»IS K R A« Strokovno glasilo sindikalne podružnice tovarne »Iskra« Kranj Odgovorni urednik: Bajda Herman Člani uredništva: Ing. Špiler Franc, dr. Trost Miroslav, Jurca Franc. Slavec Igor, Jež Pepca, Abe Stane, Drekonja Branko, Vidic Zvonko. Krulc Rudolf Vsebina : 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Za večjo produktivnost dela.................. 9 let dela in uspehov osvobodilne fronte . . Tekmovanje med pododbori . . . . . . Standardizacija in racionalnost proizvodnje . Disciplinska in materialna odgovornost delavcev in nameščencev . . . . . . . • Razvijanje akscentrov avtomatskih stružnic . Mehanizmi za pomik-filma pri kinoprojektorjih ................................... Elementi za gradnjo ojačalnikov............. O plačevanju delavcev in o normah . ... Direktorski brzovolilec Indukcijski števci .................. - . . . Iz montaže kino naprav...................... Med brigadirji v fizikalnem laboratoriju . Nekaj misli ob novoustanovljenem SKUD „Stane Kovačič“ ..................... Ljudska tehnika ............................ Odgovor na vprašanje ....................... Marinič Vjekoslav Jež Pepca Domaus Richard Dr. Miroslav Trost Gorjanc Janez Ing. špiler Franc Ing. Vidmar Herman Šušteršič Janez Ing. Heyduck Alfred Kosec Viktor Vrtačnik Maks Mladinec aktiva konstr. Miroslav Gogala Samuh Alojz Primožič Adolf Odtavat na v^tasauie * Na vprašanje tov. Leskovar Borisa z ozirom na vrtanje mehke medenine odgovarjamo sledeče: Pri vsakem obdelovanju gradiva, medenine, jekla, aluminija itd. se na nož pri struženju ali na sveder pri vrtanju, posebno na ostrini sami nabere plast omenjenih gradiv, to pa iz dveh razlogov: ali ni mazanje pravilno ali pa, kar je zelo važno, orodje ni pravilno brušeno. Bistveno vlogo pri tem ima gladkost ostrine. Če pogledamo nož ali sveder na sami ostrini pod mikroskopom, bomo videli, da nam je brusilni kolut napravil v orodju grobo plast, ki povzroča, da se ostružki na grobi površini lahko primejo na samo ostrino ln se potem nabirajo ter povzročajo težko Odstranjevanje stružnikov, radi tega tudi sveder ali nož ne more dobro rezati. Ako pa se omenjeno orodje po brušenju s brusilnim kolutom fino obrusi s brusilnim kamnom ali pa celo justira, gradivo nima več toliko možnosti lepljenja na orodje in s tem1 se tudi doseže daljšo uporabo orodja brez ponovnega brušenja. Primožič Adolf. 2a pečjo produktivnost dela V naši . tovarni se cesto sliši in pogosto govori o večji produktivnosti dela in o socialističnem tekmovanju, vendar se to še premalo izvaja. Mnogi naši brigadirji in mojstri, pa tudi vodje posameznih oddelkov velikokrat poudarjajo, da nimajo dovolj delovne sile in. da iz tega razloga ne mo'rejo izvrševati zadanih planskih nalog.. Res je, da imamo pomanjkanje delovne sile, toda samo kvalificirane, ali,, kakor se pravi, mirpamo asortimana delovne sile. V splošnem pa imamo v tovarni dovolj delovne sile. Zakaj se torej posamezni' oddelki pritožujejo, da jim manjka delavcev? Potrebno' je, da se pozanimamo ravno za to vprašanje. V poedinih brigadah so ljudje, ki se ne zavedajo, da so faktorji za izvršitev celotnega ¿Lana tovarne in zato tudi ne pristopajo k sistematski organizaciji svojih brigad ter ne mislijo na to; kako bi našli način večje storilnosti dela in socialističnega tekmovanja. Imamo n. pr. slučaj, da nam manjka strugarjev. So pa tudi slučaji, da poedini strugarji stoje večkrat brez dela. Ali je morda osnova socialističnemu tekmovanju neorganizirano razdeljevanje dela, ali služi to večji produktivnosti dela in izvršitvi planskih nalog tovarne? Večkrat smo govorili o tem, da lahko opravlja eden delavec delo na dveh ali več strojih, in to za czobčanje in v rezkarnl. Res je, da se to izvaja, toda samo tisti trenutek,. ko stoji šef produkcije ali glavni inženir poleg prizadetega brigadirja, čez dva ali tri dni se pa to že pozabi, kakor da nismo o tem nikdar govorili. Na naših artiklih se to delo lahko izvršuje. Dober delavec hoče sam delati obenem na dveh ali več strojih, da bi več zaslužil in napravil več komadov, kar je v interesu plana tovarne ter končno v interesu celega delovnega kolektiva. Pri raziglenju imamo zaposlenih veliko tovarišev in tovarišic. Prišlo je že v navado, da se razigli vse, karkoli človek vidi. To je popolnoma napačno Ne trdim, da je to krivda delavcev, ampak merodajnih vodij, ki ne dajo pravih navodil, kaj se mora razigliti. Če ima stiskalnica novo orodje, ki ostro reže, potem je raziglenje sploh nepotrebno. .Naši brigadirji in mojstri pa dajo na raziglenje vse. povprek, s čemer izgubimo brez potrebe delovne ure. Torej še lahko tudi v delavnici izvaja 'biro-' .krateni postopek, ko se urejevalci in mojstri trdovratno' drže predpisanega plana, namešto da bi se za takšne primere pogovorili z vodjo; oddelka. Pri obravnavi tega vprašanja vidimo, da imamo preveč nekvalificirane delovne sile. Mogli bi to nekvalificirano delovno silo izkoristiti na: drugem mestu, priučili bi jo postopoma v polkvalificirano. Na ta način bi posamezniki prispevali k večji sto-_ rilnosti dela in tovarna bi imela od njih «večjo ko-' rist, Pozabljivost in brezbrižnost do dela se opaža v gaivanfki, kjer od sobote čez nedeljo ostajaju v kislini komadi železa. Logično je, da kislina komade razjeda in da se pokvarijo. Ko jih v ponedeljek vzamemo iz kisline, jih je treba vreči v izmet, ker* niso več uporabni. To ni borba za večjo produktivnost dela! Da se to dogaja, je krivda v tem, ker brigada v galvaniki na svojih sestankih ne pretresa ravno takšnih primerov in jih ne skuša odpraviti. So' napake, ki se dogajajo v naši tovarni, ih lahko trdim, da so te napake več ali manj radi nezadostne kontrole tovarišev in tovarišic. Navedel bi lahko še več primerov, podobnih gornjim, vendar mislim, da zadostujejo navedeni. S temi primeri apeliram na vse naše brigadirje, mojstre, in šefe oddelkov, da ta vprašanja, najresnejše pretresajo in si prizadevajo doseči, da se podobne napake v . bodočnosti ne bodo ponavljale.' Reorganizacija, ki smo jo. izvedli v tovarni, je povzročila mnogo stroškov. Vendar, ako si ogle-, damo po delovnem času tovarno, vidimo, da so mize posameznih brigadirjev odprte, da delovni nalogi leže na mizah, da stoje na mizah razni komadi v zabojčkih,' ki bi morali, biti v stojalih, narejenih posebno za to svrho. Brigadirji tega ne vidijo, kakor da to ni važno. Morda se ne zavedajo tega, da se pretrga veriga organizacije, ako se izgubi delovni nalog, in logično je, da se ti komadi potem težko najdejo, ker ni znana številka dotičnega naloga in ni znano, na kateri operaciji se je komad nahajal. Organizacij a. ni1 sama sebi namen, temveč' je postavljena zato, da bi se delo odvualo po pravilnem postopku in da bi se potek dela lažje spremljal. Tisti, ki organizacije ne upoštevajo, povzročajo v podjetju kao‘s in anarhijo-, Zastonj je -vse govorjenje na sejah o večji' sterilnosti dela, o socialističnem tekmovanju itd., če se delajo takšne organizacijske: napake. Zato morajo vsi upoštevati organizacijske pred-, piše in se po njih ravnati. Le na ta način bomo izboljšali evidenco, ki bo- omogočila našim brigadam, da bodo videle uspehe svojega dela, kakšna je storilnost dela posameznih brigad, - in da bomo pravično proglašali- najboljšo in najslabšo brigado. Spomladi 19,41. leta je bila na dan 27. aprila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ustanovljena je bila na pobudo Komunistične Partije Slovenije. Takrat je slovensko ljudstvo prvič v svoji zgodovini vzeto neposredno svojo usodo v lastne roke. Od takrat je preteklo 9 let nepre-, stanega boja in požrtvovalnega dela vsega delovnega ljudstva ji- najprej za osvoboditev in demokratično ljudsko oblast, nato za izgraditev svoje lastne države in za zmago takega družabnega reda v njej,, ki bo odpravil vsako izkoriščanje človeka po človeku in na socialisičnih principih uravnal življenje in medsebojne odnose državljanov. Osvobodilna fronta je pod vodstvom naše Komunistične Partije rasla iz dneva v dan, z njo se je krepil odpor slovenskega naroda. Z velikimi krvavimi žrtvami je izpolnjevala svoj program, ki ga je postavila v letu 1941. V tesni povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi je slovenski narod doprinesel svoj polni delež k bratstvu in enotnosti med njimi, k tisti neprecenljivi pridobitvi NOB, s katero je bila zagotovljena zmaga in vsa bodoča graditev naše skupne države. OS prvega dne-upora je osvobodilna fronta v neprestani borbi z okupatorjem in domačimi izdajalci krepila svojo politično organizacijo, ustanovila je prvič v zgodovini svojo nacionalno vojsko in postavila neporušne temelje ter dala konkretne organizacijske oblike demokratični ljudski oblasti. S tabo osvobodilno fronto, zgrajeno na takih revolucionarnih izkušnjah je moglo naše ljudstvo začeti takoj po osvoboditvi obnavljati svoje gospo- darstvo. Osvobodilna fronta že od 1945. leta izvršuje pri nas vse tiste osnovne politične, kulturne in gospodarske naloge, ki so predpogoj za organizacijo državnega življenja v republiki. Pod vodstvom Komunistične Partije Osvobodilna fronta ni- samo ohranila svbj borbeni revolucionarni značaj,, ampak ga je v teh letih graditvé svoje domovine izpolnjevala in stopnjevala. Brez prave politične zavesti, ki jo je vlivala našim ljudem, ne bi bili sposobni pristopiti k tako pomembnim dejanjem v preobrazbi naše domovine, kot so agrarna reforma, nacionalizacija industrije, bankarstva, veletrgovine, prometa itd. Ko je naše vodstvo postavljalo petletni plan, je zopet upoštevalo, da bo lahko uresničen zato, ker imamo LF. Naše državno vodstvo. je pozvalo naše delovno ljudstvo, da sé strne v Ljudski fronti Jugoslavije in pod vodstvom Partije pride v ofenzivo' za dokončno izgraditev socializma v naši domovini. Niti malo ni presenetilo naših ljudi, ko se je imperialistični svet z vso silo zagnal proti nam z namenom, da nam otežkoči to našo borbo. Veliko presenečenje za vse naše delovno ljudstvo je bil pa napad na naše narode s strani informbirojevskih držav. Prav zaradi krivičnega konträrevolúcionarnega postopanja političriih vodstev demokratičnihf držav, pa je pomen Osvobodilne fronte še bolj narastel in so se njene naloge še povečale, p Enotnost Osvobodilne fronte, njen širok množični značaj in preizkušen delovni heroizem naših ljudskih množic je poroštvo, da bo v svojem obstoju Osvobodilna fronta sposobna izvršiti vse naloge, ki še stojijo pred njo,' pod vodstvom Partije. Jež Pepca Tekmovanje med pododbori Na letni skupščini naše sindikalne podružnice je pododbor orodjarne napovedal tekmovanje vsem ostalim pododborom po točkah, ki so se nanašale pred vsem na utrditev organizacije sindikalnega dela in na dviganje produktivnosti-dela. Na osnovi te tekmovalne napovedi se jé razvilo tekmovanje med pododbori. Sindikalna podružnica pa je določila komisijo, ki mora do vsakega desetega v mesecu podeliti prehodno zastavo najboljšemu pododboru. a ' Tekmovanje je rodilo vsekakor pozitivne rezultate. V vseh pododborih se je izboljšala organizacija sindikalnega dela, pridobili so se aktivni člani za SKUD „Stane Kovačič“, dvignilo se je število naročnikov časopisja in kar je glavno: pododbori so začeli pristopati k študiju, ki je osnova vsega sindikalnega dela. V mnogih pododborih so se ustanovile kvalitetne brigade, ki so tudi odigrale svojo vlogo pri dviganju produktivnosti in kvaliteti dela. ’Šestega aprila 1950. je bila na masovnem sestanku podeljena prehodna zastava in knjižna nagrada najboljšemu pododboru - konstrukciji. Pod- odbor konstrukcije si je priboril zastavo na podlagi sledečih uspehov: V brigadni sistem dela je' vključil 65% vseh delavcev, katere je razdelil v devet proizvodnih brigad. Posrečilo se mu je postaviti dve kvalitetni brigadi in to brigado tov. Tršinarja in tov. Leskovarja. Obe brigadi imata najboljše kvalitetne izdelke brez izmeta in nista imeli ne neopravičenih izostankov in ne zamud. Prav tako je bila V tem pododboru podeljena prehodna zastavica najboljšemu delavcu v mesecu marcu tov. Varl Ivanu, ki si je zadal; težke individualne obveze, zlasti pri izdelavi prototipa dvojnega wattmetra. Vsi- delavci pododbora konstrukcije so organizirani in plačujejo članarino od brutto zaslužka. Poddbor si. je ustvaril točen pregled o svojem članstvu. Uvedel je redna dnevna posvetovanja med brigadami in brigadirji, kakor tudi redna tedenska proizvodna posvetovanja. ■ V sindikalni študij so zajeli 95% vsega članstva, pridobili so 35 članov za SKUD „Stane Kovačič“, imajo največ naročnikov n,a naš lokalni časopis „Strokovno, glasilo sindikalne podružnice Iskra“ in 94% mladine je vključenih v fizkultumo udejstvovanje pri fizkulturnem aktivu Iskra. =Orug pododbor, ki ne zaostaja mnogo za konstrukcijo je pododbor orodjarne, ki je prav tako prejel knjižno nagrado. Uspehi so slični kot v konstrukciji, le pri študiju mu ni uspelo doseči tako velikega obiska. Prav dober je tudi pododbor splošnega oddelka, dočim 15. pododbor (menza) doslej še ni pokazal prave volje do dela. * Sindikalna podružnica, ki bo še nadalje vodila in razvijala to socialistično tekmovanje, apelira na vse aktivne člane pododborov in na-vse člane sindikata, da jo podprejo pri njenem delu, da bo naša sindikalna organizacija res prava šola uprav- 3 Tjanja in šola komunizma. Kakor so razredni sindikati vodili v stari Ju-' goslaviji žilavo razredno' borbo proti izkoriščevalcem za zaščito najosnovnejših pravic delavskega razreda, tako s®' v novi Jugoslaviji postali sindikati od vsega početka najmočnejša opora KPJ‘in naše države pri obnovi dežele, utrjevanja ljudske oblasti, izpolnjevanju petletnega plana in graditvi socializma. Bitka za zgraditev socializma in uveljavljanje marksizma-leninizma naj postane življenjsko , delo naših pododborov, naj postane dnevni plan slehernega našega delavca. Ako bodo pododbori razvijali tekmovanje v tem smislu potem ni dvoma, da bomo tudi v tem letu dosegli plan prav tako zmagovito, kakor smo ga do-' segli v preteklem letu. Dernaus Richard Standardizacija in racionalnost proizvodnje Nadaljevanje V zvezi s prejšnjim člankom želim navesti nekaj primerov, kako se z uporabo standardov doseže večja produktivnost. Uspehi standardiziran ja se dajo sicer težko številčno izraziti, zato pa se dajo določiti s statističnimi podatki in primerjavami. Uspeh se pokaže šele v določenem času, vendar pa toliko jasneje. Osnovni standardi. Jasen znak za to, da korist standardiziran) a ni takoj opazna, so risarski standardi. Oni napravijo risbe pregledne in jasno čitljive. Izključujejo nesporazume med tehnično administracijo in obratom, razen tega pa dajejo brezhibne sporazume med naročnikom in dobaviteljem in s tem bistveno olajšajo sodelovanje več obratov. To se pokaže zlasti pri skupnem naročilu. Važno je, da se držimo risarskih standardov za masovno produkcijo in za stroj egradbo z izmenljivimi deli. Tudi ostali osnovni standardi za ujem e, navoje, navoj ne tolerance, standardne številke in podobno ne pomenijo precejšen delavni prihranek samo za konstruktorja, temveč fudi za vsa ostala s tem zvezana delovna mesta. Jasna določitev standardiziranega dela s pomočjo risbe, n. pr. Vijaka, podložke ali, kakšnega drugega dela, nam prihrani vsakokratno risanje z vnašanjem vseh mer. Tukaj zadostujejo že izgotovljene risbe ali tovarniški standardi. Standardizacija materiala. K postavljanju standardiziranih ujernov in priključnih. mer, ki je predpogoj za brezhibno izmenjavo delov vseh vrst, spada bot važna dopolnitev standardizacija materiala. Ta služi popolni jasnosti med proizvajalcem, oskrbovalno mrežo in potrošnikom. Z določitvijo lastnosti materiala in sestavo standardnih listov ter dobavnih predmetov se promet med proizvajalcem in potrošnikom poenostavlja* Standardizacija orodja. Standardiziranje n. pr. različnih trdih kovin za obdelavo z odvzemanjem delcev in uporaba tega standardiziran j a pri materialu omogoča pravilno delovanje na področju orodja in materiala. Uspeh se pokaže v znatnem kvalitetnem zvišanju kosovne zmogljivosti in v pravilni izrabi stroja. V isto s vrh o —• zvišanje kosovne* zmogljivosti na podlagi znižanja izgubljenega časa'— nam služi standardizacija orodnih strojev in orodja, prav tako pa tudi standardizacija 'ročnega orodja. . • Jjl!?-....f » Kosovna standardizacija. Učinek standardizacije se nam pokaže najbolj jasno pri kosovni standardizaciji, ki nam omogoča masovno proizvodnjo dotičnega kosa. . Skica E3 Izdelava večjih delovnih postopkov z enostavnim orodjem O J zdelava z posebnim orodjem v 1 delovnem postopku Grafični prikaz Zgoraj navedeni primeri nam dovolj jasno pokažejo, kako ozko je povezana standardizacija z zvišanjem učinka dela oz. produktivnosti. Zaradi tega je dolžnost vsakega konstrukterja in inženirja, uporabiti standarde, kjerkoli -je to mogoče, in na ta način delo standardiziran j a vedno pospeševati in ga postavljati kot neobhodno potreben predpis. Disciplinska in materialna odgovornost delavcev in nameščencev B) Materialna odgovornost I. Delavci Glede materialne odgovornosti delavcev veljajo sledeče določbe reda podjetja: Cl. 51. ' Delavci imajo dolžnost, skrbno in marljivo čuvati imovino podjetja in -odstraniti vsako možnost materialne škode za podjetje. Cl. 52 :■ Odločba o povračilu škode do zneska 20.000 din ' izda 'direktor podjetja a v slučaju škode, katere vrednost je višja od 20.000 do 50.000 din, lahko direktor podjetja predmet o povračilu škode prepu-' sti pristojnemu -organu za zastopanje države pred sodiščem radii vložitve tožbe pri pristojnem rednem sodišču. ''■ Za škodo preko 50.000 din je pristojno redno sodišče. * Cl. 53 Za škodo preko 1000 din, katere vrednost ni naprej1’ ugotovljena v ceniku, se izda odločba o povračilu škode na osnovi poročila strokovne .komisije, ki ugotovi, ali je škoda nastala, pod katerimi pogoji,^kolika je njena višina in kdo je škodo napravil. * Cl. 54 Proti odločbi o povračilu škode, ki jo je'izdal pomočnik direktorja, glavni inženir ali vodja oddelka, se delavec lahko pritoži direktorju podjetja. Proti odločbi o povračilu škode, ki jo je izdal v prvi stopnji direktor podjetja, se lahko: delavec pritoži na Glavno direkcijo zvezne elektroindu-' stri j e. Pritožba se vloži v roku 5 dni po dnevu prejema odločbe. Proti drugostopni odločbi o nadoknadi škode, lahko delavec vloži tožbo v roku 30 dni pristojnemu rednemu sodišču kot delovnem sodišču. C. 55 Iz opravičenih razlogov se delavec lahko oprosti plačila odškodnine v celem znesku ali deloma/ Odločhoi o 'Oprostitvi povračila škode do zneska 1000 din izda za delavce direktor podjetja; preko tega zneska de, 5000 din pa izda odločbo Glavna direkcija zvezne elektroindustrije v Beogradu,- Odločbo o oprostitvi plačanja povračila škode *! preko 5000 do 50.000 din izda minister težke industrije FLRJ, a za. škodo preko 50.000 din izda to odločbo Vlada FLRJ. Dolžnost direktorja podjetja je, da na prošnjo delavca izda odločbo v kolikor to spada v njegovo, kompetenco, če pa to spada v pristojnost drugih, .naj pošlje prošnjo v roku 5 dni po prejemu.na prostojno mesto v odločitev. Cl. 56 V svrho preprečitve, izgube orodja in njegove protipravne Odsvojitve si-podjetje pridržuje pravico-zahtevati od tistega,-ki je z njim zadolžen, povračilo v večkratnem znesku kot iznaša uradna nabavna cena, t. j. najmanj po višji komercialni ceni ali ceni na prostem trgu. Za izgubljeno markico, s katero je délavée zadolžen za orodje in za kontrolno markico, se bo morala plačati povprečna globa po din 300.gf: (tristo). V zvezi z nepažnjo z orodjem opozarjamo zlasti na določbe Zakona o; kaznivih dejanjih proti ljudski imovini. (Uradni list FLRJ 87/48), ki zlasti določa sledeče: „Kdor kakšen del ljudske imiovine utaji ali-protipravno prisvoji v nameri, da pridobi sebi ali, drugim kakšno imovinsfco korist ali kdor to imovino namerno .uniči, poškoduje aDpri-krije, se kaznuje z odvzemom prostosti in prisilnim delom do 6 let, v slučaju malomarnosti pa z denarno kaznijo ali' š prisilnim delom. Kdor zlonamerno postopa-s to imovino in radi tega nastopi uničenje ali poškodovanje, se kaznuje š prisilnim delom'ali odvzemom prostosti do treh let.' Če pa radi tega nastopijo težke posledice v zvezi z izvršitvijo gospodarskih nalog, je predvidena kazen do 20 let.“ Glede gornjih določb bi bilo v kratkem pripomniti sledeče: Strokovna komisij a za. obratno škodo je sestav-, ljena v nasém podjetju iz sledečih tovarišev: 1. Krautblat Jože, ,2. Vugrin -Zvonko, ,3. ing. Torna to Domenico, 4. Benčič Jože. Znano je, da škoda v našem podjetju nastane večinoma v zvezi -z izmetom. Ker so- ti slučaji izredno mnogoštevilni, je bila ustanovljena posebna komisija, ki ima nalogo proučiti, ali so. izmetni kemadi še uporabni ali ne. V zvezi s tem so bila dana posebna navodila, ki jih v sledečem navajamo: Po obstoječih pravnih predpisih (uredbe o plačah) in prejetih navodilih dobi delavec plačo načeloma samo za delo,-kii kvalitetno odgovarja. V slučaju slabše kvalitete se.’delavcu lahko odbije 20% -od plače za izvršeno delo na dotičriem ko-, marin oziroma komadih, _ Za izmet se delo rte plača,, a za prekomerni, izmet se določi povračilo, škode in eventuelna disciplinska kazen. Postopek., Izmet so komadi, ki ne odgovarjajo zahtevam riribe in plana. To ugotavlja kontrola in izpiše for--mular „obvestilo o lizmétu“ za ugotovljeno količino. Eventuelno uporabljivo^ izmetnih komadov in ugotovitev povzročitelja' izmeta izvrši postavljena komisija. Komadi, za katere je komisija ugotovila- Uporabljivost brez popravila, se priključijo delovnemu nalogu in se zanje v slučaju potrebe izpiše ponovni listek „obvestilo o izmetu“ ter se ga žigosa z žigom „kontrolirano“ in „faktor kvalitete 0.80“, kar pomeni, da se dotične komade plača «•» Berce Franc, tokratni udarnik Gorjanc Janez Razvijanje ekscentrov Marsikdo morda ne bo razumel vsega, kar bom V nadaljevanju navajal, kajti kdor hoče razviti in izračunati ekscenter, mora upoštevati stalne Iffri nespremenljive gibe stroja, a spremenljive gibe predpisovati v mejah možnosti — skratka, dobro mora poznati avtomat. Zato bom skušal'v daljšem opisu, z. izračunavanjem vsakp stvar., kolikor mogoče dobro razložiti, da bo zadeva vsaj v načelu razumljiva. Primer: Izdelati je treba 80.000 ko-m. tuljk po sledeči risbi: Prva dva faktorja, število komadov in gradivo, sta nam že znana, nakar določimo vrsto stroja. Kota 1.50 nam že pove, da je avtomat Index 18 najbolj primeren'za to obdelavo. Na Index 12 ne gre. kajti na tem stroju lahko vpenjamo palice do-120, medtem ko je naslednji večji tip stroja nad 18 že 24, katerega obremenjevati pa bi hilb negospo-darsko. Četrti; faktor je tudi že izpolnjen- Držaji za nože so normalni'in vpenjalni pribor je tudi že zmanjšano za 20%. Tako izpolnjeni listek gre V § obračunski oddelek, ki na osnovi istega obračuna plačo, katero prejme delavec pri naslednjem obračunu. Za komade, ki jih komisija označi za neuporabne, se obvestilo o izmetu izpiše v originalu z dvema kopijama. Original prejme vodstvo kontrole, dve kopiji pa plan Cen (planski oddelek), ki tekom celega meseca zbira podatke o delavcih. Od tam gre komisiji za obratno škodo, drugo kopijo pa dobi povzročitelj izmeta, da je s tem obveščen o nastali škodi. Proti temu ima^ oseba pravico pritpžbe na komisijo za ugotavljanje izmeta odnosno škode. Če se ne pritoži v roku 5- dni, se smatra, da je d.otični krivdo priznal in je odločba pravomočna. Znesek povračila škode se odteguje po zakonskem predpisu do ¡¡| plače v. vsakem mesecu. Ker je vzrok prekomernega izmeta tudi neizvajanje postavljene organizacije, ‘bo komisija oporni nila in dajala navodila po obstoječi organizaciji. V slučajih večkratnih opozoril . boj komisija ^ dala predlog upravi za izvedbo disciplinskega oziroma kazenskega postopka. (Se nadaljuje.) ■ avtomatskih stružnic gotov. Ker vemo, da se AMd obdeluje z brzino 80 do 120 m/min., izračunamo primerne vrtljaje vre- , Ti. d. n tena stroja. Obrazec za obodno hitrost je: — metrov V minuti. Index 18 ima sledeče vrtljaje vretena: 550, 700, 950, 1200, 1500, 1900, 2400 in 3200. Po zgoraj navedenem obrazcu dfibimo, da odgovarja 1900 vrtljajem hitrosti 89.5 m na minuto. To hitrost osvojimo. Pri tej priliki, ko govorimo ravno o brzinah rezanja, naj omenim, da so vsi teoretični podatki v prospektih maksimalni. Prav tako je' s podatki za podajanje. Zato se pri serijski proizvodnji poslužujemo srednjih vrednosti. Za izračun delovnih gibov stroja bi bil" sledeči vrstni red: 1) poriniti palico vključiti glavo 2) urediti -f- razigliti izvrtino -j- stružiti dolžino-mirno cd > vključiti glavo cd 13) 3) stružiti KKp + vrtati 64> cd mirno M co nazaj U • O 4) vrtati 5,0 -f- razigliti rob 150 - > eden, oz. kvečjemu po dva zoba-. Obremenitev perforacije bi bila na ta način prehuda in bi se film kmalu poškodoval. Tudi preostra zakrivi j epost filma na tako malem kolescu bi mu skrajšala življenjsko dobo. Zato se je pri ozkem filmu splošno uveljavilo zobato • kolesce z osmimi zobmi, tore, tudi z osmimi slikicami na obodu. Pri vsakem utripu mehanizma se to kolesce zasuče le za eno osminko polnega kota, torej za 45°. V tem zmanjšanem kotu vsakokratnega premika je vzrok, da malteški križ v svoji prvotni obliki ni več uporabljiv. Pri iskanju nove rešitve bi lahko pravilno sklepali, takole: če je'pri normalnem’filmu v uporabi štirikraki malteški križ zato, ker so na obodu zobatega kolesa za pomik filma razvrščeni zobci štirih slik, poitem bo po vsej verjetnosti za ozki film zaradi osmih slik na obodu zobatega kolesa primeren osmerokraki malteški križ. Tako mišljenje pa je pravilno le do neke mere, ker moramo upoštevati tudi svetlobne razmere, ki pa so pri osmero-krakem malteškem, križu neprimerno slabše. V sliki štev. 4 v prvem delu članka smo videli, _ da prepotuje pri štirikratnem malteškem križu čepek, ki je pritrjen na vodilni obroč in ki se z njim skupno vrti, v času gibanja filma kot 90°; iz spodnje slike 6 pa je razvidno, da mora prepotovati kar polnih 135°, če hočemo, da bosta vstop in izstop čepka v razpore radialna. Gibanje filma je torej pri osmerokrakem malteškem, križu znatno počasnejše kakor pri štirikrakem in mora ves čas poti vrtljiva zaslonka zapirati poit svetlobi do filma. Tudi vmesna prekinitev, ki nastopa ko film miruje in ki ima namen podvojiti število utripov, je daljša, t. j. prav takšna (135°) kakor prekinitev med gibanjem filma. Skupno je torej temnih 2 x 135° = 270°, svetlih pa le 2. x 45°M90°. Slika je potemtakem osvetljena le 25% vsega časa, temna pa kar 75%.' Pri ozkem filmu, zlasti v projektorjih s projekcijsko žarnico,’ nam je nad vse dragocen vsak žarek svetlobe» vsak lumen svetlobnega toka, vsled česiar se nikakor ne moremo zadovoljiti s tako slabim izkoriščanjem svetlobe pri osmerokrakem malteškem križu. Nekatere tovarne skušajo to napako popraviti z dodatnim mehanizmom, ki naj bi povzročal neenakomerno vrtenje vodilnega obroča in čepka. V času, ko čepek oprijemlje v razporo malteškega križa, se vodilni obroč vrti pospešeno, v času pa, ko se čepek giblje izven razpor, je vrtenje zaviraho. Princip tega dodatnega mehanizma je viden na sliki 7. Vodilni obroč ima preko premera vrezkano razporo, v katero prijemlje nov čepek, ki se vrti okrog osi, ki je z ozirom na os vodilnega obroč,a ekscentrično postavljena, Ta ekscentričnost povzroča, da se razdalja tega novega čepka od osi vodilnega obroča spreminja in da se zato spreminja tudi kotna hitrost vodilnega obroča kljub temu, da se dodatna os z novim čepkom vrti enakomerno. S tem mehanizmom je opremljen kinoprojektor za' 16 mm film Zeiss-Ikon Kino« S., pri katerem je 7 izkoristek 59%, namesto 25% pri osmerokrakem malteškem križu brez dodatnega mehanizma, kar je celo za 9% več kot pri normalnem štirikrakem malteškem križu. izkoristek 59%. Slika 7 Ta Zeisspva izvedba pa ima to veliko pomanjkljivost, da je draga. Že malteški križ sam je znatno dražji od štirikirakega,. ker ima dvojno število vseh brušenih ploskev. Še več: pri rezkanju in brušenju krivin lahko obdelujemo kar tri štirikrake križe hkrati, osmerokrake pa samo dva. K podražitvi pripomore tudi dodatni mehanizem z'razporo, novim čepkom in novo osjo, kar vse mora biti zelo točno brušeno in v posebnih ležajih. V novejšem času se je precej uveljavil sistem indirektnega prenosa od štirikrakega malteškega križa na osmerozobo zobato kolo za pomik filma s prestavnimi zobatimi kolesi v razmerju 1 : 2 (slika 8). Izkoriščanje svetlobe pri tem sistemu nikakor ne more biti drugačno kot pri prvotno opisanem štirikrakem malteškem križu t. j. 50%. Zaradi sorazmerno šibkega vira svetlobe v projekcijski žarnici bi bilo seveda ugodno večje izkoriščanje svetlobe, vsled česar bi bilo umestno ogledati si še tnokraki malteški križ, pni katerem bi lahko izkoristili za osvetlitev slike polni dve tretjini, t. j. 66,6% svetlobnega toka (slika 9). Pri trokrakem malteškem križu bi bilo pri direktni nasaditvi zobatega kolesca za pomik filma na os malteškega križa — možno zobato kolesce z obodom, odgovarjajočim trem slikam. Če' pa bi zahtevali običajno zobato kolesce z 8 zobmi, bi potrebovali med obemi osmi prestavna zobata kolesa v razmerju 3 : 8. Prestavna zobata kolesa so zelo občutljiva točka zadnjih dveh sistemov, ker med zobmi ne-'sme biti nikakaga zraka, ker bi se slika sicer tresla. Zato morajo biti vsi zobje teh zobatih koles brušeni in polirani. V prvem delu tega članka sAio skušali ponazoriti, kakšni so pospeški, ;ki nastopajo pri neenakomernem gibanju filma.s pomočjo štirikrakega malteškega križa. Sedaj, ko vsaj v grobem poznamo vse tri različne malteške križe, bi bilo zanimivo ogledati šS kakšni so pospešku, pri osmerokrakem in pri trokrakem malteškem križu. Slika 10 nam kaže primerjavo, iz katere je jasno razvidno, da je daleko najjačji pospešek pri trokrakem križu. In prav zaradi tako pretiranega pospeška, ki je glavni vzrok pogostemu., trganju filma, trokraki malteški križ pri sodobnih projektorjih hi nikjer več'v uporabi. V tem, drugem delu članka o mehanizmih za pomik filma pri kinoprojektorjih smo sicer spoznali nekaj zanimivih izvedb, vendar nobena od njih nima vseh tistih lastnosti, ki jih od dobrega mehanizma pričakujemo in sicer: ' a) majhni pospeški b) veliko izkoriščanje svetlobe c) malo število sestavnih delov d) lahka obdelava sestvanih delov. Prihodnjič si bomo ogledali drugo skupino sistemov: grabeži. Ing. Vidmar Herman * • Elementi za gradnjo ojačalnikov Vsak ojačalnik je sestavljen iz štirih glavnih vrst elementov: 1. upori 2. tuljave 3. kondenzatorji in 4. elektronke. Vsak od teh elementov ima svojo nalogo, in vsaka teh nalog je važna. Da bomo lažje razumeli princip ojačalnika, si moramo ogledati njegove se-stvane elemente. Pri obravnavanju ojačalnika si bomo ogledali le električno delovanje, in nas bodo zanimali le električni problemi. Ker so ti problemi večkrat zamotani, moramo najti enostavne skice, na katerih bomo za posamezne elemente vrisali enostavne znake, te pa povezali z črtami — žico. Tako nastanejo sheme. Predno si bomo ogledali posamezne elemente, proučimo nekaj osnov elektrotehnike. Poznamo dve vrsti virov električne energije: vir, na katerega sponkah najdemo enosmerno napetost, ki bo pognala skozi potrošno obremenitev enosmerni tok in drugega, na katerega sponkah se nam polariteta napetosti stalno menja. Ugotovimo torej izmenično napetost, ki poganja skozi potrošno obremenitev tok zdaj vi eni, zdaj v obratni smeri, torej izmenični tok. Vsak od teh dveh vrst napetosti in toka ima svoje prednosti in nedostatke. V ojačalnikih uporabljamo obe vrsti ter damo vsaki' svojo posebno nalogo. Ako teče skozi potrošnik nek Jok in vlada na njegovih sponkah neka napetost, tedaj vemo, da bo vir ‘električne energije oddajal potrošniku neko moč. Ta bo enaka. napetost X tok — moč U-K I = N Napetost U merimo v voltih (V). Tok I merimo v amperih (A). Moč N merimo v watih (W). Proučimo sedaj osnovne elemente iz katerih je sestavljen ojačalnik. 1. Ohmski upor: Že izraz nam pove, d,a nudijo ti 'eiemnti električnemu toku nek upor. Električni tok teče po' bakrenih ali aluminijastih žicah brez posebnih težav — ker sta baker in aluminij kakor pravimo dobra prevodnika el. toka. Ako pa teče tok skozi železno ali celo uporovno žico — to je žico, ki jo uporabljamo za električne kuhalnike ali peči — tedaj si bo, tok le z velikim naporom in silo (t. j. napetostjo) utrl pot skozi to žico z visoko upornostjo in ta pretiran napor lahko celo povzroči, ,da nam prične žica zaradi velikega toka, ki teče skozi tako žico, žareti. Upornost neke žice ali upora označujemo v ornih. Zapomnimo si se to, da je vseeno, ali pošljemo skozi nek upor enosmerni ali izmenični tok^ ker se pojavi ne spremene. Kakšni pojavi pa nastopajo, če teče tok skozi upor? Poskušajmo si to razložiti na sliki 1. V zaključen tokokrog sklenemo baterijo B in upor R. Napetost baterije bo pognala skozi zaključen tokokrog nek tok. Velikost tega toka lahko določimo po Ohmo-vem zakonu . , napetost .. T U rA1 tok=P—-—r— ali I = w [A] upornost K Upornost R merimo v ohmih (il, Ohm). Vidimo pa tudi, da se pojavi na uporu, skozi katerega teče nek tok, padec napetosti padec napetosti (napetost) = tok x upornost U = I. R (V) I Ta pojav padca napetosti na uporu nam omogoča, da z uporom zmanjšamo napetost baterije, če je ta prevelika, lahko pa * se tudi okoristimo s tem padcem napetosti ter vodimo to napetost na naslednjo. ojačalno stopnjo.. V ojačalnikih uporabljamo mnogo raznih uporov. Izdelani so iz keramičnih cevčic, na katerih je navita drobna upot-o-va žica (žični upori) ali pa je nanje nanesena tanka ogljena plast (plastni upori), ki prevaja tok in mu nudi potrebno upornost. Na koncu cevčice se nahajata k-ovinasti kapici s priključnima žicama. oblika 1 i j j znak 1500 Q, / W Slika 2. Upori so izdelani v večjih in manjših izvedbah ter . je podana na njih poleg chmske vrednosti tudi dopustna obremenilna moč v wattih (Vi, M, 1, 2, 5 itd.). 2. Tuljave: Če navijemo mnogo ovojev izolirane bakrene žice na neko telo (tuljavnik), tedaj dobimo tuljavo-. Ker je tuljava navita iz bakrene žicej bo nje upornost zanemarljivo majhna. Delovala bo torej drugače kot ohmski upor. Bistvo delovanja tuljave leži v nastanku magnetizma v notranjosti tuljave. Če teče enosmerni tok skozi tuljavo., se ustvari magnetizem in ker ta miruje, ne opazimo nobenih posebnih pojavov. Kadar pa teče skozi tuljavo'izmenični tok, t. j. tok, ki teče zdaj v eno-, nato pa zopet v nasprotno smer se bo.moral magnetizem v tuljavi stalno spreminjati.. Narava se pa proti tem spremembam upira s tem, da se na spon-, kah tuljave inducira neka protinapetost. To pa povzroči induktivno upornost, ki je tem večja, čim višja je frekvenca izmeničnega toka, t. j. čim hitreje se menja smer teka. Če pa frekvenco manjšamo, pada tudi induktivna upornost in ko je frekvenca O, torej pri enosmernem toku, tuljava sploh nima nobene upornosti. Iz tega vidimo, da je induktivna1 upornost odvisna od frekvence in da se ta z rastočo frekvenco veča.. To upornost bomo označili z črko Xl Xl.= j inducira v kotvi napetost Uu, ki požene tokove J; , kotva je torej v nekem oziru sekundarno navitie transformatorja, katerega primarni del je napetostna tuljava. Potek tokov, povzročenih po napetostnem fluksu $ , prikazuje slika 2. Na sliki je prikazano samo nekaj linij, dejansko pa tokovi izpolnjujejo celotno kotvo. Na isti način nastajajo tokovi povzročeni po tokovnem fluksu qf>j, Tokovni fluks prehaja dvakrat skozi kotvo in-to v nasprotnih smereh, zato je tudi smer tokov različna. Del tokov Ju povzročenih po fluksu q&u teče 13 po območju fluksa g>j, kar povzroča vrtilni moment — M,. Prav tako teče del tokov Jj povzročenih po fluksu j.f .X. J', sin (p (5) Kar velja za momeni velja tudi za moment M2j ki je torej enak: M2 = G".$u.fj.f Xd.sin = Cd. . f. X. tl. sin cp. Gornja enačba nam dokazuje, da je sicer pri enakih razmerah moment največji, če sta = 1. Pri tem moramo še upoštevati dejstvo, da je vrtilni moment usmerjen od prehitevajočega k zaostajajočemu fluksu. Napetostna tuljava je v bistvu dušilka, zato je produkt <£u ,f konstanten, ker pomeni: v istem razmerju kot se . povečava frekvenca, se zmanjšuje fluks in obratno. Ce upoštevamo še, da je £u proporcionalen mrežni napetesti Uk, #j pa obtežilnemu toku J, postavimo gornjo formulo za Md lahko tudi v sledečo obliko: Md’pjCd’ . Uk . J . X , d . sinf Vrtilni moment je torej pri določeni fazni premaknitvi fluksov proporcionalen produktu toka in napetosti, od irekvence pa je neodvisen. Od sodobnega števca zahtevamo, da nam pravilno registrira pri različnih induktivnih. obtežbah. Ta pogoj je izpolnjen, če je sin,'!' = cos = 90®. To dosežemo s tako-zvanim 90° izenačevanjem. 90° izenačevanje v napetostni tuljavi. Vzemimo slučaj čiste ohmske obtežbe. Obte-žilni tok je v fazi z napetostjo, dočim fluks $j, kot je razvidno iz diagrama (sl. 4), zaostaja za majhen kot vsled izgub v železu. Fluks » povzročen po toku napetostne tuljave, mora zaostajati za mrežno napetostjo za kot •/ = 900 -f-—|—tpj. V slučaju induktivne obtežbe zaostaja tok J na kot tp za mrežno napetostjo Uk. Tok J in in pripadajoči pluks $j sta označena v diagramu črtkasto. Premik med gonilnim fluksomaa i>j in SŠ® iB:. * .. p>'- r. auk?/ . •j gaSy ik- ■ -■ _ . i rii :£ ' ■ ' ■' -'iVV/- •. V •: ji/,' j ¡ ?• - ;'/i¡;lífIÍ!l 1 . j M S jppgga * aki .so pp razgledi jasnih Äi. ni nar čas kakor velika gobas ki je zbrisalo: z nar ih otro,škili talilo v,na? é smešne čepka-. § ri j e.? K ,me ■ j e -začudeno pegletbah , Miran- in nedUlje vais :i- Kodili ’ so l jud je j po_ svetu, z voščenimi, mnskomi na obrar:ii>, 1 od. najlepšo masko se je za= ■ rež ala' spaka';- pod naj grlo- pokazal angel sil' | obre z». lo znal J s em razvpito % dekle,, Eo so prišli'Nemci-se;- je vrgla v borbo& V ječi je izjavila sa=.. : mo i "Ilbij.t.e rae31 .] an ne čvem. nit, e s ar i c Umorili so j o na: grozoten način, a izdala ni ničesar,,. Ko s'o se okupatorji vsedli k ljubi j ano in je vse kazalo5 da ne nameravajo nikoli v ec iz nje? si je Ivan Hribar,, sivola= si staro diplomatsko obleko; obesil na prša; vsa;, svoja odlikovanja-in se odpravil z domač- Začudeno so ga vpra= I fi ali» "Kamt5' Odgovoril je r-f? Pro d stavit se grem nNov,i vi-adi"1« Drugi dani so ga našli v Gruberjevem rapaliu • --Prod stavil * so jelenovi vladi k, Za s abo je - pustili listek ,e Preš Uphpvilii veririij .’’Man j j st raš na ned j e v orne : remi j e krili > kpt so |J¡¡¡| svet lira sencem ..suž n j i d novi § , *\ Zde.j /paismo, čumeli sredi roških hod'7 vrli. skalnatega hriba? ki ga je varoval a_ pe?; c ie|¿ .. i K rt o var i | ^ j>-ter • d akali | sov r ažni k ovo g a napada. t late je lož0.1 ob meni pod smr eko in po dolgem molku, dejal z nekak= p| nim hudomušnim nasmehoma/ , - 1. ■' jkkjijiv ^ • 1 plfusadagt q Kato ne j o šolo. ošinil s pogledom in vprašal s ”Po=' znaš • t a $exf 1 o v ¡¡g ornan ?f: - . Da. j Mus ad ag <,«1 le kak o mu j e pr i š e 1 n á misel? /urmenci leta 16 » Kladoturški generk i-.so podpjokii st 1 aš on. akt v /• Carigradu. I ’ Irme n slo o } ljudstvo je treba Unióltrd iodo, d el Armencev se ni dal ..odpel j at i kak o r, klavna živina« uprli so .se .-In-z vsemu deo r-. so . nogi i vzeti- s seboj , odšli na goro iiasadag, da.poginejo junaško^ 00 je že treba poginiti§ Bagra= dl jan., ki' jo priv el ddrnov/kot "letoviš car iz Pariza, pa je postal narodni junak, in je s. svojimi rojaki 40 dni odbijal sc/ r yž ni k ove napade,«;-/ Borilo se imi so bili kmetje ? <” evlj ar ji učitelji¿ pesnik in lekarnar0 Sivolasega duhovnika so izbrali, na.Musa= dagu za svojega, 'predsednica^ ;4o --dni so so'bili brez izgloda na zmago3 dokler jih hi čudežno reso. la francoska vojna ladij a? ki je. opazila njihovo zastavo, vrh pečin ob morju.-, - "Musadag- - Kog 1 -’Toda k.;: o je rešilna 'ladja5J?- je'dejal Mirah . Jarc*- In voudar /| e -bila rešilna, lad j a,, ‘¡.o je bil n-aš pogumt Pripel jal nas j 'e;,;č-'e ¡ vl^&rno morje. .ncmzire v .varna. .'p:ri s t-a£4;š lgi| odkoder smo : kmalu - znova razvili ,svajaa«... k; 1" Poslali .50 nas k fantom na položaj 5 Ko sva. z Vidmarjem prišla I med n je. j jim j e .preprosi;,;) obrazi ož .1].. s ,. j §§g§| "Kakor 'veslo - rani to noč ;ni-Uspelo’ prebiti soVKažnikov on.roc0 . Zdaj sino obkol j col o kaki/ vedoi -kdo jo on - Yodo.. da je tni vodstvo slo= venskega upora o Poslabšali, bodo vse,, da -na;s zo.j omeljo} pol ove in ugonobe, Kaj bi to pomenilo? iTomara konoo Osvobodilne- fronte? Brez nje i)a ni slovenskega naroda<., iovarJ.šJ.r malo nas je-. Oboroženi smo ■;,s;labo0 Boste ; vzdržali?!' 1' "Bomo" so odgovorili - a v njihovih očeh sem "bral dvoje: ponos in strah, ponos, da. jim- je 'zaupana' take odgovorna naloga, strah, da tej na= logi ne "bi bili kos.» Ho sva so vzpela do iclanou* sva našla, v list ju.kos uvele rdeče pese. Nasmehnila/ sva ,se in vgriznila' vanjo» Čakali smo ' do več era, molče napenjali ušesa, vendar nikjer ni bilo čuti sumljivega glasu* Le sredi popoldneva Zategel, presunljiv krik iz.globeli. Kdo je- zavpil? Nemara tovariš, ki je zablodil v hosti? Nemara Andrej., ki ga ni bilo nazaj%. • . Y mraku smo se razdelili.d dve; skupini, ki naj bi se pretolkli ■ ;hem listju v noc kolona, v vsaka po svoji poti. Prva. je odšumela po kateri so stopali člani Glavnega štaba, T'-rršnega odbora.in Centralnega komiteta. v _ Ko so odhajali, jim je nekdo.rekel: "Ne bodo Vas uničili!" "Kako, da. si toga t h;o gotovi" "Y vas je nabita energija, vsega naroda*-. Italijanom bodo drhtele -. roke. Streljali bodo, toda streljali bodo mimo kakor hipnotizirani l" Gledali smo za. njimi, ih-Mirah Jarc-• je dejal*. "Ne, takih ljudi ni mogoče;ugonobiti» ZgodO-viha ima svojo lo= giko i" Nato smo' krenili tudi ni v*.... Ali se prebijemo . še to noč, ali ne.?. V-odnik^ nas je vodil po -tem« nih strminah in grapah, kolona se je ustavljala, čakala, trgala v trdi temi, drug drugemu smo se Oprijemali za oprtnike, da se ne bi izgubili, jjj Spodaj v dolini so zlovešče bobneli sovražnikovi kamioni, Gez cesto, pok kateri'drve. moramo še to noč. Potem se prebijemo čez Suho krajino na ono stran Kočevske v Veliko goro „ Tam se na Glakuti sestahemo^^litab.om in začnemo i znova. Vendar naše poti ni hotelo biti konca.» Zdaj bi morali biti že pri cesti. Kaj naj to pomeni? Stali smo izmučeni v zatohli grapi - že tretja noč je' potekala brez ‘.spanja - ih padale- prve 'dežne kaplje. Smukali smo bukovo i zsuš. ena usta. poslušali, kako so v tišino., lis j te. in si z njim močili izgubil not" iutru." V vseh je kljuvala sama misel: IVoznik je v teiiii "faj -sedaj-?-" "Čakati moramo do "Tn potem?" Polegli, smo ob stezi po mokrih tleh« Kaj bo, ko se zdani? Sovražnikov obroč se razteza..... In vendar jebllo treba Čakati dneva, da se znaj demosredi mračnih vrtač in skal, . kjer celo podnevi izgubiš pot. Miran,ki smo mu pravili Janez Suhi, je | zaspal na mojih kble nih. . .".Pil j e dokaj starejši od mene, iz, prve povoj« ne Pisat l jske generacije: njegove pstesmi' sem s srivnostnim-občudovan jem e kot petošoloG, njemu' šem strahoma prinesel svoje prve stihe sem" začutil' potrebo:, da ga var jem kot. otroka. .Sredi noči me je prebiral - • zdaj D ' prijel z-a roko in šepetaj e citiral Pregljev verz ' : " Ce noco j ena.1 uro a j e. skrita.» . " "Kaj-Ti. je?" sem ga vprašal h V njegovem glasu j: drhreta temna ‘'tj _ ■ 'j -v— co■ jr —-•—" - v - slutnja. ...HH .......... ...,.......... "Nič,. Potemtakem s'e ne. .vrne mo. več na Kamenj ak? -Nemara nikoli ; ve c ne dokončam svojega C.rd.ež.a na Bistri?” Res, nrkoli ga: ni?dokončal* 'Nje« -govo truplo trohni sredi ko č ovekih - ho st in v teh ho st ah - je v, njegovem, šolarskem oprtniku -.strohnel" -tudi njegov poslednji rokopis. Se nadaljuje. Iz bojev za slovensko Kor o; v letih 1943 - 1944. co, podpolkovnik Ahac : - Premagati Dravo, „.... Premagati Dravo¿to pomeni, usidrati se na Koroškem. Pomeni, premagati predsodke naših' borcev in jim vcepiti nepremagljiv " ki bi jih gnal neprestano ptoti severu Premagati Dravo niti to ogum , naprej i . osvojiti Celovec, Velikovec, Beljak! izpol= , zaradi česar smo vendar na Koroškem. Premagati Drevo in ustvariti center boja na•severni strani! Premagati Dravo, to je pomenilo enkrat za vselej preklicati stari politični koncept, zaradi katerega-smo nekoč Koroško izgubili, Razbiti predsodke, ki so razdvajali množice in slabili njihovo udar= no moč. Ustvariti enotnost in premagati nacionalni šovinizem. Premagatii Dravo je pomenilo preklicati plebiscit in1odstraniti njegove notranje vzroke in posledice. , ; Premagati Dravo, to je postala osnova vsega naš.ega voj; in političnega dela na. Koroškem, Povelja so šla na vse strani; Kaprej proti severu, («.oicega čez Dravo? Februarja 1944 leta sta. prva dva. slovenska, partizana prevesla= la. Vrbsko jezero, Med -delavci v Celovcu je š epet a j e : završalo: "Dva/ k nam. Pokazala nam bosta, 'kako se je tre= Titova partizana sta prišl ba boriti!” Padla je prva postojanka na severni strani Drave: Biljčovs. Potem je padalo ge veliko postojank, sovražnik je. zgubljal svoje vojake,. Titovi partizani so jih simeli vs-dno več. in več../.... Prišla je toliko zaž el j ena svoboda, 'ki pa’ je/bila tako neenako in nepravično razd el j ena, Koroška je samo majceno- okusila svobodo, pa jo je spet izgubila. Zajokala je Peca, zajokal .je Gosposvetski zvon,ko je Titova vojska zapuščala Korotan.,..... Ke jokaj, gosposvetski zvon, Titovi sinovi pridejo spet! Oni ne bodo pozabili Tvojih in svojih žrtev za KOrGtan! Wv!ri .{W\ > i I gA \ h. Vi a \ . V f Jr* \ lidr^ln t' \ Y£/V...............•./ . , " " ;; ^--vSv; '.... \ i W:d''? lipi B '■'i1 j S- ■ V1 |R ■ r'Mi 'V// ;/r- 1 :7 V ; «i"-1".. .K J' > ■' --■> *V*%y ' //' //' i / / ^ 9S^-f f / • a« •-V ') p® c \\\ \šy f 'A. J V\ Av/ \v7 ‘ V “V ? ? i /7:f. ■■i 71, B81PS ' ev f M* hŠi&£: 1 ! ti 1 S ! j l \ i Mlad en č i.! • Z,d a j _ š e ' p i- J e' . Zdravljica.,'va?a, vi naš up.; Dr* France '¡Prešeren:' Edinost, sreča, sprava { . .k nam naj'nazaj se. vrne jo: .otrok, ‘kar ima Slava, ) ■' vsi naj - si v roko sežejo,' da'611ast , . in z njo čast, \ ko pred, } . spet naša losta last! 'Bog živi,'va"s-''Slovenfce',. prelepe, žlaiitne rožici; ni take je mladenke,-kot naše1 je krvi. dekle; § ’ naj ,sinov: • zarod nov in vas le st rali sovražnikov l * ljule,zni domačije ' • | j V * > . nolen. naj ' vam ne vsmrti ' strup, • j 1 tfgted , ?Sj£*k / • •" . f .ker zdaj -. vas ' . " | ";7 r Vi O i ; * • ’ \ '• ,' ■ * \ kakor nas • ■■■•.* i ' jo: sr-čno' 1 fanit. kliče vas.!: g . ‘ ; JimS* , |na. : Na zadnje še, prijatli, ki smo zato se ztratli, , dokaj ' dni., naj' živi. vsak kozarce, zasl vzdignimo ij ki. dolro y srcu mislimo; kar dolrili nas je -ljudi! Ob 28 •obletnici ustanovitve in nastanka .E D 'E C E ARMADE O-ognju. Oktoherske revolucije;, leta 1917 se j e' 'rodila, -'je. na= nik naj-mlajših armad' na., svetu, bil kronan z veličastno zmago :ovu« m za.svoj praz= stala, slavna sovjetska Rdeča'Armada', -ena 1 ITj e n krst •.28« februarja 1918 . je nad nem ško cesarsko, voj sko pod ‘ vod st vom l/ilhelma. II. pri Rarvi, 1 Krasnoarmejci so si ta' dan Izbrali 'za svoj .j praznik'sla.yne Armade heroj.ev,: Rdeče Armade! ■_ .... > k . . ..Od takrat se je Rdeča Ramada. razvija.!a in krepila' iz dneva v dan. '. - , ■; /:. . • 1 . Med državljansko vojno 'je. Rdeča A-rmadk. razbila tolpe belog.ar= distni^nih generalov .in vo jske tujezemskih intervenistov. . Ona- je uspe= šno. odbij.alalin odbila vse poskuse sovražnika, in prestala najtežjo preizkušnjo v. borbi- prosti strašnemu vojnemu strojil Remci j-e» Zakadi ne;oripakovanega. napada hitlerjevskih ‘tolp v začetki; te vojne pogoji za sovjetsko ljudstvo niso; bili .dobri in Hitler j,e, dosegel začasne uspehe« • lairrat. nisp:' samo sovrainiki, temveč..tudi'marsikateri izmed prijateljev 'ZSSR v inozemstvu govorili'« da : je poraz. Rdeče Armade neizogiben« | Toda vojna je 'pokazala resnične ¡■.'sile« Rdeča /uumada se ni samo •zoperstavi la. ‘ navalu v se - Ob o ro ž enih f sil-' -f a’š i stične Ndmči j ;p' in n j enih temve-c ■ j im če. ni bilo prodiranje je zadala tudi .več odločilnih porazov v času, druge fron.te.'’'■Rdeč-'a'#mada . jo 'že leta 1941 ne sa= sovražne voj sko,. temveč je- s sijajnimi zmagami j TilivinUj Jelku in npsto ji na -^onu uničila‘mit neprémagl jivé ¡at elit cv ko v Evropi mo. zadržala' pri Moskvi; nemške vojske! 1 . ■ Poleti.. 19.4.2- je -Rdeča armada'.. pri ' Stalingradu. v'herojski obrambi zlomila ofenzivno sposobnost hitlerjevske vo jske /a j e šeni v istega leta, potem ko' je zabela odločilno ofenzivo, je pa .predrl,:’., sovražno;/lini j;.o jugo zapa d no’ od -8+ali i uda;, Obkolila hitler je vskop.vo j .sko 33 o»boo muzaj skal zmagaj Rdeče .'armad e ¡¡¡¡1 pomenila preokret iojne sovjetskega ljudstva,, temveč tudi razvoju vse.-druge svetovne vo j ne „ . '• ■ 1 . Leta 1944 je prineslo • vode . velike-zmage-Rdeči armadi, zlasti. m jo uničila. Staling ne samo - v razvoju okorno vinske ü ikc !*“' Z uničenjem hitlerjevske vojske, .cija in njeni sateJiti občutiti silo . o. ‘so do ko čno onesposobili, za nadal j no . in .'prispevali k zmagovitemu prodiranju | zavezniške vo jske v Zapadni Evropi* '• e ... le la 1945 j e- Rdeča Amiada steiipaj' s ..svojimi -.zave zniki dokončala popolno- .uničenje sovražnika in • V. jJJrišpi zavzela sovražno prestolnico« Tajna..uspehov - Rdeč'e; armade . je v. tem, dalje ona prava .ljudi tako veliko zmago, ki se jo. končala :■. '. ' ■< Leta 1944-.so morali-desetih stalinskih udarcev, borbo mnoge nemške satelite armada. Sovj et ško ljudstvo Rdeče armade nepre staño'čuti oli 3. ljubi in spoštuje svojo armado,J vsak borec iprvno -povezanpst s svojim ljudstvom. On trenutkih življenja. Mnogi voj,biti so iz= ni Ostani j en' niti'v najtežjih gubili v.’ zadaj -ih vo j nah' vse svo j aha j dr až j e. Vsled te g,: najmanj osamljeni',' nasprotno .njihova domovina, velika mati. sestro , ž c nal ■ - . ";.,- •. • m gf . .' j -1.‘h ■ ,,y-' .'lb"¡il l;'-l b . Rdeča Armada ljubi ¿yo j o 'domovino, pripravi j ona', je d aro v&iii svo ja'življenja -za njeno svobodo, ,prav. trico pa tudi domovina ljubi svojo 'pa niso.- niti-' Rusija je njihova Rdebo' Armado. katero je pripravljena storiti največje žrtve IGr. -Nadal j evanj e . MERSKI SISTEM- .I S A Razlaga mednarodnega .standard .-sistema za uporabo /v-, tehnični, praksi. | II. S i s t e m -ujemov čeprav dovljuje sistem- ISA . poljubno sestavljanje normaliziranih gredi z. normaliziranimi izvrtinami, so vseeno izdelali dva sistema ujemov in to; . sistem enotne iz vrtine El ih -- sistem, enotne .gredi ■ :.BG- ¡ %% "7 sistemu BI je ničelna-o.s- istočasno- -spodnja, mej.¡¡j tolerance,. i:zv= rtine,. v sistemu EG- pa-zgorn-ja meja toleranoegiedis -Izvrtine H so -eno t-ne izvrtine v sistemu El, gredi h pa so enotne gredi v sistemu EG» Sistem El je prvenstvenega značaja, ker so. sistem EG- izdelali-čele na osnovi sistema El*. Na t ih i Nj.stem ISA predpisuje 3. skupine natikov. ^ lilij a-) prost natik; v sistemu B-- so za ta ■ natik' del ocene gredi od , ;a - h, v'sistemu-EG-. pa izvrtine.: od A-■ H.;-b) prehoden';'hatik; za-- katerega - so v 'sistemu El določene gre =• '.diod j- - n-’ v sistemu. EG- pa izvrtine od J - N- o) tog natik,- z.a katerega- so v. sistemu,ET do loč ene ■ gredi - od. p. -- z- in; v sistemu EG-, izvrtine--od P - Zi Ker je sistem El prvenstvenega značaja, je . podan 'pregled. .natikov. v sistemu EJ /sMfca lo/ . ^ K r a t-i • o~ e.' ujemov . • • . Uj em je določen, kadar ■ je določena-krátióa - za. gred- in za od= -govarjajočo izvrtino„ 7; tekstu, pičemo kratico za-izvrtino zgoraj, kratico za gred pa pod. njo, n «pr* , —S“' -al1 odnosno H7/'m6 ali M7/h6 ■ - ■ j ’ . .. .1 sledi Slika lo./ p J E M I sistema EJ i prost nat it jprehoden nat tog nat ik"' r Jr "'h i p i h i ei a i : : cr : >. ’ f - j : oj : __ S *1 i i i Ji j a. 1 t m •; : ? i ] i ‘ v-t a ; b. : c j d ; e p g h i. j 1 k ;■ m n p | r | s i 11 u (v) 60 \fy) ( z) , i ■*V V.''•v* v - i || . l_ j . ; i ?.-•{' • ; i ;. j : ; .VMiniMMtl"1""1" • V '"""'i: : i ; 1 §2sir-'’l~ .... y r. i : ! ' . • i : r y* lili' • i Miil i pjli| i * «Ml J : \ \ 1 : (• • : i * : . ; ; 1 : 1 : > m I j f 0® ■ lili 1 - • i ■ • ; \ : v • • Slika: lo,/ D o 1 o o e v- a n .1 e številčnih vrednosti posameznih natikov P x o s t natiic -ima tolerančna polja v sistemu. EJ in EG- sime= 4.!\ " -l trično položena, Najmanjša reža izvr= i- } h/i m H iH [fUl ; , . / ■ J Sv f ' .E 5 j 5 D f S 1 . . G 21_pt,>34 h _ : H 0 , Izračunane vrednosti so zaokrožene takole preko- preko preko preko preko 45 60 2oo 56o looo do do do do do do 45/h na 60 | na 2oq«na 56o/waa looo,« na 2oooiu na celo število 2 4 6 8 5 2o 40 60 5o k K preko 2o0,0' ^ na (M I 0' 0 0 80 loo loo loo fiJifídá O5 álJ zgo= Spodnjo, tolerančno mejo .gredi in rnjo tolerančno mej o Izvrtin dobimo, afco k dobi jenimi vrednost im Za najmanj^ šo režo R prištejemo odgovarjajočo to= leraneo I (slika 12. P r 'e hoden natik. : ; je natik., pri katerem lahko na stane reža, ako sestavimo na. jmanjšo gred z največjo izvrtino., , a.li pa preseg, aleo sestavimo največjo ^red z najmanjšo izvrtino (slika 13). spodnje odstopanje gredi od ni o elne o s i računan o po tabeli 4. G-red - Spodnj i odklon j 5 do ,.j7. emplr.ič no..... ! 18 do j 1.8 -n,8 ,TT a i K5 do K7 +0.6‘V D j v kB do kil ■ 'n. 0 m * +2, B^D 1- n j +5 j Izjemo tvori' gred m6, za ka= tero velja! II) - 116 Tabela 4« Izračunane vrednosti zao= krožimo po istem načinu, kako r o snovne t o le rahce. Liha števila so nad. ničli; no osjo za lu večja« G-red h5 . da v zvezi z izvrtino H6 pri D preko 3 mm vedno ujem brez' reže« Zgornjo mejo tolerančnega polja dobimo, ako k spodnjemu odsto= panju 6 prištejemo toleranco I« Položaj tolerančnih polj. izvrtin v sistemu BG- so določili tako, da nastane pri sistemu SJ, kakor tudi v sistemu; BG- enaka :reža in. enak preseg, pri čemer se ■•ve dno natikajo izvrtane/na naj -bližjo gred, ki je za eno stopnjo kakovosti točnejša od ižvrtine. Dalje prihodnjič, lo Bajvečja naloga mladine v P R V I PETLETKI Smo v času j ko se pripravljajo, narodi Jugoslavije za izvedlo petletnega načrta. Prav vse bo,zajelo to delo. Posebno pa nas, mlade-moči! Bas, od katerih pričakuje Jugoslavija na j te č» Prga naša naloga in to velika naloga, v petletki je izgraditev proge Samac. -> Sarajevo« Ker si je izgraditev te proge zadala ravno mladina, se imenuj e "Mladinska proga". Tsakemu je znano, kakšnega velikega pomena je ta proga za Jugoslavijo« 6e omenimo naša pod= zemeljska bogastva, vidimo, da so jih v stari Jugoslaviji izko=. riščali tuli kapitalisti, potem pa nam prodajali izdelke iz naših surovin za drag denar nazaj.* Ker pa hočemo postati gospodarsko neodvisni, si moramo najpreje izgraditi močno industrijo» Zato so nam potrebne železnice, po katerih pošiljamo; rudo plavžem, tovarnam surovine in izdelke trgovini« Pri vsem tem pa nastopajv težave, katere moramo upoštevati: kje n.pr» bomo črpali sredstva za opremo delovnih.brigad, kje ma= t eri j al' za. gradnjo proge?! Za tako podjetje’je treba, mnogo denar= ja! Tu pa. nam. prihaj a j o v pomoč podjetja, ki so se obvezali po.=. magati na> rasne -načine, Mnogi bodo- delali tudi udarniško in nam tako pripomogli "k uspehu« Kovinarji n,pr, bodo izdelali tračnice za progo ter ostali materijal ki je prepotreben za mostove in predore. Torej ut vidimo, da bodo prav vse-gospodarske panoge' za= j e te v to delo, in da tudi bodo vložile ves svoj trud za zmago, za veliko mladinsko zmago! ! ‘ Trdna zavest in naj tesnejša, povezava nas vseh, delavca in inženirja, kmeta in učitelja, doma in na progi, bo, rodila uspeh in'uresničila mladea velike načrte. Tudi, mi, iz industrijske šole, smo si .zadali nalogo, da ne bomo stali ob straniI temveč bomo šli vsi, brez- izjeme na progo, delat!. Vemo pa prav dobro, da nam bo šla na roko i tovarniška uprava, kakor tudi sindikalna uprava, ter vse članstvo sindikata s svojim delom in prispevki!- Mladina prav. dobro Ve, da. bo njen -del. ež , pri,-graditvi proge največji in najtežji, zato,se bo potrudila in si. vzela za vzgled mladino velike Kusije! S,T.ind» šola. Sindikalisti! Podprimo mladino pri njenem navduše'nem-delovnem poletu! Dajmo ji možnost, da bo svoje moči in čas'izkoristila v delu za uresničenje-petletnega načrta-! m Naš i ž eni- ob n j enem prazniku , 1 8*marcu f Ko pišemo j da so j e slovenski narod nerazdruž no. z. vsemi narodi Jugoslavije boril na iIvi j enj e in smrt za svoj obstoj , za svojo čast, za svojo neodvisnosti moramo naglasit^- da se je s svojim ljudstvom vred enakovredno jbo rila tudi slovenska žena! Slovenska'žena se je borila že, v stari Jugoslavi j i. Bo= rila se je za srečo delovnega ljudstva že takrat, ko je Komunisti ~ čna partija razplamtela v vrstah delavskega razreda 'boj proti sovražniku ljudstva in naših narodov«. Že takrat sc'se zavedne v , žene priključile borbi delavskega razredain , sej ale med ženami •gesla boja proti falizmu, boja za pravice delovnega človeka, za pravice' žene« za pravice matere., za osebno svobodo * io gibanje je zajelo zlasti večja. mesta in industrijska središča« Najbolj vidna mesta teh,prvobork za pravice ljudstva, kakor Vida Tomšič, Lidija •Žentjure, Ángela^ Ocepek, Pepca Kardelj’, Prancka Klinc,. Poldka ios in mnoge druge nam •povedo, da si tudi žene okusile ,;ž andarme rij sko in policijsko surovost stare Jugoslavije., nía s o, ..tudi žene okusile, staro-jugoslovanske ječe in koncentracijska: taboriš ča*. Slovenska narod je začel svoj slavni.boj za svobodo» V ta zgodovinski boj se. je v njegovih ;prvih dneh vključila: tudi tista prebujena slovenska „žena, ki je. že prod sramotno kapi tuš laoijo Jugo slavi j e dvignil, a prapor neizprosnega upora proti na= sllnikom stare Jugoslavija« Osvobodilni boj ^ je napravil iz naše žene junaško partizanko, sposobno politično delavko,ki se je udejstvovala v podeželskem zaledju, v .okupiranih'mestij in . v vojski sami« Vena je plodno delala v raznih gospodarskih odse-V kih, na prosvetnem .polju, in končno - tudi v vodstvu ljudske oblasti! . .1 .. tudi danes stoji naša žena, delavka odločno na braniku svojih priborjenih! pravic, ki jih je izvojevala za ceno lastne krvi, za ceno. krvi, n j enih sinov, moža, brata!- Ona čuva te pri do == bitve, kot punčico, svojega očesa» Ouva jih za sebe, za svoje otro= ke, za svoj rčd, za domovino! Našo junaško ženo vidimo povsod pri;'vsakem delu, v tovar= ni, na polju, za pisaino mizo, v laboratorijih, za. operacijsko mi= zo, v šoli, prav povsod dela žilavo in neornajnoc 'Mi vemo, , da naša žena tudi sedaj ne. bo zaostajala za drugimi, ko se bo izvajal naš petletni načrt, temveč bo uporabila vse svoje moči, da bo doprinesla svoj delež, k skupnemu delu za gospodarsko izgradnjo naš e domovine! „ Naprej , 'žene, v boj. -za izgradnjo Jugoslavije ! Živel osmi m,are c, praznik žena, praznik'bork za pravice . zatiranega ljudstva! IG« • DELAVSKI I I S P I I I O R, Volitve upravnega odbora ter pod odtorov so za nami, vsi na novo izvoljeni so začeli s svojim delom« Treta, bo le še večjega elana, v njihovem -delu, pomoči ostalih sindikalist stov? nekoliko ■ umestne in zdrave kritike, pa "bo. šlo I Imamo pa še eno nalogo, ki stoji pred ’-nami, na katero pa moramo polagati veliko pažnjog to je volitev delavskega insoektor.ia ? Prav gotovo se bo kdo - spraševal, , ja kaj je pa. spet to?. To je5 tovariši, človek, ki bo v vsakem pogledu, kar se tiče na= šega dela'skrbel za nas in. za naše dobro I Oi;. bo moral paziti na red in snago po delavni o oh, umivalnicah, jedilnicah, kuhinjah, j i .. torej: prav. povsod bo' moral, imeti švoj a oči, prezreti ne bo s-mel ničesar. Ce bo pa kaj prezrl, ga. po pa ta. ali. oni sindikalist, opozoril, poglej tovariš “ tu je še to narobe. Itd, Dalje bo mo= ra.1 skrbeti za mladoletne delavce in žene-delavke, . da. ne bodo ti izkoriščani z ozirom na njihovo telesno''konstitucijo 4 Moral bo skrbeti za dob ro stanje delavskih stanovanjrki.so last pod= -jetja, Paziti'bo moral na morebitno zlorabo tovarniškega inventar j a, zlorabo strojev in orodja- itd« itd. ' .■ftMBH Jasno je, da ta delavski inšpektor ne bo zmogel sam tega dela o Zato si bo po' pododborih našel ljudi,., in iz. njih. ustva= ril neko komisijo,' ki mu bo v vsakem pogledu pomagala«. S pravilno 8 organizacijo ~ in vestnim delom bo ta. komisija preprečila mnoge, nesreče po obratih in podjetjih, z izboljšanjem.higijenskih ukre=. pcv v podjetju pa.bo rešeno mnogo življenj in zdravje delavnih ljudi c' ' i Poleg..-'. komisi j e.boj moral tudi up ravpi- odbor 1. pomagali delavskemu. inšpektor ju pri izvajanju direktiv dela, ki L; se mu bodo dan ha dan slavij a le „ Upravni odbor podružnic e'-bo po • svoji komisiji za zaščito dela zbiral na vseh delovnih, mestih v podjetju podatke o pomanjkljivosti in nepravilnostih pri ukrepih za zaščito dela». S temi pomanjkljivostmi in s predlogi za n j iho-vo odsranitev se bo delavski inšpektor seznanil na sestankih komisije za zaščito dela«. Zato bi bila..najboljša rešitev, -če bi-bil delavski inspeklor član upravnega odbora in predsednik komisije za zaščito' delat ;-Na ta način bi delavski inšpektor lahko .naj:bb= Ije koordiniral svoje delo z delom komisije' in upravnega odbora» Z njegovo pomočjo bi sindikalna podružnica aktivno sodelovala .pri reševanju vseh vprašanj o zaščiti dela. v podj etju ali ustanovi, končno bo upravni odbor na zahtevo delavskega inšpektorja najmanj enkrat na mesec sklical konferenco vseh delavcev, kjer se bo poročalo, kakšne nepravilnosti in pomanjkljivosti so bile opažene glede zaščite dela, hkrati pa se. bodo stavi j ali predlogi za njihovo odist ranitev« Torej vidimo &edaj , kale o v-ažne posle bo vršil delavski inšpektor in zato tudi he bomo te naše haloge omalovaževali, temveč bomo resno pristopili k izbiri delavskega Inšpektorja. Zdravo! IG, Nadaljevanje, Nekaj smernic za urejevalce strojev* Poglejmo ie računski postopek, brzino in pravi korak, tako da bomo cunati pravo čim ceneje. . Za ta račun moramo imeti,nekaj podatkov, ki drugih, ki j ih na podlagi pre j snjih'i z računamo« Vzemimo-, primer: Na stružnici je kosmačiti* Podana nam i in ki nam pomaga lzra= izgotovili komad- so stalni in par Treba' ga rxsbi št.?.' »1" = 60 mm = 12 mm. L £i7i i ...r A —y V struziuno. komad pc je dolžina komada premer komada •1dt' Po dolgih preiskovanjih in preiz= košnjah smo priški do spoznanja, .da’se medenina lahko kosmači z brzino rezanja do 9o m na minuto. Pridemo do pojma nacbodne hitrosti. Kaj je' naobodna hitrost?: Ce se točka na obodu svoje prvotne lege, je to enkratna pot (obseg kroga d n vilo takih poti v eni.minuti je pa naobodna hitrost, zavrti do )» Ste= Ce rečemo, nuto, pomeni, da obodu zavrti do da se medenina kosmači tagnili v dal'javo ’ pl z brzino do .So m na mi= se gradivo vrti s tako brzino, da se točka na o,m daleč-v 1 minuti, če bi obod predmeta^ raz.~ Ta naobodna hitrost se označuje s črko if . Enkratna pot točke po obodu je .obseg kroga, kar je^ računsko Ce hečemo vedeti, kakšna, je naobodna hitrost, moramo d/¡T pomnožiti s številom obratov,ki jih zaznamujemo s črko „Ker je naobodna hitrost podana v metrih (do 9o m na 1) moramo vse to deliti s looo, da so Torej se formula za hadbodno hitro merske enote st glasi: : V ravnovesju. Iz te osnovne formule lahko razvijamo še. druge, ki nam bodovpomagale do v___d../:^ m~~~ looo - končnega rezu Itata* Ce žimo naslednje formule: looo . v hočemo izračunati obrate (n) se poslu» d. T Naobodimo hitrost cca ,5o m/min\' Vstavimo Sedaj znane nam podatke, da dobimo potrebne obrate za obdelavo našega komada* vzamemo n-pr- v sredini, do" 9o m/min,, kar je n © looo , V d. looo 12”, 14’ 5sl 5 0000 mm = 1344*4 obr«/min. Po takem izračunanju lahko potem stroj uredimo kar najbolj go= spodarsko. ■ Pojasnila k kraticam: d =, premer materi j ala 'v =: naobodna hitrost n- = število obratov yT = stalno število z vrednostjo 1 - . .3,14 ali_22'_ 77 F a s a p o t . Stoletja živi naš narod na tom kosu lepo' zemlje. Potoki, znoja, solza, in krvi So pretekli v borbi za to zemljico drago, v obrambo pred tujimi mogotci, modernimi Huni, Pred temi mracneži^ kateri so Hoteli zavrteti kolo zgodovine za sto» letja nazaje Hoteli so zatreti vsako pravico človeka, ki ni njihove pasme, hoteli so uničiti vsakega Slovana0 Niso se pa zavedali, da to terorsko postopanje ne bo zahtevali, in da ta teror ne bo kakršnega! šo od nas - « G * « o Vedno'zasužnjen; politično nih trustov in. kartelov,, nesramno izžernan rodilo uspeha, dolgo trpel, in gospodarsko od mednarodsf od tistih, kateri so si gradili palače.na ranún naših žuljev, smo bili samo sredstvo za udob= no življenje tistih, kateri so nas polagoma privedli tako daleč, da se je začel upore Navidezna svoboda pr etc. -.ih dvajsetih let, je bila ume tna zmes, katero do'Vnam.. servirali denarni mogotci. Vsa pomembna indu strija je bila v rokah teh samopašnež e v«..; Vse boljše službe in mesta so bila za t*..ujce, naš olo vek je celo polletje zaslužil toliko, kolikor je en tak petokolonaš zaslužil v enem mesecu« Državni^ organi, kakor .policija, žandarmerija itd. so budno čuvali^nad t.akim.redoma Kdor je pa .to spregledal in zapazil, in odpiral oči še svojim sodelavcem, jc bil brezkompromisno poslan v zapore, kjer je počasi, hiral in izginil iz površine sveta! Gospodje v sobanah in rol el j,ih ao že preskrbeli, da je tak, njim nasproten in nevaren'človek ¿ilé.íiál. v luknjoodkoder ni več prišel, ali pa se je po par letih spet pojavil,, pa popolnoma spremenjen, star in uničen. Na prišel je-čas, ko se zemlja stresla, zrušili, in naš človek je vstal jezovi Mat j až so se pod sej prebudil, ko kralj Peco, pomel oč^ ter stisnil, svoje delavne pesti. 1 tega/vsega, nič več noče trpeti,' po= pa če tudi pade on, Saj je vseeno! Glavno, da bo domovina osbobojena, in sovražnik, uničen! našemu olo» je bila premagana, in kot sopet Stal na domačem praf Dosti mu je bilo medel bo s svojimi' nasprotniki, sovražnik, uničen i Po Štirih letih krvave, trde borbe se je veku posvetilo sonce med'oblaki, nevihta težke sanje_se je partizanu .zdelo, ko je a st nit j mlac _ _ ^ LS barve, volja tudi, nič več>ne more priti, Po cest tli je množica ljudi za staro pravdo, , vse njihove žrtve«, Ljud poznali več niso, eni c 11 tako, , njegove oci'so jekl< da bi ta borec klonil! ki pozdravlja naše borce saj ne ve, kako bi se jim oddolžila .za vse to, za ;vo i m naše slovensko ljudstvo se zaveda, kaj jim . 'da bi še leta in leta trpelo pod takimi mo» je prinesla ta borba« gočniki, ki so sesali našo kri, in ham plačevali za naše delo ubogo miloščino, sami pa živeli kot v pravljici« Zdaj smo mi tisti, ki si bomo življenje uredili tako, da bo vredno človeka! . Zdaj smo mi tisti, ki bomo- naše tovarne, podjetja, kmetije obnovili in uredili.;, da bo nam in našim otrokom tako, kot to predvideva Osvobodilna -Fronta in delavska Partija,naša vodnica! v Živela Osvobodilna Fronta, živela Komunistična Partija, vodnica de» lavnih množic Jugoslavije v osvobodilni borbi! Kulturno - prosvetnim delavcem! Pride tovarn iz enega pododb.orain. pravi : ’’Razrešite me-, ne' morem, imam preveč dela v službi in to iculturno-prosvetno delo-zahteva veliko časa, dalje nisem zmožen, itd« - itd.” torej, vse izgovore si je nar el, samo da bi bil”razrečen! n Kaj si mislite pri tem. tovariši? Prvič j da ta tovariš ni zmožen organiziranega, dela, da, si -ne' zhaapoiskati pomočnikov, in da je velik maloduš ne ž , ter premalo zgrajen! Drugič pa, ali je to beseda za današnje čase? V' današnjem času, ko je treba, da vsak brez izjeme- prime; za d elo in to na strokov= nem, kakor na politi onem in go spodarskem polju! Y današnjem času, ko je--treba nuditi delavstvu, naš emu naj napne dne j- š emu sloju Jcul= turo, prosveto, možnosti do napredka, do znanja, pomagati jim do oblikovanja samega sebe! Danes, ‘ko začenjam*' izvajati kašo p r v o petletko, našo veliko gospodarsko mn politično zmago nad onimi, ki. so se hinavsko režali in govori lisaj zida=. jo gradove v oblake', iz tega ne bo nič"» Danes pa se nam čudijo in se-bodo še bolj čudili, ko bodo videli naše prve: uspehe v petletki, in še bolj , ko'bo naša petletka Zaključena in bomo mi od= . nesli zmago! D a n e s, ko vsi zavedni državljani stremijo za tem, da bodo prav z našo proizvodnjo, zvišali . odstotek naše storilnosti visoko nad. povprečje in pokazali vsemu svetu, da si jugoslovanski narod" res zida, ampak ne gradove v oblake, temveč, tovarne, elek= trarne, gospodarska poslopja j ..gradi ceste, mostove, železnice. . | In ravno tu je treba1 predvsem velikih naporov in truda naših 1 kultur no-p.ro sve tnih .'delavce v, ki ho do. morali znati -prikaz z ati nujnost dela na vseh poljih-, prikazati in tudi dovesti mn o- f šlce 'v prosvetijenost zdravega duha, prikazati pomen in'nalogo vsakega poedinca v današnjem času! ITe bodčvna.s več mogli: zmerjati tam kje na. zapadu. ali' severu, z balkanci, napol ciganskimi narodi, če bodo videli, kaj naš narod, prekaljen v štiriletni borbi zmore, tej zna in ve! Tsled tega.-je treba, dragi tovariši in tovarišice uvesti pov= sod dobro agitacijo za knjige današnjega časa,- pokazati ljudem, tej zmor.e u . aktiv n,pr. pevao^r, igralcev itd. iz delavskega proletariata, iz delovnega sloja! Delavstvu je- treba nuditi naj = boljše,- kar imamo mi in ostale napredne države? posebno pa naša zaveznica. Sovjetska Rusija. Treba jim je prikazati nujnost na.- . šega najbolj intenzivega dela pri pripravah.in med.petletko, kajti, ;če delavstvo ne bo vedelo, zakaj dela,: za koga se muči, , tudi ne bo delalo. - Povedati jim je treba, pojasniti za koga. delamo, sploh-biti tu zato, da. delavstvo pravilno vzgajamo, to se pravi, da.hodimo po stopinjah velikih učiteljev Engelsa in Marxa, ter Lenina in -Stalina! Zato, tovariši, naj ne bo nikogar, ki hi, še pred.no smo pri = stopili k. deluj k resnemu, organiziranemu delu - že omagoval in iskal vse mogoče izgovore ter zapreke in tako jemal še drugim to= varišem, ki imajo.veselja do d&la, elan in zanos na kulturno -prosvetnem polju! Torej z Velikim zanosom inc elanom v našo prvo pet .1 e t ko! IG- I II jVj. predsedniki pododborov in.kulturno~prOsvetni referenti! ’> ' ... jae prchi^fidema()Z&bnvz\ dne, i^*(tcm^^rbp '•••iie .-¡Up.., prš ¡i-la- ,rpdl j§ vo'vilpih- prprpk**- -$pre jemadpo predloge , kako do. velike .vhodi sr. t o\r.-rno irv ;se ^ i: Najbolj gl prodlcg v" nb^kxep šem gpsh. ispedcl \ ■ : ž -d •r....g.--v o"! •’/spin ;,; .- •• ■; !j?r. - :, ~: -,g,/r g-.o-r 'i zv! \ j * 2^^i:^OV^/i4|ir4r I8$Pljij ki ; ste -Sor -do nCiB f^rpjplp,, jCrdvojni Itoviilrip in gA^ejr .so.-; .lapuhi:- -in.-.. febfpar -spi to ■ iz zaz= loga, -ke-f - j.p ■ ____.„ „ '■'_. 1 ._ ________ _, _ _ _ -Jjretiništvo.f _ Ubogo glasilo ISKRA zopet kliče na .pomoč' tovariše sindikaliste! J .' -Dragi tovariš ’in tovarišica! Dajem Ti 'na zlitij e * da prazna vreča..ne stoji pokonci! Talno tudi jaz ne bom več .moglo ob= >■ |1 sto jati j .če bom tako malo ali pa nič pozornosti dobivala -v od Vas vseli! ; . '. Nihcemi ne bo dopovedal? da med. nami ni raznovrstnih' t-a±' ... ■■' '.lehtov! Zato poskusite s svojo pisateljsko srečo in žili= c o,|' ter ' korajžno pošljite kak' članek- ali pesmico v ured= / '• ' ' ništvo Glasila ISKRE! Zdravo! Iskrica. X -L j ud gk r - "riruni on ” < Izšla. je. ljudska računi ca. ki stane 5o Dinar jev» Je v pol= ;platno vezana, ih ima žepni format tel obsega 221 st rani .Uprava sindikalne podružnice .jo priporo ca-vsem, posebno pa nav im: 'stroko= '• vn jakom in tovarišem, 'ki ’ pose ca j o večerno gimnazij, o in ra.zne stro-/ kovne tečaje» — Inte re senti . na j se javijo - pri svojem vodji grupe ./ali pa •pri odgovornem za kulturo ih'pr o svet o., v pododboru» Dne 2.3i in marca’t.lj se bo. vršil v Ljubljani kongres'kulture * in. prosvete za vso Slovenije» ■> ■ .Ker. je tudi naša podružnica.-'obvezahaj da pošlje enega delegata. na ta • kongre.skjer se bodo. dobile potrebne direktive za. delo'na tem ■ polju, je bila odd rž a.na kratka seja zastopnikov vseh. organizacij naše tovarne,,'in 1 , • ,se 1 izvolila tov» Gorjančeva-., .dav pojde na--' ■'! -ta. prvi kul'turno-pro svetni' -kongres! ,j Sprememba v personali* ... Ker je bil tov» Pagon,' personalni.referent, odpoklicanvv.sLužbo-’. na'Združenje, invalidov, Kranj.v kjer vrši 'dolžnost predsednika, je - f prišel pa. njegovo mesto tov» S-k o f i o. Janez, .prejšnji-.mojster v industrijski' šoli» Želimo mu .veliko uspeha! - : ’ • ... ; . Delavci vin; nameščenci ..... • > • ” ■ . '' ■■ tovarne-. E SERA b' - ■ Naročite knjige Posamezni ■ kn.iižici.cena 7* — LIVEN JE METIH, " 7 . ' - ELEKTROLUCN 0 ZA VA Rit?, NJE, 1 . . ,jr. . ■‘V. j UMJTR1DNJE ELEKTRIOKE INSTALACIJE'’ ' | ¡¡gl . : POD Z MNA ■ ELEKTRIČNA MREŽA ' in _ vlipi ■■ TEHNIČKO GRTAnje U MAOTSIVJ pri’ svojem .odborniku,* ki je odgovoren za 'kulturo-prosveto! - ■ .