kratke (počitnice v Florido. POŽAR POVZROČIL ZA DVA MILIJONA DOLARJEV ŠKODE. Corinth, Miss., 28. decembra. — Tukaj je- izbruhnil požar ter uničil dva mestna blol^a. Povzročena škoda znaša nad miljoiia dolarjev. DUNAJČANJE SO PREGNALI JAZZ-GODBO. Berlin, Nemčija, 28. januarja. Konferenca dunajskih plesnih učiteljev je tnaprosila mostaii »vet. naj. prepove jazz-godbo. Mestni svot je ugodil tej prošnji. Poročilo kaže razventega, da je finančni položaj Francije zdra>. — Najnovejše izdelovanje orož- ee se ne upošteva dolgov v Angliji ja v Nenn-čaji je najbolj resno vpra- in Ameriki, — ker so dohodki več-šanje fin treiba. je priti do srpora ji kot pa izdatki, zuma glede petrh točk, na katere Po pregledu poti robni oisti dolgov je sve.t podanikov že preje teme- v Ameriki in Angliji, je izjavil ljdl svoj siklep vojaškega nadzoro- finamčini minister, da je francoski vanja Nemeije. Uspešna vojaška minister upravičen do skrčenja organizacija, ika/tero je ustanovil dolga in sicer z naslednjimi besle-genej-al von Seeckt, je v nasprOt jrt dasmi: z določbami versaillsike miro\-ne — Francozi so prepričani, da pogodbe. Treba je ločita policijo sta Imeli Amerika in Anglija, ko «k1 armade ter skrčiti Reiehwehr sta priskočili na pomoč pravici, resnično na 109,000 mož. Treba bi nam® zabraniti zmagoslavni Nem bilo nadalje sprejeti postave, ti-jčiji. da bi milila svetu svoje ti-kaijoče se mobilizacij in sličnih ranstvo. V Newarku, N. J., se je včerni nagovarjalo pred zveznim komisarjem Georgoim S. Somerjem šestdeset kršilcev 13. amendmenta. Sleherni je moral položiti tisoč dolarjev varščine. Glavna obravnava se bo vršila v kratkem. DEMONSTRACIJE PROTI PRISELJENCEM. Adelaide, Avstralija, 28. dec.— Tukaj se je vršilo zborovanje delavcev, ki so odločno protestirali proti priseljevanju takih delavcev kot prihajajo sedaj v deželo. Delavci bi bili s svojimi demonstracijami kmalu povzročili resno vstajo. Demonstrante je razgnaila policija. Zgoraj naslikana mačka je dobila prvo nagrado na enajsti letni razstavi Mačjega Kluba v New Yorku. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 . smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, 'ker ga je le še par sto izvodov zalo g i^ Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. C. ■drugih zadev. — Povsem naravno je. da si želi Berlin izpra.znenje Kolina in to izipraiznenje se bo vršilo, kakor-hitro bo Nemčiija zadostila p^tim pogojem razoroženja. Ne morem izprevideiti, kako bi moglo priti to izprazjneoije preje. Cimpreje se bo Nemčija zavedla tega dejstva, tempreje bo oknipacija končana. Reakcijonarni francoska listi navajajo običajne obdolžitve, obrnjene (proti Nemčiji, a liberalni listi se omejujejo na dejstvo, da je bilo oapraznenje preloženo na poznejši čas. Pristaši Poinca.reja izjavljajo, da se je politika sf*danjega ministrskega predsednika HeirHota napram Nom&iji izjalovila, ker je bdlo treba še nadalje vzdržati okupacijo, a Herriot upa, da se bodo zmerni v Nemčiji posluzdi te prilike ter prisilili kombinacijo Stre-semann in von Seeckt a, da odstopi. Francoska vlada bo vsled tega zasledovala z veliko pozornostjo sestavo novega nemškega kabineta. Sklep, ki je bil storjen na seji sveta poslanikov bo mOgttče upli-val tudi na not ran/je zadeve Francije same. — Razventega pa se je vršila vojna skozi dolga štiri leta na po» STAVKA KUBANSKIH ŽELEZNIČARJEV KONČANA. Havana, Kuba, 26. decembra. — Kubanske železnice zopet redno obratujejo, ker so se včeraj vrnili na delo vsi stavkujoči uslužbenci. Vlada je le deioma ugodila njihovim zahtevam. ZAROKA. Zaročil se je mani slovenski slikar in taipetniik Mr. Anton Brrk v Brookilynu z Miss Roži Stiftar. (Vst it amo! DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledede: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $16.00 2000 Din. — $31.80 — 5000 Din. — $79.00 Pri ki znašajo manj kot kot en tfaot dinarjev računamo posebej IB centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje "Poštni čekovni nraf. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25 300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50 Pri narOtilih, ki znašajo maaC kot tC$ Ur rafcmamo posebej p« 18 centi« za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. Za possiljatve, ki presegajo FETTISOO DINARJEV aH pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti »še poseben popust. Dtnarjen tn Lina sedaj m stsMa. mmja m nOamt ta aspr 'pa ceni tistega dne, ka aam prtte psslaid denar v roke. ^OŠILJATVE PO BEZOo AVNBM PISMU IZVRŠUJEMO » NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE $1. Denar omm Je poslati najbolje pa New ¥srk Bank Draft Pastel Order all pa FRANK SAKSEB STATE BANK __ 82 Cortlandt Street, Hew York, N. 7 Telephone; Cortlandt 4B8T. GLAS NAB&DA, 29. DEC. 1924. 99 GLAS NARODA" MmM Publish«« tor Publishing (A Corporation) una MMJR L«0ia MNUMI, PltM »f ItMllM« tt Cortlantfl •« «*• Corporation anO AMrooooo o« A>«w Offlooroi l Borough of Manhattan. NW Yacfc N. V. • LAS NARODA (Voloo of tho Poeolo) mil »wri Day Kucopt »unday an< Ho»«aya. •olj* im ii Amorlfeo Za Now Vortt aa MM ....... ts.otl Za pol lata ........... .........HIMO Zi inozomstvo aa Mto __ ti .M1 za oot lota-- 9TM •a.M •ofaooHptlon VoaHy M-— AOvortlaomont on Agroomon« •laa Wimi'' lahaja vaakl dan lavzsmil nodolj I* »raanlfcoo^ >«v«v »ros poOpi«« ta joobnoatl ao no prlobCuJeJo. Denar naj so kl»«0T0O wo-<1J*»* o* Monoy Or4*r Pri apromonM kraja naroCnlkor, proalaao. da ao hb tnfl1 »rOtaH airaliKo pa ana nI. da bltrojo najdoio aaalomtta._ LAt NARODA" ■orouflh of Manhattan. »ofta. m. ▼ "olsphons: CortJandt »7« _ zahvalim za prijazen sprejem in dobro postrežbo. Obii^kal sem tudi rojake v Granville ter se posebno Novakovi družini lepo za h v aLi m za dobro postrežbo. Rojaki so debatirali o vsaikovrst-aih stvareh ter tudi o tem, da so Jelena t i na konvencijah in glavni odborniki preveč plačani. Mri na« vadni delavci dobimo za uro trdega dela od 35 do 40 centov ter potemtakem zaslužimo okroglo 20 dolarjev na teden. Glavni uradni-ilci pa delajo'le po osem ur dnevtao in so zato dosti boljše plačani. vonilo se je tudi glede Slovenske-' ga Zavetišča. Nekateri se boje. da bi bilo v tem slučaju preveč naklade. Po mojem mnenju na.* je dosti premalo, da bi mogli potetarviti Zavetišče in <»a primerno vzdrževati. 1ZPRAZNE>JE KOLINA Edinole v sllučaju združenja vseh slovenskih podpornih organizacij bi kaj takega mogoče uspelo. Kiar se dela tiče. je tukaj tako kot drugod. Če imaš srečo in delo dobiiš, moraš garati, plača je pa taka, da nd mogoče niti živeti niti umreti. Sedaj so še kruh podražili. Struca, ki je veljala prej de-sen centov, stane sedaj 13 centov. Zima je ja»ko huda. Ko pišem to je že šesti dan 6 stopim j pod ničlo. But le gar j i dobro napredujejo in se večkrat pripeti, da so v zvezi s polic i sit r. Karj s>e hoče. gliha vkup Pozdrav vsem rojadcom in rojakinjam -ter želim, da bi se jih se kaj več oglasiSo v listu. Glas Narod a. Jacob Bučer. Svet zavezniških poslanikov je sklenil da se ne bo iz- ^ do lg60 lni praznilo Kolina ter sosednega ozemlja, kot določa to ver- z(>rnik na llekak ptrsrt saillska mirovna pogodba, na katero se zavezniki vedno n- minigter Na zu3iaj k bH uena_ sklicujejo. i vadno neznaten človek, brez vsa* Vsakdo hoče vedeti, kakšen izgovor so si izmislili za- kih zahtev. Na potovanju pride \ vezi liki v tem slučaju. 'malem škotskeon mestecu na pošto Sedaj izjavljajo, da ni Nemčija zadostila svojim ob- in hoče oddati telegram. Poštaa-iea veznostim. ki se tirejo razorožeilja. je bila silno surova in neprijazna z Med zavezniška vojaška kontrolna komisija je baje ljudmi. Ko pnide Norfolk na vi. našla v Nemčiji par tafnih zalog vojnega materijala, dru- vzame poštarica brzojavko, jo gačnega kot dovoljuje Nemčiji mirovna pogodba. ; prebere m yxv.e list-nazar,: "Podpi- r, .....':.. . . . , . ... , . šite se vendar. Zavezniki iziavliaio, da lzdeluie temena na tainem - ,, «' *' *' Saj sem se. lopove povsem nove vrste in da ima več strojnih pušk j « ne pa. osebno ime." ga pmiču Premaganemu in ponižanemu sovražniku se lahko de- nekako od zgoraj. Vojvoda vzame la predpise, kakoršne se jih hoče. brzojavko nazaj in spiše drugo s Nemci so izgubili vojno, katere ni započel kajzer, ki sledečo vsebino: "Na glavni pošt -jcN^il že takrat ničla, pač pa so jo žareli mednarodni ka- ni urad v Londonu. Uradnica tu-pitaTistifni interesi, ki ko zopet iskali prilike, da se oho- kaj skrajno neprijazna in neprije-gate, čeprav bi pri tem poginili celi narodi ter bi bil str t "a napram občinstvu. Potreben mogla vi jen red v vsej Evropi in po vsem svetit. je strog ukor: če bodo pritožbe ' v • i i i i i -i* • i -____• • ponavljale, takoj odpustiti. Gene. .Nameni mednarodnega kapitala so bili iz]>olnjeni, m 1 J j t To in ono Zaslužen ukor. j imaš, praivi ta in mu da krepko br- Vojvoda Norfolški je bil od leta | Ovčar me reče nič, si sam pois- Iz Italije poročajo majsikaj in poleg drugega, je dotspela tudi naslednja brzojavka iz Rima : Te dni se bodo vršile velike cc-rimonije. ko bosta generala Armando Diiaz in grof Cadorna imenovana maršalom. Italijanski kabinet je po dolgotrajnem posvetovanji^ sklenil, ila je maršalska čast že vsaj deloma pravilna nagrada za junaštvo in uspehe, ki sta jih dosegla na bojišču. Cerimouije se bodo vršile v Pa-dovi. Navzoči bodo vsi visoki vladni in državni uradniki, vojaški j dostojanstveniki ter cerkvena g0-| sposka. Slavil Osti bo predsedoval i Gabriele. d' Annunzio kot častni predsednik. Lejx> je. če drža ra časti svoje 3ug05lmmnska Ustanovljena 1. 1898 Katnl. 3l?i»nnta lnkorporirana U 190 J GLAVNI URAD v ELY, MINN. leralni poštni nad- če stol in se vsede. Po obedu pa gre j junake. Poglavitno je, tla je čast škem nekak pošt- k oskrbniku iin mu vrne brco tako [zaslužena. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, a33 E. 186 St^ Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E 12nd Street. Lormln O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. ' Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN. 411 — 11th At*. Bas« Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK. 80S American State Bank Bids. tOI Grant Btreet •> Sixth Ave, Pittaburgh, Pa. Nadzorni odbor: ASTON ZBASXIK, 4905 Butler St.. Pitt shnrgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street., Chicago, ill. FRANK 8KRABEC. 48X3 Washington Street. Denver. Cola Porotni odbor; LEONARD 8LABODNTK, Bo* 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. 810 Stevenson Bid*.. Pnyaltap, Wash. PRANK XORICH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tlkaJoCe se uradnih zadev kakor tudi denarne pollljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vae prltoibe naj se poBlla na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih članov ln bolniška »pričevala naj se poSIlJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatollSka Jednota se priporofia vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Seli postati Man te organizacije, naj se zglasl tajnike bližnjega druBtva JSKJ. Za ustanovitev novih drufttev se pa obrnite n* gl tajnika Novo društvo se lahko vstanovi * 8 Clanl a!l Članicami. močno, da seta onesvesti. V gradil nastane velikanski vriše, ovčarja, peljejo pred grofa. Vprašajo ga, zakaj je tako nasilen. Mirno odvrne: "Gospod grof, nisem vam hotel odnesti hišne oprave tu sem vrnil oskrbniku stol, ki mi jra je bil posodil." General na straži. Po dolgi in krvavi bfctki pri Ar-cole je Napoleon }>011 oči pregledoval taboriSSe, preoblečen kot nižii častnik. Dobil je vojaka na straži. Naši fantje, ki so se borili pri Kobaridu, pa vedo povedati, da Cadorna ni zaslužil nobenega odlikovanja. Naši f apt je, ki so se borili pri Kobaridu, vedo bolj kot vsak drugi. kaj je vojna, kaj je čast in kaj je Cadorna. Iz I»ndona poročajo: Španska kraljica se je peljala na dvorno zabaivo. V ozki ulici se je nekemu šoferju pokvaril avtomobil, pro- . t it 1 Imet je bil (prekinjen, in kara 2 ki je bil utrujen zaspail. Vzel mu ' Jcr 1 *' ' — - - - 'Njenim špansikim veličanstvom ni Jugoslavia irredenta. Poročil Vojna odškodnina. Od februarja lo novermbra 1 se. je v Bistrici sodnik dr. llans. 1 v„;,i.'je bilo izplačan«) na Goriškem pr: Gogrl z Rozaanilo Znauarsieevo iz 1 1 bližno 40 nuLlijonov lir vojn je puško in strašil dve uri namesto najboljši znak. oštni nadzornik.' .. ... , Ko ji je listek izročil, je rekel: na, — ne pa vo.imi proti imperializmu 111 kajzeretvu, «To ni5 ne ^ je ^ „ Se. i e v tem. da so vstopile v evropsko vojno tudi Združene Veda je dama skoro omedlela. Pro-države, ki so se do takrat priueipijelno izogibale vsake- }>ustošila Franeijo, unieila ruski carski re- Ingram, zim, raztelesila Avstro-oi»Tsko monarhijo ter ustvarila ne-( broj majhnih držav, ki imajo škorci ilikakih resničnih po-. Platonov človek, nojev za lastni obstoj ter narodno neodvisnost. | v 'akadeamiji' je Platon razla- Na najboljšem stališču sta vsaj dosedaj Jugoslavija in -al učeace111' da Je 61ovek dvonož-rehoslovaška. ki razpolagata z velikimi naravnimi viri in v katerih evoteta tudi obrt in industrija. mogla naprej. Šofer, ki je iprekindi promet, se je moral zagovarjata pred sodnikom. in sodnik mu je prisodil peii- 110 bitje brez perja. Modrijan Dio-gen pride slučajno mimo, sliši Pla- ... .j • r# it- 1 t- t ! tona. hitro vjanie petelina, mu iz- Zavezniki so nenasitni. Z nadaljno okupacijo Koli- ruje ^^ ^ „a vrže 1>reii Plato- na hočejo izžeti Nemčijo kot le mono. Dopisi. Elizabeth, N. J. "X'eselega slovenskega naroda se dalndanes že najd»» skoro v vsa- 11 a z besedami: To je Platonov človek. nam pi iponiogli do boljšega uspeha. Slovensko pevsko društvo! Friderik H. in tobačnica. "Krokarsko pihalo brez not" bo y 18. iti v začetku 19. stoletja jc tudi imelo nekaj pesmic ina pro- j bilo nosljanje zelo v navadi. Jako gramu. Član ali članica tega dru- J rad je nosljal tudi pruski kralj štva je lahko vsaka vesela Sloven-1 Friderik II. Da bi mu ncbilo tre-ka in Slovenec, samo da zna po- ha vedno stikati po žepih, kje je pevat.i ali pa 11a srce pihati. tobačnica, je dal položiti na vsak Veselo Novo leto voščim vsem j kamin eno. Nekega dne stoji v sv o Slovencem in Slovenkam sirom jem kabinetu in opazii strežaja, ki Velik in dolg. Napoleon je bii ma jhne postave, imelo veseli družinski večer v so- Nekoč je hotel vzeti knQtgo z viso-hot.o januarja 1925 ob 7. uri zve-j ke omare, pa je ni dosegel. Hitro čer na 224—:22G Court Street, 5 j priskoči general Auregau (ožro) z kem indus-trijalnem me>tu in ta-[minut hoda do Elizabethi>ort želez j besedami: "Veličanstvo, naj Vam ko so se tudi začeli naseljevati vjniške postaje. Prav veselilo bi nas dam jaz knjigo, jaz sem večji.** — Elizabeth, New Jersey, jugo-za- če bi prišli na naš prvi veseli dru-j "Vi niste večji, isa 1110 daljši ste," padno od mesta New York Citv. žinski večer iz sosedu j ih mest ter J> bil odgovor. Kar se tiče delavskih razmer v tukajšnjem indiistrijalnero mestu in v bližini New Vorka. ni najbolje in naj-lal»še pa tudi ni. Dela >e večinoma v v>eh industrijalnih pmljeijih, plače pa različne. Navadni delavei zaslužijo (<. 55c. in <»*>»- uro. rokodelci pa od GOe do si.50 na uro. Delo se vulaj okoli Rožiča bolj težko dobi. Ce bi ]>a kateri od Slovencev fcJučajiit* bil jmi Novem letu na p<"tova,! 1 j; 1 za delom v New York ali v Brooklyn .sk'»zi to mesto, lahko vpraša za delo v Elizabeth. N. J. Jaz ne vabim nikogar sem v Elizabet-h ali v Newark. N. J., ker ne želim nobenemu nepotreb-rnili stronkov. je svoje sreče kov« ;, če pride'na pravo mesto. V b*t 11 1924 se je več rojakov ozenr'o in taico j«- tudi rojak Frsunk Turk na Bayway > poljsko deklico. Vsem novo poročenim želim mnogo medenih tednov v zakonskem življenju in veliko veselih krst i j. Napredovali smo v letu 1924 toliko, da srni si vstanovili podpot-no društvo m ga piciklopiili k Slovensko Narodni Podporni Jednoti in tako je dana prilika vsem ti-Ktim Slovencem in Slovenkam, ka-terife* so v tukajšnji bližini, in drupim Slovanom, da se zavarujejo za slučaj bolezni, poftiesrečh ali smrti. Drnltvo Se. 540 N. P. J. bo njega. Prišel je korporal z drugim vojakom in je spečega zbudil. Nemalo se vojak začudi, ko vidi častnika s puško v rokah, sše večji je pa strah, ko sporcna generala. 'General. izgubljen sem,' zakliče. *Ne' pravi Bonaparte, -'pomfri se. Tovariš. Lahko si rai/.Lugam. da po takih naporih, kakor smo jih imeli, kocja premaga spanec in lo t udi j Španska kraljica je dalekovid-opravičim. Samo to te prosim. Iju-nie ženska. Že sedaj jc začela skr- znane ugledne rodbine. Osebna vest. 4 Pred nekaj dnevi je napravil dr. Alojz Res. profesor slavistikc 11a trgovski visoki šoli v Benetkah. na univerzi v Padovi doktoi-ski iicpit iz germanske filologiije. Za dodatne ure s hrvatskim poukom se po istrskih šolah voditelji veči- hI- škodnine in sicer 13.500 vojnim oškodovancem. Sicer je lo že lepo Število, ali vo»jna odškodnina se izplačuje zelo počasi in dotičniki, ki jo čakajo, .neizmarno trpe. pre i-110 jo dosežejo. Umrl je v Žirju na Krasu Ivan Kocjan, ab-jSolvirani agronom. insedemdeset dolarjev ka^ii. Nje- r^ma rnwijo. Kako tudi naj no špansko veličanstvo je namreč dospelo deset mlinut prej>ozuo na ■zabavo. beti. da ji v bodočnosti ne bo nihče zastavljal poti. To ji bo praiv posebno prišlo, ko ji bo treba, bežati iz Španske. hi moj, da s-i drugič rzbervš prikla-dnejši čas." Učenjak in t?t. Abbe Molieres (ne pesniški je bil reven mož, tuj vsemu svetu pv-čal se je samo > študijami o filozofu Defscairtu. Ni imcil služabnika, čital in plsa;l jo v postelji, s čepico na glavi in odet s plaščem, drugega pohištva nli imel. Nekega jutra "kanec, 'ki pravi, da pije zato, sliši trkanje na vrata. "Kd.o je ?" i ker Pitala deklica, v katero ^je i bil strastno zaljubljen, njegova V splošnem bi se d ali o Ameri-kance porazdeliti v dva razreda. I11 to kljub prohibici.ji. V prvi razred spada tisti Aine- 1. Združenih držav! Sflovenski pozdrav Andrew K. Sprogar. East Moline, 111. Ker je potekel čas. mi je treba poslati .naročnino za najbolj razširjen delavski list v Ameriki. Glas Naroda. Naročil sem tudi Koledar ter tni jako ugaja. Priporočam ga vsem ljubiteljem lepega čuva. Pred kratkim sem bil klican v Joliet glede zadeve mojega umrlega brata, kateri jc bil podlegei pred tremi leti operaciji. Izredno zanimivo je. koliko prijateljev in sorodnikov ima človek, aiko po smrti kaj zapusti. Nekdo se je bil predstavil za njegovega sorodnika ter dobil od angleškega podpornega društva $135. Ako bi moj brat ničesar ne imel, bi presneto dobro vedeli za meoie kot edinega brata ter za mojega pravega in edinega bratranca Matevža Bueei-ja. Obiskal sem torej srvojega bratranca Matevža Bueerja in njegt»-vo gostoljubno družino. * Na tem meetu se vsem prisrčno stoji v sose po-stala deklica, v katero je bil te denarja, poiščite tu notri!" — zaljubljen, njegova žena. Stegne vratt i'ii mu pomoli levo stramsvojega plašča. Tao šolah, ki so v rokah Italijanov, kateri ne znajo hrvatsko in slovensko, domačega učiiteljstva pa že skoro ni več! Tako č lijem o zopet pritožbe gletle dodatnih ur x Bnzetščine. k jar se'sla-riši saunan trudijo, da bi dosegli lo. kar jim gre po zakonu. V Sa-ležu se trudijo že tlolgo ča>a, da l»i tlobili šolo. ali zaman. V zrenj-sko šolo je predaleč pa italijanska šola tudi sploh ne velja uič za jugoslovansko dec o. Pri Idriji so orožniki aretirali tri Nemce, dva sta ix- Hamburga in eden je z Dunaja. Prišli so v Italijo preko Godoviča. Po Jugoslaviji jih men da ni inihče oviral. Aretirali so dalje 36-let.nega Albina Cundra iz Ljubljane in našli pri njem neko '"prepovedano" orožje (najbrž za italijanske predpise predolg žepni nož). Ponarejeni bankovci po sto lir se razpečavajo p > r;tznih delih dežele. Orožniki >0 zadnje dni dobili nekaj takih ponarejenih bankovcev na Krasu in pri Idriji. zaprille omam!' Tat vzame in zb1*-;*i. pozab i pa zapreti ojnaro in rav-notako A-rata. "Gosjx>d tat. zaprite vsaj vrata! Vraga, ni jih zaprl. Ti grdoba ti! Vsttati moram in v V nekem liewyorskem dne\*niku se je razvila Kanimiva debata, koliko detearja da po\-prevni Arat-rikanec svoji ženi. Napisalo se je že na tisoče ta- tem mrazu. Pes ga- lopi!" Abbe kih in 4akil1 dokazov, protidoka- mora v.-tasti. zapre \Tata in gre zopet na. delo. ne meneč se zalo. da mu momla ni oprtalo, s čimer bli plačal kosilo. Razum rastlin. V Draždanih izide v najbližnjem času znanstveno delo vseučiliške- zov 111 izjav. Pa je vendar odgovor na to vprašanje čisto priprost. Povprečni Am-erikariec da toliko svoji ženi, koftilko zasluži in kolikor je dolžan. Pribita resnica je, da živimo ža- ga profesorja dr. Ad. ^"agnerja to, da se učimo in da pozabljamo. "Razum rastlin," ki razpravlja o Pripomniti je še treba, da se člo-ž i vi jen j 11 rastlin, o postanku nji-! vek največ naučil od tistega, kar hovih'potomcev'in o njihovi du-^bi najrajše pozabil, pa pozabici si. Človek ve iz rastlinskega živi je-, ne more. nja v celoti zelo maio, pravzaprav. pozna ie rast in razvoj. Knjiga dr. Jugoslovanska vlada je svečano Wagnierja o rastii»siki duši poja»- izjavila, da se na prošnjo Fran- njuje tudi ve> proces. Id preve^-a življenje rastline od trenutka oplo d it ve do razvoja embr.ija. popolne- cije. Anglije in Italije ne bo vmešavala v allbanske zadeve. Jugoslovanski vladi s.3 je torej ga razvitka in neizogibnega pogi- zdelo potreibno, da je gle.Ie tega na. Rožni grm. ki nam blaži oko m vprašala Fraineijo, Ansrlijo in Ita-dušo. se pojavi kot prirodni čudeZ lijo. rastldr.Hkega organizma, ki je prav Niti na misel ji pa ni prišlo, da tako kompLLciiraffi in prav tako pre- (bi vprašala Albance, če sme vdreti prost ikatkor čudež človeškega ali v njihovo ozemlje ali ne. pa žirakkega organizma. ggssacasšaSaMB Advokat in obtoženec. Sloviti francoski advokat -Chaix <1 'Est. Ange (1800-7G) ji- im l za prvega klijenta v -tvoji praksi lopova, (»btožeiicga, da je ukradel uro. Prepričan jc bil o njegovi ne-dolžnostii iu posrečilo se 11111 je izr>-zati ga. Isti večer, ko so sodniki lopova opros*t i!i. pride ta k o; I verniku in mu reče: "Tako ste bili do bri z menoj! Zato bi \'as pro-i!. da mi napravite še eno uslugo." — "Katero ?" — ' Da bi prodadi mojo uro in da bi nihče, za to ne zvedel. — ; Katero uro V — 'Tls*to vendah. ki sem jo ukradel," Laskanje dvornika Nobeden od dvorjanov Henrika IV. mu ni znal lako dobro in obenem laska j oč o dvorljivo o lirovon-ti kakor Rassompiierre. Ko gresta nekoč na lov. prideta do zamrznjene Seine. Da bi skrajšala pot. hoče Henrik kar čez. Bassompierre 11111 pa brani. "A kaj. tu se ni nič bati." pravi Henrik, "saj vidim, da >0 šli že nekateri čez." "Res je," odvrne Bossomivlerre "a nobeden ni imel take teže kot mate Vi." Teža jc pa tudi boga t--tvo. imenitnost. veljava. Novo leto-nov začetek. Mnogo dobrih načrtov laliko izvedete v novem letu, posebno pa tega. da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s 1. januarjem. DENARNE FOŠILJATVE v staro domovino izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. FRANK S A K S E R STATE BANK 82 Cortisradt Street New York, N. Y. GJLAS NARODA. .29. DEC. 1924. r. Ž.: Povest o tobaku. Prijatelja Matevža jo škoda. Prav »kotla ga je. Pripovedovati meer m znaA : pripovedoval je in pripovedoval, nazadnje pa ni bilo j»oante. Poaaita je tisto, ko se el«-v»*k potem smt-je. Poante ni znal prinesti. Kar se tiče poante, je na pr. Prijatelj Tomo čisto ejiarl je. da je osebno poznali gospoda, ime mu je bilo Hribar ali Dol ina r. tako nokakšno. Ta gospodi da se je zaljubil v go-podie-aw> in je bil vanjo zaljubljen kakor mlad osel. Ona se je tudi vanj zaljubila z vso silo svojega deviškega srca. kajti je imel jako elegant-ne hlače in je bil »iz dobre lii-še. ona pa je bila tudi jako dostojno in ne dolžno dekle. Zaljubljena sta bila' Je vse res- Ka-'tl tiru g v »lrugi*ga in je potem go-njxhI stopil pred mater svoje mi-iljenke. črn. skrtačen in polizan kakor mlad osel. in je dejal, da m-more živeti brez roke gospodične luVrke in da vdano prosi za imenovani del njenega telesa. f!os,pe j-e bil mladi gospod všeč in je tudi poznala njegove starše, datniso brez, in je rekla, da ji je ča>t rn de jo veseli. Totla j«> bila go^va pri Sveti voj ski, ne vem, a(li je bila za kaplora ali za komandirja, pa imajo pri Sveti vojski jako xfcroge zakone in je gospa vprašala gospoda Hribarja ali gospoda Doldnarja. ali pije alkohol. Alkohol da je grob rodbinske-sreče. Kot dobra mati in o gledna sarža Svete vojske ne bi nikakotr mogla izročiti roke svoje hčere možu, ki je vdan grobu rodbinske sreče. Prijatelj Matevž je dejali, da je alkohol tekočina, ki se sploh ne da piti: da peče kakor hudičevo olje in ga prodajajo v'lekarnah. Pa je snubec lahko z mirno vestjo potrdil. tla ga ne mara in ne pije. Gospa pa da je mladega gospoda bistro pogledala .in ga vprašala. kaj je s t ob ;fkom. Tobak da je strup, neizogibno da tira vsakega kad ilea v prezgodno propast, v telesno in duševno. Prerada ima svojo hčerko, da bi družila njeno srečo z žalostno usodo takega človeka. Snubcu so bili prsti na de*ni roki rumeni od samih cigaret pa prav na tej roki ni imel rokavice in je bil j^ezon kakor anlad osel. zakaj je bil rokavico stekel baš s te roke. Pa ni mogel! drugače, skesano je priznal da je kadilec ; obljubil pa je. da seibo poboljšal in kajo opustiii. le roke hčerke naj mu nikar ne odreko! Ali gospa je odmigala s prstom: ne boš! Bila je kaplor ali komandir v Sveti vojski in še dobro ohranjena in čvrsta in je rekla : poprej da Be mora mladi gospod poboljšati, poprej, poprej .potem bosta šele govorila o ženitvi! In da je njen mož vedno istega mnenja kakor ona. In hčetfka tudi. Zato da je vsa ka daljna beseda zastonj ! Mladi gospod je bikzelo poklot-taa. Vendar kaj je hoteli, obljubil je. da se 'bo odvadi kaji: v srcu pa je stiskal zafoe. Gospa mu je dovolila. da se pride zopet pokarat čež mesec dni. Prijatelj Matevž je dejal, da se čVrvek kaji še teže odvadi kakoi pijači. Toda gospodu Hribarju ali Polinarju da je reč šla izpod rok DVA NAJBOLJŠA AMERIŠKA BASEBALL IRALGA. • in kakorkoli: ko je minnl meisee, je stopili pred gos.po. da ne kadil. Prsti res niso bili več rujmemi in tudi dišal ni več po tobaku. Pa je je gospa poklicala hčerko in je bila ginjena kakor mladi osel in st? je razjokala, naj se vzameta. Poslali so še po gospoda očeta, na dvo rišču je bil in krmil kokoši. '111 je dejal, da je tako prav, zakaj naj bi se nekateri mbolje godilo kakor nekaterim! In stta se vzela in sta šla na ženitveno potovanje ne vem na Dunaj a!.i a- Benetke, kamoa pač hodijo na ženitveina potovanja. In je to dosemkajle prav lepa izpodbudna povest, jako primerna za Sveto vojsko. Pa je de^jal prijatelj Matevž: /'Pardon!" naj še malo počakamo, povest da gre še naprej! In je povedal, da se je mladi par čez 14 dni vrnifl. Prva pot mlade gospe da je bila k majki. pa jo je skrbna majka. izpraševala. kako je bilo in kaj. Mlada gospa je vihala nos. da ni bilo nie i>o.a prezefoavati v mrzlih hotelskih posteljah. Majka je bita jako začudena in je še izpraševala in še in je spoznala : kakršna ji j« hčerka šla na potovanje, takšna se je spet vrnila, in ne bi bilo nič dru gače. če bi bila ves čas prebila samofc&anu! Gospa si je milila: Ne pije nič. ne kadi nič, to je prav! Ali da bo zet kar vseh čudnosti vzor. tega .lii.sem raleunaiLa. — in je naročila hčerki, naj ji pošlje zeta. Zet pride, tašča ga ostro prime, pa je pniiznal: tako in tako in da da mu škoduj t ker ne kadi! Zvest je svoji obljubi. dana beseda da mu je sveta in da ne kadi in da ne bi za nič na svetu prelomil dane besede! Toda mu škoduje, in se mu .nič ne ljubi in bo šel za Svetega Alojzija, če bi kod katerega potrebovali. In da je žalosten kakor mlad osel. Tašča se je ustrašila teh besed Pa je vzdih nil a. da je zakon sveta reč. in je zeta svečano odvezala obljube — naj le kadi po dragi volji. Pa je zet navdunšoiro objel taščo, da je kar zasitokaJa. in je bil vesel kakor ne vem kdo. Prijatelj Matevž si je naklonil kratek požirek, jaz pa sem mu izrazil skromno mnenje, da konec povesti ne učinkuje harmonično in da no ga očitno dodali tabakarji za svoje nečedne namene. Pa je dejal prijatelj Matevž: "Pardon !" in naj še malo počakamo! Čez štirinajst dni da je mlada gospa spet prišla v poset k gospe mami in je bila lepo rdeča in vese-a in je povedala, da njen ljubi mo žiček kadi in da mu kaj a jako dobro tie. ona pa da se tudi prav dobro počuti in zdaj da bi šla ne le na Dunaj ali Benetke, ampak celo v Rim. Ker je bila hči srečna, je bila srečna tudi majka in ni bila več ta ko vneta za Sveto vojsko, kar se ti če kaje. nego je pri tej priči dovolila še svojemu soprogu, da kadi. Pa ko je črez štirinajst dni hčerka zoj>et prišla v poset. še vedno eve toča dn zadovoljna, jo je majka vprašala; "Hm!" in "Kihm!" in kakšen t abak prav za prav da slu ži zetu? Menda da nu vsak tobak enak. Ukazala je hčerki naj ji sko-ro prinese par zavojčkov onega to baka. ki ga kadi zet. Da. bo — hm in khm — za očeta! Kaj je bilo potem, prijatelj Matevž ni povedal. Kakor rečeno, v pripovedovanju ni bil mojster. Drngatče pa ga je jako škoda ! Kajti se je oženil. Prijatelj Tomo je bil na svatbi in je dejal, da je bilo izelo veselo Novoporočenca da sta dobiila obilo lepih daril. Najbolj pa da se je po stavil on, prijatelj Tomo. s svojim darilom : ženinu, prijatelju Mate v žit. da je v roke stisnil dva zavoje ka tobaka —za vsak primer! In me je pAjatelj Tomo s pestjo dregnil v rebra in se zagroliotal m smo se vsi jako smejali. Joža Bekš: Novoletie pesmi. M N DSN WOO D A UNOCHWOOO, N. V. okvirju na desni je "Mikev" Cohrane. spodaj ji; pa Lefty Groves To sta baje najboljša ameriška igralca. Manager phlila-delphijskega baseballskega ki uba ju je kupil za £1 ">0.000. Novoletna noč nesrečnika. Japonska pripovedka. Star človek je stal v novoletni noči pri oknu in zrl s pogledom plahega obupa k nepremičnemu, večno cvetočemu nebu in nizdol 11a pokojno, i-to belo zemljo, na ka-eni sedaj pač nihče ni bil tako brez veseilja in spanca kakor on; z ano nogo je stal že skoro v grobu. Pred davnim, davnim časom je živci med gorami siromašen drvar s svojd ženo. Bila sta že stara m brc« otrok. Čez dan je mož liodii sam v goizd po drva; žena pa je sedela dcina pri statvah iu je delala za sebe in za njega. Neki dain je mož zašel bolj glo- 1. Na polnoč gre. — Zaključimo ra- čjunt, vsak .svoja dobra dela na j prešle je, kar ljutjke se. skrbno naj jo ptre.se-je umolknejo pritožbe naj in strune. Kako si sestra, adi te prosune noči žairenje bede, ki se smeje od zvezd, pred dnevom. mir zli m vs*» hitreje tonečih' v jutra sivega /tolmune? In, brat. kako je tebi? Ali Kajna te črna sla na prejšnje dneve veže ali sta zlo in žalosit ista najina ? Oba molčsta. tudi mene reže pekoča bolečina v srcu tajna, Bog zna. če v novem letu se poleže. — i 2. Če se, je prav; če ne. b? vsem kazalo, da vržete jo v grob in zavalite nanj poza'bljepja silovtito skalo, in da še dalje v dan in noč živite. Poskočno deiri v lok, g osi ar. vi pijte! Da reklo se ne bo. da sle premalo vrteli ga. rok belih se ovijte. zaigrajte, da vsem bo vid jemalo • ZANIMIV! IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) ZAŠČITA PTIC SE IZPLAČUJE. Nikdar ni odveč povdarjati gospodarsko vrednost ptic, zlasti žu-želkojednih,. »za poljedelske okra« je. Zato se Taiologični urad fede-ralnega poljedelskega departmen-. ta zainiima ne le za zaščito ptie selivk, kar je njegov poglavitni opravek, marveč tudi za ohranitev vseli koristnih ptie. Skoraj je ni poljedelske škod-ljivke, žuželke ali golazni, ki bi padki ne odpravljajo tako, kot bi se moralo, niti s strani občine, niti s strani poedineev. opravljajo ptice s svojim zobanjem službo javnih pometačev in s tem prispevajo k javtaemu zdravju. Vzlie svoji neprecenljivi koristi imajo ptice strašne sovražnike. Največji njihov sovražnik je človek sam, ki jih krvoločno postre-lja ; za človekom pa je mačka naj- ne imela odločnih sovražniko\ neviu-nejši sovražnik ptie 11a far med pticam L Brez ptic bi insekti t ako rekoč onemogočali poljedelstvo. Ptice pa so koristne farmerju tudi i* tem. ker požirajo ogromne količine plevcOnega semena. Cenilo se je, da ena sama vrst vrabcev v eni sami državi — Iowa — je požirada vsako leto po 875 ton glotnega semena. Ptice seveda niso tako i izbirčne, da bi se lotevate le škoidjivih somen in škodljivih žuželki AIM, ker jedo ncizbirčno in požrešno, prihaja aia vreto najprej ona jed, katere je največ povsod okoli, in to -so večinoma gosenice ali vzra.stli insekti ali pa se\nena na rastiinah ali na dnu. ■kor jih je veter zagnal. Mnoge vrste ptic izvršujejo št- drugo važno uslugo človeku kot — pome-tači. Tam. kjer se smeti iu od- Pokrival ga je sneg starosti, sledo- boko v gozd nego je bila njegova vi mladosti so izginili . . . Od vse-za bogatega življenja 11111 ni ostalo niče-ar razen blodnje, grehov lin bolezni, opu- tošeno telo. obub<>ža- mali. Tudi viharji uničujejo muo-go ptic s tem, da jim prikrajšajo zalogo jedi. Xi mogoče zaščititi ptice pred elementi razun tam, kjer se vzdržujejo takozvana ptičja zavetišča (sanctuaries), namreč kraji, ki so po zakonu reservirani za svobodno življenje i>tie. Takih je mnogo v Združeniih državah. Kar treba, je razsvetljenega javnega čustvovanja v prid ohranitvi ptie, jMHlprtega od .strogih in pa motmili zakonov: obširna sadite\ nekaterih dreves na pr. murv«*, utegne, privlačevat i ptdee in prii-speJvati k njiliovemu pomnoževa-nju. Dvojna korist 1 >i bila v tem. najprej bi murva nudila pticam zadostno zalogo jedi 111 o moji zgrešeni dnevi!"* Videl je zvezdo, kii je padala 7. neba, ki se je svetila v svojem pad eu in se raztreščila na zemlji. — 'To sem jaz," je reklo njegovo >r-cc, in kačji zobje bridkega kesa-nja so se zapičili vanj tin sekali nove rane. — P! am teč a fantazija mu je slikala •mesečnike po-strehah. mlin na veter 11111 je grozil s svojimi pošastnimi rok a niti in končno se je videl v prazni mrtvašnici, da. samega sebe je videl--- Sredi duševnega boja je namad-no zadonefl zvon, oznanjajoč Novo leto. Srce se mu je jelo mehčati, lažje 111 lažje mu je bilo pri duši. Gledal je po obzorju preko širne zemlje. Mislil je na svoje prijatelje iz mladosti, ki so sedaj boljši in srečnejši od njega, ki uživajo svet kot očet je srečnih otrok tin so polni blagoslova. Rekel si je: 14Oh, tudi jaz bi to noč lahko prespal s suhimi očmi. kot vi. ako bi bil hotel! Lahko bi bil srečen, dragi star ši, ako bi bil pokušal vaše nauke in novoletna voščila!'' V mrzličnem spominu na mladostna leta se mu je zazdelo, kakor da se njegov dvojnik v mrtvašnici dviga. Hiipoina je pf> bajki novoletne noči oživel, vstal kot svež mladenič . . . Nič več ni mogel gJedati. zakril je oči, poitoki solza so se mu vlili haz lica. tiho. brezupno in brtzum 00 je šepetal: "Vrni se, mladost! Vrni .se l" In vnnila se je; zakaj na novo letno noe je imel le grozne sanje. gube so izginile in v udih. ki ^o bili mali prej še v>i uveli.od starosta, je čutil napete mišice in mladostno moč. Z radosti 11 i m klikom je planil po konci in tekel domu, kakor ni tekel še nikoli v svojem življenju. Žena se ga je prestrašila, ko ga je zagledala, mislila je. da je tujec ln ko ji je pripovedoval o čudežu skoro ni hotela verjeti. Le s težavo ji je prepričat!, da je ta mladi -veži človek resnično njen mož Tedaj je rekla: "Ti si zdaj tako 'lep in mlad, da ne moreš več imeti rad takšne sta re žene kot sem jaz. Tudi jaz bom pila od tiste votle —iu .precej je ztltirjala v gozd. našla studenec, po' kleknila in začela piti — o! kako 'lepo hladna in sladka je bila vo da ! Pila je in pila in se samo od dahnila, da bi zopett znova začela Nestrpen je čakal mož doma, že jo je videl prihajati kot vitko lepo mladenko. — Ali ni se več vrnila. Tedaj ga je obšel strah iu šel jo je iskat, ali tudi pri studencu ni je in ogel najti. Že se je hotel žalosten obrniti, ko je začul v viisoki travi kraj studenca tiho javkanje; ln glej. tu je ležala njegove žene obleka in blizu nje majčkeno dete. Stara ženica je od želje, da bi postala lepa in mflada za svojega mladega moža. predolgo pila iz čarobnega studenca in se je zapila preko dobe svoje mladosti v nemo det i 11st v o. Mož je vzel dete v naročje; gledal ga je z otožno začudenimi očmi. Tako ga je nesel domu, šepetal mu je tihe besede in žalost je stiskada njegovo srce. Kdo zdrav in mlad iiutvi sklepal bi račune? Dekleta, ki poljub jih. ne presune, gredo naj v samostan med blede nune, a tak ki premišljuje vesit in vzdihe otročje duše svoje, koj med tihe zapiše naj se kutarje-menihe-—"' 3. Reži hudobec v fraku se, natoči zablod šampanjca znova v prazne čaše — in zopet zagone nam glave naše in zopet se telo k telesu boči . . . Kdo naj od topilih se občutkov loči zdaj, zadnjič v letu. ko srce igra še mu dobre volje, ko pogled smehlja še mladenke mu nasproti opolnoči? — Monnierova sveča, ti: slikar mu pritrdi. Ko je bilo de Henrik Monmer (1805 do lSTT.i dovršeno, prinese umetnik sliko iz Pariza, duhovit pisatelj, karika-j v gonilno. Kmet seže z velikim ve-turist. se je kaij rad norčeval iz ne- zeljem po nji, a umetnik reče: 'Sia Tako zaljubljen v šunmi pir, v naklade, drug drugema odločnost volje krade, in ni ga, ki bi vtaknil nas v sekve- ster — Pa: že zaklenkal stari je Silvester in v polnoč iblotlo zatopljen orkester akordom prisluškuje nove mlade . . 4 GLAS NARODA THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM 1 Bil je še mfladenilč. Le njegove blodnje niso bile sam je ---- Nansen poj de s Zeppelinom na eever? Londonski listi poročajo iz Kn-stijanije, da se pripravlja polarni potndk Nansen na 'ekspedicijo na severni tečaj. Prevoz se bo izvršil v ZeppeAmu, ki bo vzel na krov lahko toliko posadke, kolikor je za tak slučaj potrebno. Potovanje bo trajalo več tednov. Lakomna umetnica. Slovita francoska igralka Rachel je bila ravinotako talentirana kot skopa1- Nekega dne je bila povabljena. v goste k enemu na jboga-tejšLh pariških bankirjev, ki Je njeno umetnost- visoko cenil. Na mizi je stal lep šopek cvetlic in Rachel vzklikne: "Kako lepo!" "Madame," pravi bankir s pravo francosko uslužmostjo. 'če Vam je všeč, Vam šopek podanim.' Ob»-nem je vzel cvetlice iz težke srebrne vaze. "Srčna hvala, a mislila sem na vazo." pravi Rachel. '' T* hI i ta je vaša,'' se glasi ulju-dni odgovor; na tako direktno vprašanje pač bankir ni.mogel dnu gače. Obed končan. Začelo je pa deževati in zato prosi Rachel bankirja, -naj jo da zapeljati svojem vozu. Gospodar jo spremi do voza, jo pozdravi m ji proseče reče:'Kaj 11«, vo« mi boste p* vmdfcri« potrtaU nazaj T" brihtnosti drugih. Stopi nekoč v prodajalno ter resno zahteva zavoj s vreč. Šest svečke bilo v njem. Ko mu prodajalec zavoj izroči, ga pro s/i Moivnier z najljubeznivejšim nasmehom, naj mu prereže eno vrečo na dva enaka dela. Ko mu napravi prodajalec to uslugo, ga prosi Monmier naj ralzpolovi še ta dva konca1. Malo je prodajalec sicer ne voljen, vendar ustreže prošnji. Tu pa pravi Monnier: 'Res je, zlorabljam vašo prijaznost, a ker ste tako izurjeni in pripravni, Vas prav lepo prosim, razrežite mi še te štiri kosce, da jili bom imel osein ; biti pa mora jo pač popolnoma enaki." — Nevolja sicer narašča, a kljub-temfu se posveti trgovec težavne- j mu poulu; sveče so bile namreč zo-lo majhne. 'Vedno bolje', pravi Monnier ves vesel. 'Vi ste res pravi mojster; samo treba bo razrezati sedaj še teli osem koščekov, da jih bo šestnajst." — 'Kaj še! Jaz imam že zadosti," zarjove trgovec ves besen, 'sami režite, če vam je ljubo!" Navidezno ves prisenečen in vznevoljen odvrne zlobni Monnier: 'Kaj? Vi nemarate ugoditi moji prošnji ? To jie pa res lepo i Izvrstno! No, če ste pa taki. pa kar obdržite svojo svečo in ves zavoj, jaz ne maram nič!" Resen kakor je prišel zopet odide. ne- pet farnkov." Vaščan hitro u-makne roko, slikar pa podobo. Na vprašanje kmetovo, kaj bo naredil z 11 jti, ko vendar nima zanj nobe-nega pomena, odvrne >likar: 'Obesil je hom v svojo sobo in spod zapisal: Ni vreden pet frankov." Nejevoljen seže kmet v žep in plača zahtevano svoto. POZOR SLAMNIKARICE! Službo dobi več šivalk. ki so iz-vežbane pri- ženskih slamnikih. Dolga sezija. Tedensko delo. Najmanjša plača petdeset dolarjev. Vprašajte pri: Lewis & Rose, Inc., 65 Bleecker St., New York City. (2x 27. 29) Slika — ponos in skopost. Neki jako nadarjen francoski slikar je potoval po Pro venci v južni Franciji. Prišel je dosti v doti-kos kmeti in je videl, da se radi dajo slikati, da pa kaj neradi plačajo. Obedoval je v malovaški gostilni irnse raizgovarjal s tamošnji-mi mogotci. Eden njih ga prav pri jazno vpraša, če ga hoče naslika- DR. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAV-NIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Dr. Koler ie nai-BtarejSI slovenski zdravnik špecljalist v Pittsburgh!!, ki Ima 32 - letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni. Zastrupljenje krvi zdravim s glaso-vltlm 606. ki g-a je izume! dr. prof. Erlich. Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in lzčisti! vam bom kri. Ne Čakajte, ker se ta bolezen naleze. Vse moške bolezni zdravim po o-krajSani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenohuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in jaz vam ga. bom zopet povrnil. Hvrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu ln včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z gotovostjo. Revmatlzem. trganje, bolečine o-tekline, srbečice. Skrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrbno ležati. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že Iz tarega kraja, zato vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski. Uradne ure so: Ponedeljek, sreda in petek od 9 do 5. Torek, četrtek in sobota od 9 do 8. Nedeljo od 9 do 2. Posebna ponudba našim citate I jem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVEE" $20 — B strešico la slovenske dr-ke, č, i, i—• $25.- 1 jati dom^v v □dar ji ustreže, 'OLTVEB* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nilca&a umetnost. Taltoj lafi-i* tsaM pile. Hitrost pisanja dobite i vajo, ■LOVXNIO PUBLISHING C0MPAHY M*w York, Bi 1< GLAS NARODA, 29. DEC. 1924. MARGARETA ROHAN. — Spisal H. Sider Haggtrd. Za "Glas Naroda" priredil G. P. SKUPAJ ZRAŠČENI SESTRI. V^yin 33 (Nadaljevanje.) Ali je Se vedno ljubila tega človeka ? Ni vedela odgovora na to vprašanje. Še vedno ji je ugajal tako kot takrat, ko ga je prvič videla. Kadar jc ženska takega mnenja, lahko dosti odpusti. Ta stvar pa je bila gotova. Ljubezen je nikakor ni vodila v oni noči. Ali jo je vodila osveteželjnostMogoče, a vsaj je hrepenela po tem, da mu reče: — Vidiš, nekaj pretkanosti s>e nahaja celo v tsreu tepca. Pri vsem tem pa je bil njen resnični namen plačati dolg pri Margareti in Petru ter konečno tudi pri Ga.vtelhi, pod kojega streho je živela tak dolgo. Ona sama jih je s svojo nespametjo spravila v se to gorje in smatrala je za svojo dolžnost, da jih zopet spravi na varno, celo za ceno svojega lastnega življenja ter ženske časti. Mogoče pa so jo vodile vse te tri >ile, ljubezen do moža, če je «ploh še obstajala. — želja da se os veti nad njim in želja, da mu iztrga žrtev izpred ust. SoLnce je zahajalo in pričelo se je temniti. Vpraševala se je, če bo sploh še kedaj zagledala jutranjo zoro. Njeno jimaško srce je pričelo burnejse utripati in prijeia je za bodalce. katero je nosila skrito v svojih nedrij i h. Mislila >si je, da bi bilo najboljše, da si ga sama potisne v srce, ne da bi čakala blazneža, da oprava to. Ni pa tega storila, kajti človek ima vedno dosti časa. da. umre, ko re> mora. Nekdo je potrkal na vrata in njen pogum, ki je že ugašal, je nanovo vsplamtel. Naučila bo tega .Španca, da lahko gospodari nail njim. čeprav se ji jc lagal, ko je obljubil, da se poroči ž njo. Odprla je vrata in vstopila je Inez, s svetilko v roki. — Ženin čaka. — je rekla počasi, da jo je Bettv razumela. — Pošiljam mene, da va> povedein k njemu. — Ali se bojite? __ Ne jaz. — je odvrnila Betty. — Povejte mi pa. kako .se bo izvršila ta stvar.' — Čakal vas bo v predsobi dvorane, ki služi kot domača kapela in tam bom dala jaz obema čašo vina v imenu cele hiše. Pazite, d > bo-ite prijeia za čašo. katero bom držala v svoji levi roki ter jo dvignite k ustom pod >vojim pajčolanom, da ne bo nikdo videl vašega lica. Nato bomo odšli v kapelo, kjer čaka duhovnik Henriqnez, a nobene besede ne smete izpregovoriti, kajti drugače vas bo spoznal po glasu. Do onega časa bo že pričelo uplivati na mark i.j a zastrupljena vino .in s pritajenim glasom boste izgovorili naslednj« beserc: Jaz. Itv. se poročam s teboj. Carlos. — Ne smete reči: Jaz, Margareta. rc poročam. — Ko bo to končano, vas bo povedel v sobe. pripravljene za vas in tam bo on trdno zaspal na posledicah omame, natresene v vino Vaša .stvar pa je, kaj se bo zgodilo nato . . . — Kaj pa se bo zgodilo z vami * — je vprašala Betty. — Oh, jaz in duhovnik bova še danes odjaliala proti Sevilli, kjer ga čaka denar. Slaba družba za. žensko, ki mitJi biti od sedaj naprej poštena in bogata, a boljše nekaj kot nič. Mogoče se bomo tam setali ali pa ne. V vsakem slučaju pa nas lahko najdete v hiši sq-njorja Bernandeza. Čas je napočil. Ali ste pripravljena postati žena španskega granda ? — Seveda — je rekla Betty hladno in odšli sta. Hodili sta skozi prazne dvorane in hodnike. Konečno sta prišli v predsobo kapele ter se ustavili izven kroga luči. ki je prihajala iz visečih svetilk. Tedaj pa so se odprla vrata in vstopil je Morella v spremstvu dveh tajnikov. Nosil je običajno obleko iz črnega baržu-na. Krog vratu je nosil dolgo zlato verigo in na prsih rede. Še nikdar ni izgledal Morella lepši kot ob tej priliki. Tudi srečen je bil. ker je mislil, tla bo sedaj izpraznil čašo veselja, po kateri je tatko hrepenel. Njegovo lice je kazalo, da je srečen in Betty, ki je to zapazila. je občutila v svojem srcu m-ke vrste kes. Globoko se ji je priklonil ter ji nato zašepetal v ulio: -- Najbolj sladka, najbolj ljubljeaia ! Hvala nebesom, ki so mi dovolila to veselje. Prosim te še enkrat, da mi odpustiš vso žalost, katero sem ti povzročil in zapomni si. da je bilo storjeno vse to lc radi teJje same. katero ljubim bolj kot je bila kedaj ljubljena kaika ženska. Ne t resi se. 'kajti prisegam ti. da ni v celi Španski ženske, ki bi imela bolj prizanesljivega moža kot bom jaz. Noč in in dan se bom boril, da te dvignem do visokih časti in izpolnil ti bom vsak o željo. Ker se spominjam preteklosti, ne zahtevam preveč od tebe. — vsaj za enkrat ne. Rcei le. da mi odpuščaš ter dvigni svoj pajčolan da te poljubim. • Betty je cula ta govor, kojega konec je povsem ja-sno raizumela in pričela se je tresti. To je bila preizkušnja. katere ni pričakovala. Treba pa je bilo izviti se iz zagate, kajti ni si upala govoriti. Malo je dvignila pajčolan ter dopustila, da jo je Morella poljubil na ustnici. Vse je bilo končano in spustila je zopet pajčolan. na lice. ne da bi Morella kaj sumil. — Dober umetnik sem. — si je mislila Tnez, a ta ženska zna igrati boljše kot pa oni leseni Peter. Jaz sama bi ne mogla boljše opraviti -tega. Z ljubosumnostjo in sovraštvom v svojem tsrcu, ki ji je sijalo iz oči. je Inez, ki je še vedno ljubila tega človeka, prijela za dve zlati čaši, ]x>kleknila ter jih ponudila ženinu in nevesti. Morella je vezi čašo iz njene desne roke, a Betty ičašo iz njene leviee. Ker je bil Morella ves prevzet od prvega poljuba, ni zapazil zlega .izraza, jasno zapisanega na obrazu zavržene sužnje. Bettv je le malo pokusila. a Moreflla je vzkliknil: — Pijenn na tvoje zdravje, oboževana nevesta! Nato je vrgel čašo nazaj Inez, in sicer na tak način, da je vino. ki je še ostalo v čaši, omadeževalo kot s krvjo snežnobolo obleko sužnje. Inez se je požnižno sklonila ter dvignila čašo s tal. Ko je zopet dvignila oči. je blestelo v njih zmagoslavje, ne sovraštvo. Natto je prijel Morella svojo nevesto za roko rin v spremstvu drugih in Inez so se napotili k za štoru, za katerim se je nahajala velika dvorana. Tam je bila zbrana cela služinčad Morele. v celem kakih sto ljudi. Šla sta naprej proti altarjiu kjer je čai^al duhovnik Pakleknila sta na blazini, pošiti z zlatom in duhovnik je pričel opravljati obred, ter ju poročil Vse je bilo končano. Duhovnik se je priklorail ter ju blagotio-vil. Podpisala sta. neke listine, na katere je drruhovnrk napisal imena, kojih eno je izvročil nevesti. Markij ni tega opazil, kajti bil je že napol omam)jen. Oee Henriquez se je priklonil in deset minut pozneje je odjahal iz mesta. Ženin in nevesta -sta se vrnila v dvorano, iz katere sta dospela v svojo sofbo, koje vrata so se zaprla za obema. Anekdote. New York sta dospeli iz Sun Antonio, Texas, dvojčici. Violet fn Daisy Ililton, ki sta zraSčeni skupaj. Stari sta šestnajst let. Janko J. Srimšek: Silvestrov o. z nami. momci "Bog in sreča drajril"' "Živeli, junaki mladi!" "Zdravje nam !"* . Približala seje roka roki. zapele so čaše z jasno pesmijo. "Do dna ! — Za srečno svidenje !" "Leto o so rej —na tem istem mestu!" "Velja! — Velja!" Ldca so žarela in oči in smeli ni maral raz ustnice. In godba je sv-rail a v salonu valček rajajočim parom in hrup in šum in šum in hrup je pozdravljal prihajajoče Novo leto — — — "Bratje! Cul sem. da erepinje prinašajo srečo ..." je vrisnil Lo- vro in t reščil kozarec ob tla-- "In jaz ... In jaz ... In jaz . . . In jaz . . . Vsi!" St«'klemi drobci so pršeli križema — drobci drobni — veliki — rosni — blesteči se kot dijaman- ti---— Moja čaša je ostala edla . . Trdo je udarila ob tla. poskočila, zavrtela m? sama okrog sebe. zopet padla pa legla počasi nn previdno, kot da jo vodi in pridržuje nevidna r«-ka. sredi v prašiuo in _ smeti in pljunke v kotu--- "Pogineš . . . Nikoli več so ne bomo videli . . . Naj ti bo lahka tu- '.nov... In niič ne govore te alovcš- moči v razbesnelih vrtincih orkana. ki je vršili nad zemeljsko oblo. Zopet Sil ve sirovo . . . Deveto od onih časov . . . Ž one in otrok mi Previdnost ni dala in moja fantovska sobica .ie pusta, in prazna. Na mizi leži album s slikami, po stenah vise okviri. obrobljeni s črnim florom. Prelistavam album in na vsakem drugem. tretjem listu se reži črn križ z zlokobnimi, dolgimi kraki — "Oj. bratje! Junaki moji mladi! Čakam vas že devet let ! Kje ste? Kje ste ostali.' Zakaj ne pridete Alti je res tako dolga pot od vas do mene. da je niste mogli prevaliti v teiku devetih let ?" Novoletni zvonovi pojo nad mestom in njihova sladka pesem trka mimogrede z mehkimi prstii na moje okno . . . Tako sani sem . . . Tako tiho je v mojem stanu . . . Nič pesmi . . . Nič s radia . . . Nič vriskov . . . Nič penečega se vina ne godbe. . . Lovro . . . »loško ... in vi drugi! Prijatelji srečni! Dragi! Devet dolgih, devet težkih Sil vest rovi h noči vas čakam ob belo pogrnjeni miza z visoko od v it o svetil jko na njej. a vas ni! t-e devet črnih pra-vranov kiju je sredi siva . . . Devet črnih, devet neusmiljenih pravra- Strah pred vodo. Ko je bil Napoleon star dve leti (1771). so ga dali krstiti. Boter ga je držal nad krstnim kamenom. a deček se je upiral na vso moč. brcal z nogami, mahal z rokami in ho tel poklekniti z drugimi vred pred dltar. Ko ga je duhovnik hotel poškropiti z vodo. je deček vpil: 'Ne me zmočiti.' Želje mu seveda niso mogli izpolniti. Špartanski odgovori Poh abili so Špartanca na obed; odklonil je in sporočil: "Ne maram tuje pamc^ti.7* Drugi Špartanec je videl tujca, ki je naibiral darila za bogove. Rekel nra je: "Ne maram bogov, ki so revnejši od mene."' Tretjega Špartanca je vprašal tujce, stoječ na eni nogi: "Ne verjamem. da bi mogel ti toliko časa vzdržati kot jaz." Špartanec: "Jaz sicer ne. a vsaka gos ti lahko napravi to uslugo." "Zakaj imate pri vas v Spartt tako malo postav?" so vprašali Špartanca. "Tistim, ki malo govorijo. jih ni treba dosti" (češ. ker napravimo s klepetanjem mar-sika ko neumnost.) Kretanje parnikov - Shipping News Arabic. Che M. dactmbra: LA Savole, Havre; boors. Hamburg. SI. daeambra: Zaeland, Cherbourg; Ohio, Cberbour* Hamburg. 3.* januarja Aqultania, Cherbourg; Suffern, Havre New Amsterdam. Rotterdam; America. Bremen. 6. januarja: Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo. 7. januarja: Paris, Havre. 8. januarja: Deutschland, burg. 10. januarja: M&jestlc, Cherbourg: George Washington, Cherbourg in Bremen. 14. januarja: France. Havre. in Bremen; Boulogne In Ham- 15. januarja: Mongolia, Hamburg. 17. januarja: Bereng-aria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Veendam, Boulogne, Rotterdam. 20. januarja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne in Hamburg. 24. januarja: La Savole, Genevo. 28. Januarja: Paris, Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen. 29. januarja: Uinnekahda, Cherbourg In Hamburg. 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Ausonla. Cherbourg. Havre; Conte Verde, ja zemilja . . . Moja babica je bila modra prerokinja . . . Nikoli v življenju se ni zmotila . . . Svečano so skozi sobane zabrne-li udarii polnočne ure . . . Svetiljke so ugasnile . . . Godci so udarili v vrtoglav tuš . . . Srečno Novo leto! — Srečno! — Srečno!" — Jadrno smo skočili na mlade noge. — S^g^ii so si v desnice. — Moja dlan je ostala brez para . . . In-objeli so se in poljubili . . . jaz sem med njimi bil nepoklican in nevab-Ijen svat . . . Nekaj dni pozneje so nas razpo-dili na sve štiri strani neba. Olšli smo na sever in vzhod, na jug in zapad . . . Suho listje brez volje in če ptice. . . Nič ne kraka jo . . . Samo krešejo s krivimi kljuni . . . samo mesarijo . .. trgajo ... Pol en-ca v pečici pa prasketajo in se sredi lačnih plamenov izpreminjajo v pepel ... In voda v samovarju brc. di. brodi, brodi in brni otožno žalosti n ko --- Moji novi tovariši trdijo, da sem postal onenih in samotarec. ker nisem šel z njimi. . . Špartanska mati. Ko so nekemu Špartancu očitali bojazljivost, mu je mati retlda: "Slabo govorijo o tebi: popravi to. naredi konec govoricam aLi pa uniči samega sebe." Vsak pol. Slavnega šxicairskega kirurga Cezarja Reuix iz Lausanne so poklicali ,na težko operacijo v Pariz. Ko stopi v predsobo bolnikovo, ga jK>trka domači zdravnik po rami in mu zaupno reče: "Vsakemu pol," češ. veliko računaj Ln daj meni polovico. — Domači zdravniki v bogatih rodbinah imajo letno plačo in zahteva po polovici honorarja je seveda nesramna. — Ro-ux si misli: "Dobro, boš videl, koliko boš dobil." Opomniti moramo, da plač a.j o take zdravnike, še če jih oddaleč pokličejo, vselej po tisočakih in da je domači zdravnik pričakoval vciliko nagrado. Nemalo se torej zamudijo bolnikovi sorodniki, ko jim po srečno dovršeni operaciji poda Roux račun . Potni stroški in 10 fraaikov za delo. Vsi veseli mu plačajo neprimerno nizko svoto. Še bolj se je pa čudil domači zdravnik, ko mu v pred sobi stisne Roux pet franikov v roko in mu reče: "Vsakemu pol." Vsak polo-vico sta dobila tudi druga dva. Sultan Morad III. (1574—95) je i m rti dvornega norca. ki si je vsako jutro pri vstopu v vladarjevo sobo smel izprositi kako uslugo. Navadno je prosil za denarno pomoč. Nekoč pa ne poprosi za sto cekinov kakor sicer, temveč za sto udarcev po podplatih. Sultan mu je takoj ustregel; ob velikom upitju in jadikovanju so mu jih našteli že peltdeset, ko za kriči: '' Dosti je, ne maram več!'' — "Kako to?" vpraša sultan. Ša-ljivec reče: "Danes zjutraj je prišel vratar k meni in me je prosil, naj mu odstopim polovico današnje nagrade. Obljubil sem mu ln prosim, naštejte jih sedaj še njemu petdeset." Vratar jih je dobil, norec pa ravnotoliko cekinov za prestane bolečine. Krivična sodba. j Kesnofon pripoveduje: Klralj Cir je moral kot deček raizsoditi pred svojim učiteljem tale slučaj ; Neki fantič je limed od sile ki-atko suknjico. Ugledal je drugega dečka, mnogo manjšega od njega, ki je pa imel veliko predolgo obleko; vzel mu jo je in ga oblekel v svojo, tako da sta bili suknji obema prav. Meti dečkoma je nastal prepir, ker se mali v tuji suknji ni dobro počutil. Učitelj ukaže Ciru, naj prepir razsodi. A kaj napravi Cir.' Pustil je malemu krajšo suknjo tn velikemu daljšo, češ. da sta tako bolj primerno oblečena. Pa jo je pošteno skupil; učitelj mu je pritisnil prav krepko za uho in mu je rekel: "Ako bi bilo šlo za lepoto, bi bil prav sodil; ker pa je šlo za pravico, si krivično sodil." Misijonar Grubb. Bival je dolgo časa med Lenga-Indijanei v Oran Cliaco (čakol v Južni Amenki in nam pripoveduje o njihovih vražah. Sanje imajo za resnico. Nekoč pnide k njemu Indijanec in mu reče, naj vendar plača tri buče. ki jih je bil ukradel z njihove njive. Grubb je sevedn tajil, ker je bil nedolžen, a Indijanec je trdil, da jih je ukradla Grn-bova. duša. V sanjah je videl miši-; jonarja, kako je nesel buče z njive. O misijonarjih pravijo, tla so čarovniki. Njihov čarodej je jedel strupene gobe in mu mi nrč škodilo. Grubb je storil isto, goteč s tem dokazati, da je čarovnik goljuf. A domačini so rekli: To ti je lahko, saj si ti tudi čarovmk." Koledar za leto 1925. Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov. ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. Neupogljivost. Hudega zločinca so obsodili na snu-1, a mogočni zagovorniki so vplivali na Ludovika XIV. da ga je sklenil pomilostiti. Poslal je po ka.ncelar.ja Vovsina in mu ukazal prinesti kraljeve pečate. Zastonj ga je prosil kancelar, naj nikar ne pomilosti takega zločini-ca, da tega ne bo mogel zagovarjati pred ve. stjo in pred Bogom. A kralj ostane pri besedi, prineso mu pečat r in odlok je 'lcmalu spisan. "Nesite pečate naizaj T" ukaže Voyssiim. "Ne. Veličanstvo, umazani so. ne j primean jih več." Kralj premišljaj ne reče ničesar, prime odlok, ga i raztrga in vrže na ogenj. "Sedaj l pa lahko vzamem pečate." pravi ! Voyssin. "ogenj je vse očistil." j Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K»lor je namonjfn potovati -stari kraj. je potrebno, tla je na tnnr-no poučen o potnih listih, pri ljajri in tlrujrih stvareh. Pojasnila, ki vam jih za morem-dat i vsleil naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi pri-j>oroeamo vetlno le prvovrstne p:ir-nike, ki imajo kabine tudi v XII. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1J>24, zaintirejo tudi netlrž/.ivljani dt>l)iti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi di*lj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v "Wash in^ton, I>. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi > New Yorku pred odpotovaujem, tri se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovo j Se odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz JuRosla vije bo pripušeenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamoroj dobiti seui žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne gtejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d< 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite z X>ojasnila, Prodajamo vozne liste za vse pro gc: tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj i>otovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York (Dalje prihodnji£.) Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivi!) in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York e?3 Prečrtajte pasmo oglase o novih knjigah. KNJIGARNA " GLAS NARODA POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik..................„. .$1.25 Gospodinjstvo................................1.00 Naša zdravila .................................50 Nasveti za hišo in dom .......................1.20 Sadje v gospodinjstvu........................70 Zdravilna zelišča............................ .30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................5.00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrinik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani .. . .10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični m gospodarski pregled in — Zgodovina SH8> 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 IG plačamo poštnino. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• MAT,T OGLASI v"Glas Naroda" ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI KLO VENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAn.