97. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. aprila 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan iTP*er, izimSi nedcl-e in praznike, ter velja po poŠti pretentan K avstro-ogersko dežele za vse leto lfi pld., za pol leta 8 glćL, za Setrt leta 4 jrld., za jeden mesec 1 gld 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ?t%, vse leto to f*lrt\, fca četrt leta 3 gld. 80 kr., za icden mesec l j;ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po IH> kr. u črt v t leta. — Z-i tuje dele le toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznando jedenkrat tiska, po 5 kr., če bc dvakrat, in pi 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vol6 frar.kirati. — Rokopisi bc ne vračajo. — Uredništvo iu upravni Stvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravp ifttvu naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v&e administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mhviki p. ii. <»I»AJbm1«u uljudno vattliuo iik ■ofn iitrucb«, itur« g«»|MMle unruinlke p«, kit-trrliu l»o |»«>tt<)klM kdiKctn m*»*tM-u unr*i(' ulun, pronliito, «ltt |<» it iiraveiu <■»»«•! ptuiKvc, <ln poni-!)»■)<> ne prenehH In ilw «lol»4> vnv štvvlIUe.
„SLOVENSK NAROD"
«*i|Jm km LjubljKiiske naročitllie !»««*» |m»AII}m» h|n um iioui :
Vse leto . . . ulii.lH'— I četrt I«'1m . . kM. **»'» Pol leta* ... 6*ft0 | Jrdvn meneč. 1*1«
C* p«»l l)mi)«- nn doni se mriiuM I« Ur. nt* mene«, HO lir. ih ei'irf l«-tt». H pt»AII|»taJein po po* ti ve'.Jm %'oe leto . . . in — I fvtrt letM . . . *' —
Pol let«  ... H*—I J*Mleii uienee .    ., 1*40
fj^T" Nf»ru*a)e ae Inliko ■ VNitklm  iliievmn,  h h k ralu ne morit p«»»Inlt  imli  nnroiiihia, ftriiKM<-e •e ne vilraiuu nn riolično miroillo.
Upravnistvo ^Slovenskega Naroda".
Položaj našega obrtništva.
Danes minulo j« 14 dnij, odkar nas je zadela prirodna katastrofa, koja j« glede na materijalno Škodo tako velikanska, da ji od Szec*edinske pn-vodnji ni iskati primere v Avstriji, V takem obupnem času je doba 14 dnij silno dolga; zadostovati bi morala celo v to, da se kritičen položaj obrne k boljšemu. Se je li to zgodilo ? Poznavalec naših razmer mora reči, d« ne! Komur je bilo le količkaj mogoče, zapustil je radovoljno ali pa prisiljen mestno obližje; zapustile so Ljubljano najimoviteje rodbine, poleg teh pa tudi na stotine dijakov. Tujci ogibajo se Ljubljane in niti trgovskih potovabev ne vidimo več, ker bi jim bila pot v Ljubljano popolnoma brezuspešna. Stanovanja so prazna, ulice in trgi zapuščeni, kamor se obrnemo, ne srečamo druzega kot delavce in obrtnike, kojim skrb in tuga odseva iz bledih lic. Uradniki, oskrbujoči svoj neprestani posel v več ali manj nevarnih sobanah, hite po uradnih urah na prosti, varni svet. Mej ozidjem in mej hišami s tramovi vse navakriž podprtimi pa Čepi, pohaja in — čaka trgovec in rokodelec na odjemalca in naročnika! Prebil je dolgo dobo štiri-
Kje si ti, država?
Kaplje, kapljo! — Kje si t j. država, Avstrija? — Slovenec, sin ti zvesti, Nuj no bo, če si mu mati prava, Kakor kamen zapuščen na cesti.
Razdejano vse in pokončano ! Kamor so ozre, zgolj razvalina; Da sezida novo si Ljubljano. Ti pomoči moreš mu edina.
Hiti, hfti! gloda te Evropa,, Će obilo dnješ, ne stiskajo; Sinom mati naj ne bodo skopa. Košček kruha se beraču dajo!
Skop ni bil Sloven, ko v stiski hudi Krf je zate treba bilo dati; V stiski zdaj je on, dolžnost ti tudi Svojo stori, kaži. da si mati !
Jos. Stritar.
najstih dni. Če se tudi prišteva mej male obrtnike ; četudi večina živi takorekoč „iz rok do ustu, ni se se ponižal, da bi prosil podpore! Upal je prebiti prve tedne z lastnim imetkom, nadeje se, da se razmere po prvem strahu prevržejo na boljše. A .sedaj gine ta up dan za dnem. Poškodovana poslopja so, kakor s« to čedalje huje kaže, tako razdejana, da ni upanja pobeglim stanovnikom, povrniti se v kratkem času v Ljubljano. Delo in trgovina pojema in s tem tudi dobodki neštevilnih delavnih, a nepremožmh rodbin. Stavbinsko delo se pa doslej še nikakor ni moglo toliko razviti, da bi dajalo vsaj nekoliko nadomestila za odišle stanovalce. Mnogim rokodelcem pa je tudi onemogočeno vsako delovanje. Jednemu je pokvarjena prodajal-nica, drugemu delavnica in mnogo — mnogo jih je, ki nimajo niti stanovanja, v katerem bi mogoče bilo delati.
Le površne poizvedbe prepričale so me o hudi stiski mnogih krojačev, čevljarjev, slikarjev, strugarjev in pozlatarjev, Šivilj in modistinj, tapetnikov, pohišnih mizarjev, fotografov, kotlarjev, kleparjev, krznarjev in druzib, ki do sedaj tudi kot stavbeni pomoćni rokodelci se nimajo opravila. Vprašanje nastane, kaj bo ž njimi? Kaj bo posebno z istimi, ki imajo obilno drn*ir\e otrok, troji-n primankuje kruha I Kako jim je pomoči P Ko sem površno pregledoval zapiske nekaterih obrtnih društev, osupnilo me je število istih, ki doslej še nikake podpore iskali niso, če tudi so mi izrazili obupuo svoje stanje. T e vrste obrtovalci, ki so večinoma reditelji rodbin, so pomoči najbolj potrebni, a z javnimi milodari jim ne moremo pomoči, dokler jih skrajna beda ne prisili, oglasiti se za milodar!
Ali hočemo čakati do istega časa? Kedor ima srce za delavno in ubožno rodbino, poreče, da ne! Pomagati jim treba v drugačni obliki, vsaj za dobo jednaga meseca. Vpoštevati nara je pri tem, da ima marsikdo izmej imenovanih vrst obrtnikov še tu in tam pri naročnikih iztirjati kak prislužek. A tudi ta vir mu je za sedaj vsahnil, kajti tudi mnogi njihovi dolžniki trpe pod isto šibo — in kdo ve, kje so! Mnogi imajo poleg vse bede še nujna plačilne iu kupčijske obveze. Manjka jim denarja  za izpla-
Izvrstno staro mesto in njegova izborna I stara gostilna.
Angleški spisal K. Dikens. — Poslovenil L. (Dalje.)
„Zdi se mi, da sem Vas včeraj videl," pravi Goodchild.
„Tega ne vem gotovo," odvrne stari mož. „Jaz sodim, da ste Vi mene videli?" „Da li  sem  Vas videl ? — 0 da,  Vas sem videl,  ali  vidim jih  mnogo,  ki  mene   nikdar ne
vidijo."
Kil je to hladen, počasen, mračen in prepaden starec, počasi govoreč. Ni ganil s trepalnicami, kakor bi bile priklopljene na čelo. Njegovi očesi, dva žareča ogla, strmeli sta nepremično v jedno smer, kakor bi bili trdno zavrtana vez pod čelom.
Goodchilda strese mraz in obide zona, ali ohrabri se zopet ter pravi izgovarjaje se: „Nekdo je stopil baš na ra<j grob.'*)
„Ne, tam ni nikogar zdaj," odgovori starec. Goodchild se ozre na Idla, kojega je pokrival gost oblak dima.
„Nikogar tam?" nadaljuje Goodchild.
*) Poslovica.
čevanja pomočnikov; toda o tem pozneje. Za najnujnejšo pomoč pa si usojam opozarjati na naslednji način podpore, ter prositi merodajne faktorje, da ta nasvet blagovoljno vvažujejo.
Večina zgoraj navedenih vrst rokodelcev potrebuje Bredstnv za preživenje svojih rodbin vsaj za jeden mesec. Posodi naj se jim brezobrestno do konca t. I. toliko svoto, ki jim osigura tako preživenje. To posojilo se lehko pozneje, če se nabere dovelj novcev, spremeni v darilo, in pri eventualni poznejši razdelitvi vračuni .
Kedor bi želel tacega posojila, obrazložiti bi moral svoj položaj pismeno ali ustno pri dotični posojilni komisiji in ta bi se o istini osvedočila lehko po zadrugah in po magistratu Ker je pomoči potrebnih jako veliko število, zadostovati bi morala v ta namen posojila od ,i0—50 gld. za rodbino z otroci. Nadaljne podrobščine eventuelno tudi drugačen način pomoči pa naj ukrenejo v to poklicani faktorji prej ko moč! M. Kune.
Državni zbor.
Na Dunaju. 27. aprila.
Današnja seja poslanske zbornice je bila jako viharna. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje razprave o nujnosti Sokolovega pretiloga, naj se razveljavijo šolski ukazi češkega namestnika.
Prvi je govoril posl dr. H ero I d, ki je po-vdarjal, da bi se parlament moral izreči za nujnost, če je res tako velik prijatelj šole, kakor se ponaša. Rekel je, da se pod plaščem narodne in verske tolerancije skriva nečuven napad. Ukazi se bavijo z gojenjem lojalnosti in patrijotizma. Najhujše vladne odredbe se vedno zavijajo v lojalnost, tako da je lojalnost, ki bi morala biti vzvišena nad strankarske boje, postala pri nas podobna javni ženski. Kdor vedno lojalnost povdarja, je hinavec, profanacija krone pa je, če se jo vedno predstavlja kot višek javne avtoritete. Kaj si mora šest, sedem ali osemleten deček predstavljati kot avstrijski patrijotizem, če se mu ta utepa z najostrejširni kaznimi. Dobro avstrijsko misli menda tisti, ki služi vsaki vladi, bodi fevdalna ali liberalna, konservativna ali reakcionarna in taki ljudje se zovejo stebri države. Da se tako avstrijsko mišljenje stavlja  v isto vrsto z
„Ne, nikogar ni tam, zagotavljam Vas,u odgovori hladno starec.
Pri teh besedah stopi v sobo, zapre duri ter sede. Ali vsede se ne kakor drugi ljudje, ampak ne sklonivši tilnika niti upognivši hrbta se trdo spusti na stol.
,Moj prijatelj, gospod Idle,u povzame Good-ehild, ker starec molči, iu bi Goodchild imel rad še tretjega v razgovoru.
„Jaz sem gospoda Idla najpokorneji sluga,11 odgovori starec, ne obrnivši pogleda proti njemu.
r Ako ste v tem mestu doma," povzame Goodchild —
„I)a
„Lahko preženete nama nek dvom. Sedi obešajo obsojenci na gradu?"" „Mislim da."
„Ali je njih obraz obrnjen proti zidu?"
„Vaš obraz je obrnjen proti zidu," odgovori starec. „Ako Vas bodo obesili, videli bodete kamenje šiloma širiti se in krčiti in ravno tako se širi in krči v Vaših prsih. Potem vidite zablisniti se ogenj, začujete potres, grad zleti v zrak, Vi pa strmoglavite v prepad.
Bil je star mož, navadnih potez, nos je bil
zvestobo vladarju, kakor se je zgodilo v namest-nikovih ukazih, to je profanacija. Razumen človek ne bo navajal otrok na to, da si delajo sodbe o sedanji zgodovini de živečih mož in smešno je, naj otroci presojajo delovanje nadvojvode Albrehta. Do* slej ni imela cesarska pesem oficijelnega značaja. Nezakonito pa je, da je pri prošnjah prplesorjev za doklade navesti, kako je z dotičnega prosilca lojalnostjo. Govornik je potem pojasnjeval, kake preiskave so se vršile po čeških šolah in dokazoval, da se je postopalo skrajno samovoljno in nezakonito. Namestnik je s svojimi ukazi dosegel le to, da je češki narod državi še bolj odtujil.
Naučni minister dr. vitez Madevski je ob viharnem in odločnem ugovarjanju trdd, da češko mladino razjeda fanatizem najhujše vrste in pristavil, da konkretnih slučajev neče navajati. Vsled burnega zahtevanja mladočeških poslancev je rekel: „V neki šoli se je cesarjeva podoba sramotila, avstrijska himna se je iztrgala iz pesmaric, zamazala in pačila; dijaki so se dogovarjali, da ne bode več peli avstrijske himne in iz strahu pred to dijaško demonstracijo se je ukazalo peti koral sv. Vaclava. Šolskih nalog vsebina je bila veleizdajska".
Po8l. grof Mohenvvart je v imeni koal i ranih strank izjavil, da bodo te glasovale zoper nujnost.
Posl. dr. Herold je povdarjal, da to, kar je minister navajal, ni resnično, ker on kot član dež. šolskega sveta o tem nič ne ve. Na Češkem se iz vsake malenkosti naredi velikanska, državi nevarna afera. Sicer pa je le obžalovati, če se otrokom dajejo naloge, s katerimi se jih provocira izražati veleizdajske misli. Cesarsko pesem je izmej tisoč in tisoč dijakov iztrgalo iz pesmaric le o4 dijakov, kar je gotovo malenkostno število. Ali se kaj takega ne primeri tudi v Gališki ?
Pri glasovanju se je nujnost Sokolovega predloga odklonila, na kar je posl. Peruerstorfer vzkliknil: Slava ministerskemu predsedn ku grofu Thunu.
Zbornica je potem nadaljevala razpravo o davčni reformi.
Govorili so finančni minister Plener in posl, S i e g m u n d, D i p a u I i, dr. (i r o s s, baron M o r s e y, ter poročevalca dr. Steinvvender in Abrahamov*' i c z.
Ko so se prečitale še nekatere interpelacije, se je seja sklenila.
Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Katastrofa
!\ov sunek.
Po daljšem presledku se je včeraj popolodne okolu pete ure primeril nov sunek. Bil je precej močan. Škode ni sicer napravil nikake, pač pa zhegal zopet ljudij, ki so se bili zadnje dni nekoliko pomirili.
Iltt rl I ti.
Dunajski pomoćni komite nam javlja : „ Darov za Ljubljano iu okolico se je do danes opo-ludne vplačalo neposredno pri pomožnem komiteju 18.2»>4 gld. 30 kr , pri avstr. eskomptni družbi za komite 14.12U gld., skupaj 89.886 gld. 30 kr. Pri „Neue Freie PreSse" se j* sprejelo po poslednjem iskazu 11.678 gld. 38 kr., kartela producentov že-
leza 5000 gld., vsega skupaj 49.059 gld. 68 kr. Ker so tudi nekateri drugi dunajski listi že nabrali precejšnje zneske, je razvidno, ea se je do danes na Dunaji nabralo nad 5 0.000 gld. — Darovali so nadalje in izročili pomočnemu komiteju na Dunaju: Bodencreditanstalt 5000 gld., Creditanstalt 5000 gld.; bančna firma Thorech 1000 gld., zavarovalnica „Anker" 500 gld., firma Dutschka 500 gld., Regenhart in Ravmann 400 gld., vrh tega pa je došlo še mnogo darov po 300, 200 in 100 gld. — Deželni odbor bukovmski je daroval 500 gld. — „Osservatore Triestino" je izkazal I. zbirko milodarov za Ljubljančane v znesku 15 77 gld. 34 kr. (mej temi avstrijski Lloyd 500 gld, Assicura-zioni generali 500 gld., uradniki, delovodje in delavci LIoydovega arsenala 336 gld. 34 kr., ti rma Dom. Deseppi 200 gld." itd.).
Po deželnem poslancu Ivanu Hribarju do-poslali so: Stolni kapitelj v Djakovem 100 gld. — Upravništvo „Obzora" v Zagrebu 218 gl. 20 kr.
— Dr. K a t h o I i c k y ,  primarij v Brnu 10 gld.
— Dr. Josip Scheiner, odvetnik v Pragr 800 gl. kot čisti donesek koncerta, kateri je kapela? praškega „Sokola" priredila v „Narodnom domuu v Kralj. Vinogradih in jsicer: 600 gld. za Slovence in 200 gl. j za Čehe ljubljanske. — „Slavjanskoje b I a g o t v o-riteljnoje obščeatvo" v Petrogradu prvi donesek 389 gld. 60 kr.
Uredništvu našega lista so poslali: Brivski pomočniki v Ljubljani so za ljubljanske siromake složili 10 gld., da s tem nadomestijo škodo, ker je jeden brivski mojster vzel nepotrebno podporo 5 gld. — Gosp. Janko Fra s p. c. kr. voj duhovnik v Radgoni 5 gld. — G. Marija G r a-brijan v Vipavi 1 gld. — Skupaj 16 gld.
Državni poslance dr. Kcrjanele odpotuje na prošnjo dunajskega pomočnega odbora v Ljubljano in okolico, da odboru poroča iz lastnega videza o razmerah.
I* o in Ulj* ko pregledovanje poslopij.
Kakor se nam nadalje poroča treba bode podreti odnosno temeljito prezidati sledeča poslopja: Ku-nauerjevo hišo v Dolgih ulicah št. B (prvo nadstropje, eventuelno celo hišo); hiSo dedičev Palusa na sv. Jakoba trgu št. 11 (srednji trakt in trakt na vođo); graške vzajemne zavarovaluice hišo na Dunajski cesti žt. 18 (tri stolpe); Karola Tauzharja hišo in delavnico na Marije Terezije cesti št. 4; dr. Stareta hišo na Marije Terezije cesti št. 5 (prvo nadstropje vzhodnega trakta); Antonije Tomšičeve hišo na sv. Petra cesti št. 15; Andreja Vesela hišo v Kolodvorskih ulicah št. 6 ; Urše Stupica hišo v Kolodvorskih ulicah št. 8 (prizidek na dvorišču); Ivane ŠuŠteršič hišo na Sv. Petra cesti št. 19 (poslopje na dvorišču); prvo in drugo nadstropje trakta na vodo Bauerjeve hiše na sv. Petra cesti št. 24 ; v jako slabem stanju nahajajo se nadalje hiše : lekarnarja M;<yrja na sv. Petra cesti št. 4, Karoline Treo na Sv. Petra cesti št. 25, Kristine Schinzel v Prečnih ulicah št. 2. in Alojzija Steinraetza na sv. Petra cesti št. 6. Močno je trpela tudi cerkev sv. Krištofa, kjer bode treba temeljitih poprav. Da se pregledovanje poslopij pospeši, naprosil je občinski svet vlado, naj poAlje še nekoliko inženerjev.
Cenitev škode.
Jedna najnujnejših zadev, katero je treba kolikor mogoče pospešiti, je cenitev po potresa pro-vročene škode. Na temelju rezultata uradne cenitve dovolila bode še le vlada svojo pomoč. Hišni posestniki kateri sami nimajo sredstev za popravo svojih poslopij, teiko čakajo pomoči, ker jim sedaj vsak novi sunek nareja na zrahljane in zidovji novo škodo ter poslopja v sedanjem stanju.posebno vsled dežja silno trpe. Permanentni odsek občinskega sveta sklenil je v zadnji svoji seji, odposlati na Dunaj zaupnega moža ter ae tam s kakim avto-riziranim velikim podjetnikom dogovoriti, da svojo pisarno s potrebnimi tehničnimi močmi premesti v Ljubljano in da čim prej začne škodo ceniti. Da li bode treba pri cenitvi tudi vladnih organov, o tem treba se je še sporazumeti s c. kr. deželno vlado.
Zjcradbn barak
hitro napreduje. Danes bode dodelana ogromna baraka ob Kolizejski cesti (v Tivoli), v kateri bode prostora za več sto oseb; tudi ob drevoredu proti Šiški stale bodo velike barake. Zasebniki, katerim sredstva to dopuščajo, si gradijo lastne barake. V zadnji seji permanentnega odseka dovolila se je nadalje zgradba barak: krojaču Bizjaku v „Zvezdiu, izdelovatelju krst Franu Zakotniku na trati za novo vojašnico, trgovcu Ječmineku na Sv. Petra nasipu, Mariji Drašler in Antoniji Dekval na Mirji. Za tukajšnjo tvrdko J. G. lVIayer gradijo se tri jedno-nadstropne lične prodajalnice v Gradcu ter se bodo v nekaterih dneh postavile na Kongresnem trgu. Vse tri bodo s plinom razsvetljene ter so se že danes začele polagati cevi za plin.
Navodilo za popravo lils.
Komisijoneluo pregledovanje poškodovanih hiš se vztrajno vrši. Uradni zapisniki o poškodovanji posameznih poslopij ter o nujno potrebnih popravah dostavljajo se potom magistrata sproti hišnim gospodarjem, a magistratni stavbinski urad paziti ima na to, da se predpisane poprave tudi v resnici izvrše. Dotični zapisnik velja ob jedne m za stavbinsko dovoljenje.
■ Jud Mita kuhinja
je na račun kranjske hranilnice brezplačno razdelila dne 2G. aprila 2634 porcij, dne 27. aprila pa 2282 porcij juhe, mesa, prikuhe in kruha.
Vojaške mesne konserve.
Da se postreže manj imovitim prebivalcem ljubljanskim s tečno mesno hrano, je mestni magistrat naprosil vojaško oblast, da mu prepusti večji kvantum mesnih konserv. Vojaška oblast je ustregla tej želji t^r prepustila magistratu več zabojev teh konserv po jako nizki ceni 12 kraje, za škatljic > 2 porcij, kolikor namreč stanejo njo samo. Dobivajo se te konserve po omenjeni ceni pri mestnem magistratu. Pripravi se prav tečno jedilo iz teh konserv, katere je treba samo prevreti, da se morejo zavžiti.
zalivala želeaiileiilm upravam.
Z ozirom na naše poročilo iz občinskega sveta ljubljanskega, da sta upravi državnih železnic in južne železnice dovolile znatno znižan tarif za do-
&a6T Dalje v prilogi.
kakor šiloma zavit navzgor na jedni strani.  Good- | childu postane tesno,  noč se mu zdi   vroča, ne hladna.
„Grozen popis," pripomni.
„Grozen občutek," odgovori suhoparno starec.
Zopet se ozre Goodchild na svojega prijatelja, Tomaž pa je ležal na hrbtu, obraz nepremično obrnjen proti staremu možu. Zdajci se je Goodchildu zazdelo da vidi švigniti dva ognjena žarka iz starčevih očij ter usesati se v njegove tako, da je sedaj moral ob njih starcu neprestano gledati v oči.
„Moram Vam pripovedovati," prične starec stekleno gledajoč kakor duhovi. „Vi ne veste, kje se je dogodilo. Tam."
Goodchild pa ni vedel, kam je starec pokazal. Videl je samo, kako je potaknil prst v ognjeni žarek in kako je ta naglo zažarel.
„Veste Vi, ona je bila nevesta."
„Vem, da se še danes dobi svatovskoga kolača," govori Goodchild jecljaje.
„Bila je nevesta,' nadaljuje oni; „nežna, plava, modrooka deklica j ni imela niti lastne volje niti lastnega čustvovanja; bila je podložen, nezmožen nič, ne kot njena mati. Ne, ne, v njej je prevladal značaj njenega očeta.
Po očetovi smrti si jh mati brez truda prisvojila vse njeno imetje. Obnovila je staro znanje, katero je bilo mej njim in njo. Z ivrgla ga je bila pred starim, plavolasim in modrookim možem radi denarja. On je to lahko prezrl zaradi novcev in hotel je imeti odškodnino v gotovini.
Zato se je zopet bližal njeni materi zatrjevaje ji ljubezen in izkazuje ji razne postrežljivosti ter se podvrgel njenim muham. Mučila ga je na vse načine, kolikor jih je znala ali mogla izmisliti si. On je vse pretrpel; kolikor več pa je prenašal, toliko več odškodnine je hotel imeti v denarji in je bil trdno odločen, dobiti jo.
Ali glej, ona ga je prevarala pred odškodovanjem. V svoji razsrjonosti je nekoč obmirovala in odrvenela ter se ni več vzbudila. Prijela sa je nagloma za glavo, kriknila, ležala več ur nepremično ter umrla. Prejel pa on ni še nikake odškodnine od nje v denarji. Pogubo nanjo! Niti vinarja!
Sovražil jo je ves čas in hrepenel po trenotku, ko bi ji mogel povrniti vse. Ponaredil je zdaj njen podpis pod oporoko, v kateri je vse imetje volila svoji desetletni hčerki in njega odločila varuhom. Položivši jo njej pod glavo nagne se nad gluho uho ter Sepeče; „Sklenil sem pred mnogo časa: odško-
dovati me moraš, živa ali mrtva, odškodovati z denarjem. (Dalje prlh.)
Popravek in dostavek.
V mojnm podlistku (štov. 95) je krivo stavljeno dub lina nam. duplina. Molile se namreč imenuje duplina; nekoji pišejo tudi d u pij ina (Wolf). '— Naj še pristavim tri izraze, kateri se dandanes pogostoma čujejo, pa natanko ne razločujejo. ICrdsenkung je usad, ker se zemljišče u sed a. Erdrutschung je plaz, ne usad. To se umeje samo, če se sneg zavalf z gora ali z gorskih obronkov — obronek je abhang (Vv'olf) —, tedaj gredo snežni ali sneženi plazovi. Abrutschung je plaz in mel (izgovarjajo men). Na domu sem slišal za mlada: „Mel je prepeljal (zavlekel) njivo." Veuder pak je mej plazom in melom razlikovati: plaz prepeljuje debela in široka zemljišča, mel pa samo ruši, in to prst, grušč, pesek, mehko pečevje (u. pr. lapor). V Podsredi je po pravem bil plaz, kateremu so tudi menj natanko rekah mel. Qoi bene distinguit, melius locjuitur.
Na Dunaju, 27. aprila 1895.
Dr. Janko Pajk.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 97, dnć 29. aprila 1895.
važanje stavbinskega lesa v Ljubljano, naprošeni smo še omeniti, da je občinski svet izrekel zahvalo omenjenima železniškima upravama. Pred potresom varne zgradbe. Društvo avstrijskih inženerjev in arhitektov je z ozirom na ljubljansko katastrofo sklenilo, naj se sestavi posebna komisija, ki bo preiskala, kake vrste škodo je potres provzročil in naj se razpiše konkurencija za načrte, kako zidati javna in privatna poslopja, da bodo varna pred potresom.
Nasvet.
Grozna nesreča, ki je zadela Ljubljano in okolico, vzbudila je povsod akcijo v pomoč. Iz vseh krajev naše države dohajajo milodari. Človekoljubje pa in sočutje ne omejuje se samo na jedno državo. Da bi tudi drugod dobro poznali velikost nesreče, gotovo bi tudi od drugod dohajala pomoč. Spomnite se le na ogromne svote, ki jih je prejel Zagreb po potresu iz Pariza. Naši risarji napravili bi slike iz porušenega mesta, naši učenjaki preskrbeli primeren tekst, oboje pošlje naj se v najznamenitejše ilustro-vane lise nemške, laške, francoske, angleške, ruske ... s prošnjo za prejem podpor. Vsak list nabere lehko par tisoč goldinarjev. Srčno želimo, da bi se izvedlo to v korist ponesrečencem.
Hrvatje za I JiiblJtmo:
Naš rojak gosp. Anton Gnezda, trgovec v Zagrebu je nabral mej tamošnji mi prebivalci znatno vsoto 1 120 gld. 35 novč., katero je osobno izročil županu ljubljanskemu. Ravnateljstvo „Prve hrvatske štedionice" je votiralo 1 0 0 0 g 1» ravnateljstvo hrvatske komercijelne banke 300 gld., hrvatska kreditna banka 120 kron, Zagrebški parni mlin je odposlal 10 vreč moke, da se razdele mej siromake ljubljanske. — G. K. P r i e s t e r je podaril 100 kron. Rodoljubni meščani v Samoboru so nabrali 200 gld.
jMeNtaiiskts Hesedo v Pragi priredi na korist ponesrečencem v Ljubljani v teku prihodnjega tedna veliko akademijo, v kateri bodo sodelovali vsi bivši in še sedaj angaževani češki člani slovenskega gledališča. Mej drugimi bo gosp. I n e m a n n deklamoval Stritarjevo pesem „Slovenska Lizbona" in Gregorčičevo nSam".
r#.lato dunajsko sree.
Član dunajskega pomoč nega komiteja poroča o naslednji epizodi, ki se je primerila dne 27. aprila popoldne v lokalu komitejevera : Vknjižili so ravnokar nekaj tisočakov in stotakov in bili vsled tega vzlic temu, da so se ljudje gnetli v malem lokalu, jako dobro razpoloženi, ko se prikaže pri vratih mala skupina i gospa, iz malomeščanskih krogov in nje 7 ali 8 let stari sinček. Na obrazu se jima je videlo veselje. Mati je silila sinčka, držećega srebrn goldinar v rokah naprej, sinček pa se ni prav upal. „Kaj izvolite?" — „Nekaj malega bi rada oddala za Ljubljano ..." odgovori mati in sili sinčka zopet naprej. Deček položi goldinar na mizo. „Pod katerim imenom naj se zabeleži prispevek ?u — „0, to je vse jedno, ta malenkost . ..." . V knjigo moramo kaj vpisati!" | „Ne, ni treba . . . ." Mati in sinček hočeta zopet oditi. „Zapišimo: Majhen Dunajčan . . svetuje jeden navzočnikov. Tako se je tudi zgodilo. Dobrosrčna žena niti počakati ni hotela, da dobi potrdilo, ker je bila že oddala svoj prispevek, vedoč, da se obrne Ljubljani v prid. Potrdilo se jej je moralo uprav vsiliti. Rlagajničarji so se prav toplo zaliva lili in mati in sin sta zadovoljna zapustila lokal. Zlato dunajsko srce ni bajka iz davnih časov, ampak živi in je dovzetno za gorje in žalost drugih Ijudij.
Iflllodarl
naj se z ozirom na sklepe, storjene v zadnji seji obč. sveta ljubljanskega in z ozirom na to, da je kolikor moči osredotočiti pomočno akcijo, pošiljajo ako možno naravnost mestnemu magmi ratu, kateri jih potem objavlja v listih. Mestni magistrat pozna najbolje tiste, ki so pomoči nujno potrebni i n je torej najbolj vsposoben prav in koristno obrniti milodare ljudoljubnih darovalcev.
Potres In Škoeljnnske Jame.
Kakor so dognala natančna preiskavanja, se v podzemskih jamah pri Škocijanu vsled potresa ni prigodila niti najmanjša sprememba. Pač pa so je pri postajici Rodik mej Hrpeljami in Divačo pokazala zanimiva prikazen. Na polju blizu čuvajske hišice se je udrla zemlja in je videti vodnjaku podobno jamo, ki je več metrov globoka. Bržkone je bila tu nekdaj jama, katero so pozneje zasuli, vender se to dozdaj ni moglo dognati; nekateri ljudje, ki
so bili zaslišani, se ne spominjajo na tako jamo. „Trie8ter Z g t.", kateri smo povzeli to vest, pravi, da je ta slučaj na vsak način zanimiv in vreden, da se nadalje poizveduje o njem, kar se bode tudi zgodilo.
Šmartno pod Šmarno goro. Mej kraje po potresu najhuje prizadete, šteti je gotovo tudi našo občino. Revščina je bila tu že prej doma, sedaj pa je Šmartno kar naravnost — ba racij a! Potres se je ponavljal ob istem času, kakor v sosednjih krajih in je v prvi noči uničil večinoma vsa zidana poslopja. Popolnoma porušena je šola, oboki so udrti, zidovje razmaknjeno in prerešetano. Poslopje se bode moralo popolnoma z novega zidati. Zvonik farne cerkve je tako porušen, da je le čudež, da še v zraku visi. Predlanskim novo popravljeno žup-nišče trpelo je tudi mnogo škode. Srednjegamelska podružnična cerkvici morala se bode podreti in ostali dve podružnici zahtevala bodeta pa v popravo prav izdatnih stroškov. Dve hiši sta se podrli popolnoma, nekaterih pa še čaka jednaka osoda. Ni je hiše, ki bi lila neprizadeta. Najhuje je trpelo Šmartno in Dolnje Gameljne, in v poslednji vasi podsulo je v Žagarjev! hiši šestero otrok, od katerih pa je le I jleina Angela ostala pri priči mrtva, ostali pa so jo le z malimi udarci srečno odnesli. Uradno cenjene škode je pri cerkvi in soli 26.000 gld., pri župnišču 800 gld., pri privatnih poslopjih pa 8i{.U0O gld. Pri nas kar nikakor misliti ni, da bi se popravile cerkve in šola, ako ne pride kar največja podpora. Merodajni krogi naj blagovole to blagohotno uvaževati.
Idrija. Poročali ste že, da je bila Idrija zadeta od potresa sicer močno, vender brez večje škode, katero bodo mogli zasebniki večinoma sami poravnati. Zato smo se čudili, ko smo čitali v nekem listu, da je pri nas jedua hiša zrušena, 2 do 3 pa da so tieporabne. Izvedeli smo iz naj verodostojnej-šega vira, da potres tega nt storil, čemu torej begati ljudstvo, ali morda celo s kakim postranskim namenom? Sočutje do uboge Ljubljane se je začelo spreminjati tudi pri nas v dejauje. Občina jej je dovolila f>uO gld podpore, vsa društva so se pa zjedimla, da prirede gledališko predstavo in velik koncert v korist Ljubljani, da nekoliko olajšajo njeno nesrečo, seveda le malo, ker so Idrijski prebivalci večinoma zelo ubožni. Tudi v cerkvi se bode pobiralo iu istotako utegne dati kaj malega v ta namen naša mlada hranilnica in posojilnica. Tako se nadejamo, da se z združenimi močmi kmalu obnovi središče našega naroda.
T LJubljani, 29, aprila.
Volitve V Istri. V Podgradu je bila volitev volilnih mož dne 22. t. m. Pri sestavljanju volilnih seznamov so bili izpustili 52 slovenskih volilcev. Reklamacije Slovencev so se odklonile. Nekega Laha so zasačili, ko je volilcem ponujal za glas 10 gld. Oddalo se je vkupe 187 slovenskih in 124 nasprotnih glasov. Volilna komisija, ki je precej pri stransko postopala, je zavrgla 41 slovenskih glasov. Vzlic temu so voljeni Slovenci. Duhovščina je prišla polnoštevilno na volišče. Po končani volit vi bilo je veliko veselje in slišali so se živio-klici .Jenku. Spinčicu in Mandiru in razlegalo se je slovensko petje. Nasprotniki so pa jako poparjeni odšli z volišča.
Volilna reforma. Pododsek za volilno reformo imel je zadnje dni nekaj ssj Vlada mu je zopet predložila nekaj statističnega gradiva in tako ima zopet za nekaj sej dela. Kaj se je sedaj vse že sklenilo, je tajnost, najbrž ničesar. Le to se zagotovo poroča, da pododsek do 1. dne maja ne reši svoje naloge, da so vse tiste govorice bile izmišljene. Mi jih tako nismo verjeli, ker naglost. ni navadna pri gospodi, ki sedi v pododseku. Jutri voli odsek za volilno roformo v pododsek jednega člana namesto izstopi vsega Dipaulija. Govori se, da so konservativci se premislili in se zjedinili, da se v pododsek voli poslanec Hagenliofer. Čudili se bi mi temu ne, kajti več konservativnih Intov se še vedno trdno drži nemških liberalcev. Posebno graški „ Volksblatt" se no more prepričati, da bi se dalo vladati brez koalicije in kaže nekak strah pred krščanskimi socijalisti. Da se jedinost ohrani, sodelovali bodo dalje pri volilni reformi in baron Dipauli utegne naposled še prav osamljen ostati.
Ministarska kriza. Zopet se širijo novice o bližajoči ministerski krizi. Sedanje ministerstvo ima še zaupanje zbornice, a je v notranjem bolno.
Podobno je Auerspergovemu ministarstvu, ki se js tudi zrušilo brez kakega posebnega udarca v parlamentu. Visok ministerski uradnik se je izjavil, da se utegne ministerstvo mej letošnjimi parlamentarnimi počitnicam zrušiti samo po sebi. Kaj da pride potem, se pa ni izjavil Tudi mej parlamentarnimi strankami vladajo čudne razmero. Povsod se kaže nekak razpad in nezaupanje in nikjer ni več pravega veselja za delo. Ko bi res do mini-sterske krize prišlo, pa ostane večina sedanjih ministrov, kakor je bilo ostala pod TaarVejevim mi-nisterstvorn. Posebno je verojetno, da ostane sedanji finančni minister Plener. Tudi ni gotovo, da bi se z vlado razrušila tudi koalicija, temveč bi se le zgodilo, kakor se je izrazil pl. Plener, da se koalicija k večjemu nekako preosnuje Vse to so pač le ugibanja, kajti le redkokdaj se pripeti, da bi mej parlamentarnimi počitnicami prišlo do mini-sterske krize.
Govori državnih poslancev. Praško nadso-dišče je razveljavilo konfiskacijo „Narodnih Listov" zaradi odobravanja nekaterih govorov državnih poslancev. Nadsodišče pa v dotičnih govorih ni našlo nič kaznivega. V utemeljevanju svoje razsodbe pa nadsodišče pravi, da ima pravico pretresovati poslanske govore, če je kaj kaznjivega v njih, samo poslancev ne more preganjati. Nadsodišče se je postavilo popolnoma na vladno stališče. V tej zadevi je poslanec: Pacak bil v državnem zboru stavil nujni predlog, a stvar je obležala nekje v odseku. Želeti bi bilo vsakako, da se stvar uravna, ker se tiče imunitete poslancev. Veljave parlamentarizma gotovo ne povzdiguje to, če sme vsak govor v državnem zboru postati predmet sodnemu pretresovanju in He tako dejanje tega ali onega poslanca proglasi kar za prestopek ali pa celo hudodelstvo. Splošno se opazuje, da si v Avstriji parlament ne zna prav varovati svoje veljave.
Občinske volitve v Lincu Tretji razred so v Lincu pri občinskih volitvah popolnoma zgubili liberalci. Zmagali pa niso konservativci, temveč voljeni so nemški nacijonalci. To je posledica tega, da konservativci in krščauski socijalisti niso jedini. Po mestih konservativci nimajo upati dosti uspehov. Da niso konservativci delali ovir krščanskim socijalistom, bi bilo na brž mogoče v tretjem razredu zmagati s krščanskosocijalnimi kandidati. V drugem razredu so pa liberalci obdržali vse dosedanje sedeže. Tudi v tem razredu bi se bilo dalo kaj storiti, da se je osnovala krščanskosocijalna stranka. Konservativni listi se izgovarjajo, da konservativna stranka ni dosti agitovala. Tega pa najbrž le zaradi tega ni storila, ker je hitro spoznala, da zanjo v Lincu niso prava tla. Razmere v mestih so vse drugačne, kakor na deželi, kjer je odločilen upliv duhovščine. Meščani pa hočejo imeti ljudi, kateri se pred vsem zanimajo za obrtna vprašanja, in te razmere krščanski socijalisti dobro poznajo.
Predloga proti prekucuhom. Mej liberalci v Nemčiji se je začelo veliko gibanje proti predlogu proti prekucuhom. Narodni liberalci bi bili pač glasovali za predlogo, ki bi bila zadela le socijaliste in protisemite, a za predlogo, kakor jo je predtdal odsek po nasvetih katoliškega centra, pa ne bodo glasovali za nobeno ceno. Vlada je pa zadnji čas se menda sprijaznila s predlogo katoliškega centra, videč, da s svojo predlogo ne prođere. Herolinski mestni zbor je te dni sklenil peticijo na državni zbor, da naj predlogo v premenjeni obliki odkloni. Nadvojvoda braniborske pokrajine, je pa takoj naznanil nadžupanu, da je mestni zbor prestopil svoj delokrog i u zahteval od njega, da ustavi doti'" ni sklep. Načelnik mestnega zbora je pa vzlic temu in če tudi se je zapretilo z globo 300 gld., prošnjo odposlal državnemu zboru. Sedaj se ne ve, kaj bode vlada storila, bode li razpustila mestni zbor. Pomagala si z razpustom pač ne bi veliko, kajti konser vativca v Berolinu ne spravi nobenega v zbor. Pričakovati je pa, da državni zbor predlogo odkloni, ker katoliški cen trum in pa protestantski konservativci nikakor v tej stvari niso jedini.
Dopisi.
1« Poslu» 27. aprila, (Volilno gibanje.) Volitve volilnih mož v pazinskem političnem okraji I so se izvršile piav povoljno za hrvatsko stranko, j Dočun sta bila naša deželna poslanca pri zadnjih : deželnozborskih volitvah izvoljena z 38 proti 211 gla-j som, dobila bodeta kandidata hrvatske stranke pri ' letošnjih volitvah 02 glasov a nasprotna stranka
"P
razpolaga »amo a kakimi 16 glasovi. Občini Roljun v pazinskem sodnem okraji in pa 1'lomin v labin-skem sodnem okraji vstopila sta letos za prvikrat v kolo dičnih naših občin Pazin, Tonjan in Žminj, v katerih prvih dveh so bili naši volilni možje jeduoglasno, v tretji pa z 1 74 proti 17 glasovom izvoljeni. Kak romovš in šunder z italijanstvom tega okraja še pred malo meseci in zdaj se italijanska stranka niti ne upa na volišče, odkar jo je zapustil c. kr. okrajni glavar Schvvarz. Najpristnejši dokaz pač, kdo da izdržuje v Istri italijanstvo ! Pri tej priliki naj Vam opomnim, da je prišla naša vrla duhovščina polnoštevilno na volišče, ravnaje se po škofovi okrožnici, ki je bila v vsakem oziru pravi „nebodigatreba". Glede volitve poslanca za mestno skupino Pazin, Plomin in Labin ne morem Vam poročati nič gotovega. Ako bi pri nas uradniki ne bili tako hudi Lilioni, kakeršni so v istini in bi se volitve vsaj vzdržali, potem bi se smelo skoro z gotovostjo računati na zmago, tako pa bode vse odvisno od slučaja. Ako bi Vam hotel poročati o splošnem izidu istrskih deželnozborskih volitev, potem bi menda najbolj uganil, ako bi Vam rekel, da bode ostalo vse pri starem. Resničnost te trditve, ki se bode, žal, v kratkem času dokazala, ni za nas Slovane veeela ter bode napolnila marsikatero rodoljubno srce ki je od razpusta istrskega deželnega zbora marsikaj pričakovalo, z grenkimi občutki ali ne pomaga nič — tako je pri nas in hvala Bogu, da je še tako. Vender pa bi ne bilo prav trditi, da ni s temi volitvami narodna stvar pridobila ničesar, kajti smelo Udi ko trdimo, da bi bila kolikor poreški toliko i puljski politični okraj pridobljena za našo stvar, ako bi volilne komisije zakonito postopale in ako bi bile volilne liste v redu. Zato pa bodi zanaprej prva skrb našim voditeljem, da že pri občinskih volitvah po vseh okrajih
— pazijo na sestavo volilnih list.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20, aprila
— (Osobne vesti) Začasni okr. komisar Herman grof Attems je imenovan definitivnim okr. komisarjem, vladni koncipist Fran Zupnek začasnim okr. komisarjem, začasni vladni koncipist Ivan Kresse definitivnim vladnim koncipistora in koncept ni praktikant Rihard baron Apfaltrern začasnim vladnim koncipistom
— (Nov stavbeni red za Ljubljano) Da obstoječi stavbeni red za Ljubljano ne odgovarja več modernim zahtevam, je znano; posebno pa so se sedaj vsled potresa jasno pokazali nedostatki njegovi. Zategadelj naglašala se je tudi v predvče rajšnji seji permanentnega odseka občinskega sveta nujna potreba novega stavbenega reda za Ljubljan . Dimniki naši so za eventualnost potresa premasivni in previsoki ter so se tudi pri zadnjem potresu večinoma zrušili ter napravili mnogo škode ; isto pokazalo se je tudi povodom potresa leta 1830. v Zagrebu, kjer se je tudi po potresu premenil stavbeni red ter se zidajo le nizki dimniki. Tudi strehe so pri nas pretežke in se bode treba odločiti za lahkejŠo konstrukcijo. Ker je ta zadeva v očigled prezidave tolikega števila hiš v našem mestu nujna, sklenil je permanentni odsek, naj se c. kr. vlada naprosi, da po svojih organih na temelju povodum potresa pridobljenega izkustva da izdelati nov stavbeni red za mesto ljubljansko in da ga v bližnji aeziji predloži deželnemu zboru v posvetovanje.
— (Pomožni odbor za Ljubljano) ima od danes naprej svoj lokal v hotelu pri Maliču (Stadt Wien) I. nadstropje št. 15. Dopisi naj se tam oddajajo oziroma portirju izročajo.
— (Pozor društvom na deželi) Operni pevec Josip Kari Tertnik ponudil je pomožnemu odboru v Ljubljani prijazno svojo pomoč, da brezplačno sodeluje pri kakih 7 koncertih, ki bi jih društva po deželi hotela prirediti s pevskimi zbori v korist po potresu poškodovani Ljubljani. Ker ostane g. Tertnik le do 20. maja v domovini, naj se blagovolijo društva obrniti prej ko mogoče direktno na g. Tertnika v Ljubljani, poslopje realke.
— Pomožni odbor za Ljubljano in okolico.
— (Prošnja.) Naprosilo nas je mnogo Ljubljančanov, ki imajo svoje rodbine na Dolenjskem ob progi železnice Ljubljana-Novo mesto in Kočevje, opozoriti slavno obratno ravnateljstvo državnih železnic, naj bi za take rodbinske očete blagovolilo dovoliti znižane vožnje tudi za dolenjsko stran. Preverjeni smo, da bode slavno ravnateljstvo, ako usliši to utemeljeno prošnjo, mnogim rodbinam storilo veliko dobroto, za katero mu bodo hvaležne.
— (Policijske vesti.) Od sobote na nedeljo aretovala je mestna policija 10 sumljivih oseb; mej arstovsnimi nahaja se znani tat Peter Furlan is
Postojne. Osem postopačev odpravilo se je po od-gonu iz Ljubljane. Od včeraj do danes zjutraj pa je bilo aretovauih 23 oseb, mej temi je 12 postopačev in tat Janez Dacar iz Kranja, ki je mitni-čarju Šantelju ukral odejo, vredno 2 gld. Kaka druga tatvina se pri mestnem policijskem uradu ni ovadila, pač pa so skušali — kakor se nam poroča — v Kurji vasi vlomiti tatovi, vender jih je gospodar s strelom iz revolverja prepodil. Nadalje se nam pripoveda, da je predvčerajšnjim v dve hiši prišel neznan mož, ki se je predstavil za inženerja, ki pa je bolj pozorno ogledoval razne mobilije v stanovanjih, nego li razpokline v zidovji. Občinstvo naj bode torej pozorno!
— (Lov na „roparje" j Po mestu raznesla se je govorica, da so „ roparji" sinoči hoteli vlomiti v kranjsko hranilnico, ter odnesti nekoliko drobiža. Kakor je policija dognala, je ta govorica neosnovana. Pač je vojaška patrola in policija sinoči zasledovala dve osebi, ki sta poleg hranilnice bila preplezala čez Koslerjevo vrtno ograjo ter ubežati, ko sta opazili, da se jima straža približava. Ta sumljivi slučaj našel je povoljno pojašnjenje, ker se je konstatovalo, da sta ubežnika bila Staculova hlapca, ki v Kosler-jevern hlevu prenočujeta ter sta se čez ograjo bila podala na nočne svoje ekskurzije.
— (Iz „Glasbene Matice") Ker je dobila „ Glasbena Matica" ukaz, da mora podreti svojo društveno hišo radi poškodb, nastalih vsled potresa, prične graditi novo hišo, ki bode do pričetka prihodnjega šolskega leta dogotovljena. Okna, dveri, peči, štedilna ognjišča itd. iz demolirane hiše proda pa „Glasbena Matica" iz proste roke ter vabi 8 tem kupce na četrtek, dne 2. maja t. 1. ob 8, uri popoludne na lice mesta v Gosposkih ulicah št. 8.
— (Lastovke v zadregi.) Prijatelj našega lista nam poroča: Tudi zveste stanovalke v naših hišah in gospodarskih poslopjih, prijazne lastovke, bile so vsled potresa oškodovane. Potres razrušil jim je večinoma dolgoletna gnezda, v katera se vsako leto zopet vračajo. Na moji hiši v Šiški imel sem zadnje dni priliko opazovati, kako kla-verno so lastovke obletavale mesto, ker jim je potres razrušil gnezda; vsak dan zbralo se jih je večje število, ko da bi hotele se posvetovati: kaj sedaj? V nekaterih dnevih bil je sklep storjen: začele so pridno donašati blata in drugega potrebnega gradiva in sedaj so nova gnezda večinoma že dodelana. Naj bi nam bile v posnemo !
— (Popravek.) V prelepo Stritarjeve pesem „Slovenska Lizbona", katero smo priobčila v št. 04 našega lista, se je urinila neljuba pomota. V zadnji kitici v četrtem verzu je namesto „obdare" čitati „o brode"; torej slove verz „Sad dober blagi ob-rode darovi".
— (Brezplačna stanovanja) Gospod Janez Lapuš, posestnik v Beljaku, Italienerstrasse 9, da na razpolaganje 3 sobe in 1 kuhinjo v Zuželčah 1 a ure od žel. postajf Bernica pri Beljaku mej Slovenci. Posteljino treba soboj prinesti. — V Dvoru, jedno uro od Žužemperka je brezplačno na razpolaganje stanovanje treh sob s kuhinjo. Pohištvo je soboj pripeljati. Naslov ae izve v našem uredništvu.
— (Za pogozditev) šolskih gozdov v Grmu pri Novemmestu je c. kr. deželna vlada brezplačno dala 7000 smerekovih sadik iz državne gozdne drevesnice v Ljubljani.
— (Zdravstveno stanje.) V kočevskem okraju so osepnice nekoliko prenehale v nekaterih krajih pa popolnoma pocehale. Vsega skup je zbolelo 43 osob, izmej katerih jih je umrlo 7, ki niso imele cepljenih koz. Bolnih je zdaj še 8 osob.
— (Slovenska porotna obravnava v Gorici.) Prva obravnava, ki se je pred goriškimi porotniki vršila v slovenskem jeziku, je bila te dni. Izžrebano je bilo dvanajst slovenskih porotnikov, vsled česar je odvetnik dr. Stanič predlagal, naj se obravnava slovenski. Sodišče je predlogu pritrdilo in obravnavalo se je na veliko jezo laških fanatikov v slovenskem jeziku.
— ( .Tržaški Sokol") priredi dne 4. maja 1895, v društveni telovadnici ulica Farneto (na voglu ulice Amalia) s sodelovanjem vojaške godbe peš p Hohenlohe Schillingsfurst 87 veliko akademijo z jako raznovrstnim programom. Vstopnina znaša za člane in njih rodbine po 30 nvč. za osebo; za povabljene nečlane 50 nvč.; člani došli v društveni obleki bo vstopnine prosti. Sedeži na odru 50 nč., v I. vrsti 80 nč., v 11. vrsti 20 nč Začetek bode ob l/19 uri zvečer. Poleg društvenih telovadcev bodo sodelovale tudi telovadkinje v vajah na bradlu, na orodju in v skupini in telovadni gojenci Po končanem telovadnem vzporedu bode prosta zabava in ples.
— i Občni zbor ,, Delavskega podpornega društva v Trstu) se je preložil na nedeljo dne 12. maja.
— (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se bo k janu-varski izdaji 1895, generalne tarife za blago c. kr. avatr. drž. želaznic uvel dodatek IV., ki zadobi veljavo z dnem 1. majem 1895
* (Paverjeva ekspedicija na bo verni tečaj)
se je odgodila na poletje bodočega leta, ker ne bode mogoče prej dovršiti obširnih in trudapolnih priprav.
* (Ruski zdravniki v inozemskih zdraviliščih.) Kakor se poroča iz Peterburga, bode odposlala ruska vlada to poletje več mladih ruskih zdravnikov v Avstro-Ogerako, Nemčijo in Francijo, da prouče zdravilišča v teh deželah.
* (Krčme v Avstriji.) V vseh avstrijskih kronovinah je bilo koncem 1894. 1. restavracij, hotelov in krčem 188.524, žganjaren pa 25.72G. Torej pride jedna krčma na 122 stanovnikov, jedna žganjarna pa na 893 stanovnikov. Največ krčem je na Dolenjem Avstrijskem, največ žganjaren v Gališki.
* (Nesreča v rudniku.) V Dennvju na Škotskem se je v ondotnem rudniku primerila velikanska eksplozija plinov, ki je ubila 13 rudarjev, 163 jih pa več ali manj ranila. Mnogo rudarjev je še v rovu, ne ve 8e, ali jih bo moči rešiti.
* (Poplava) Blizu Epinala pri vasi Bousey je voda predrla takozvanoga vzhodnega kanala nasip in .sicer kar v dolgosti kakih sto metrov in poplavila vso okolico. Tri vasi so uničene, nad 50 osob sd je potopilo Skoda se ceni na več milijonov goldinarjev.
I _ _
7---
Slovenci ln Slovenke I ne zabite
družbe sv. Cirila ln Metoda!
--------Ji
I
Darila i
Za pogorelce v Toplicah so darovali: Dež odbor kranjski 1500 gld., knez Auersperg 400 gld., deželni predsednik baron Hein 50 gld., g. Perko, župan v Rudoifovem dve zbirki skupaj 86 gld. 60 kr., g. dr. Slane iz Rudolfovega, dve vedri vina in 30 gld., županstvo v Semiču 25 gld., vitez Lui-ger v Bršlinu 30 gld., Narodna čitalnica v Kostanjevici 21 gld, g. Rozina, notar v Mokronogu f> gld., g Kastelic iz Kandije 10 gld., g. Hrašovec, advokat v Celju 3 gld., g. Oblak iz Rudolfovega 1 gld., g. Saje iz Št. Jerneja 1 gld., gg. Mehora in Pavčič iz Rudolfovega dva voza kruha, dobrotniki iz Rudolfovega različno obleko. V imenu pogorelcev se podpisano županstvo naj topleje zahvaljuje in klič.i: Bog povrni! Županstvo Toplice, dne 27. aprila 1895. J. Šuštaršič, župan.
Družbi sv. Cirila in Metoda je pokroviteljica postala župnija Brezni ca, pošiljajoč družbi za piruhe 108 gld 63 kr., nabranih zlasti z o/.irom na slovensko šolo v Velik ovcu. Pokroviteljici zastopnik bo vsakokratni bre miški župnik ali njegov namestnik — Posamezne vasi v župniji
80 darovale naslednje svote : Breznica 13 gld. 63 kr. Moste 11 gld. 8G kr., Žirovnica 12 gld. 50 kr., Breg 6 gld. 15 kr., Selo 6 gld. G8 kr., Zabreznica 7 gld. 11 kr , Vrba 6 gld. 70 kr., Studenčica 6 gld. 44 kr., Rodine 9 gld. 16 kr., Smokuč 20 gld.
81 kr., Joaloviče 7 gld. 59 kr. Zahvaljujoč se vrlim Brezničanom za prelepi velikonočni dar, mora jih družbino vod s t- o pohvaliti tembolj ker so s tem činom posnemali svoje duhovne rojake, o katerih smo nedavno poročali, da so darovali za slovensko šoto v V.-likoven poldrugo družbino pokroviteljino. Ginjeni smo bili, ko smo čuli, da so tudi najrevnejše hiše v župniji si utrgale vsaj male svotice po 5, 10 in 15 kr. in aemtertje dekle po 1 krono. „Zrno do zrna pogača — kamen do kamenja palača"; — ali če tudi ne potratna palača, vendur bo z božjo pomočjo kmalu stala čedna zgradba s podobo sv. Cirila in Metoda na čelu: slovenska šola v V e 1 i k o v c u , ki bo še poznim rodovom pričala o požrtovalnosti slovenskega naroda. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda .
Dunaj 29. aprila. Razprava o proračunski točki glede celjske gimnazije v proračunskem odseku se jc odložila za 14 dni j.
Dunaj 29. aprila.    V današnji soji po slanske zbornice se je vzprejel odsekov predlog glede državne podpore pogore'cera v Toplicah.
Dunaj 29. aprila. Tukajšnji sindikat dopisnikov unanjih listov je pomočnemu komiteju za Ljubljano naznanil, da hoče v vseh evropskih časnikih začeti akcijo v korist Ljubljane.
Praga 29. aprila. Vsi češki provincijalni listi prijavljajo oklice za nabiranje darov v korist Ljubljani. Zlasti v Plznu se delajo priprave za veliko akcijo.
JLvov 29. aprila. Občinski svet Ivovski je votiral 500 gld. za Ljubljano.
liOtei'ljne srećke 27. aprila.
V Linču: 1,     86.     40,     25, 54.
V Trstu: 44,     66,     61,     85, 17.
Umrli so v Ljubljani:
26. aprila: Josipina Rupar, gozdarjeva hfii, 5 đni, Trzafika cest« 8t. 22. — Marija Kremžar, posestnikova hči, 16 let. Židovska steza St. 6. — Ivan Eisenzopf, rač. podčastnika sin, 7 dni, Kurja vas St. 21. — Jera Križaj, kuharica, 75 let, Poljanska cesta št. 18.
V deželni bolnici:
24. aprila: Jakob Jeraj, prosjak, 52 let.
26. aprila: Frančišek MerkoŽiC, dninar, 36 let. — Jakob Korošec, prosjak, &'<i let.
V v o i a s k i bolnici:
24. aprila: Mirko Beiss, c. kr. nadpijonir, 25 let. V hiralnici:
27. aprila: Bernarda Ivana Foitschik, usmiljena sestra.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
Stanje -
barometra        . " „ peratnra
v mm *
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
7LMV6 728-7 728 7
1020 c 15 0° C 11 4*C
7. zjutraj 2. popol. 9, z veto r
728"'* 730-;i 730-2
10 0° C 11-80 C 1060 C
si. zah, si. zah.
si. sev.
lli-2
dež. dež. obi. dežja.
si. svz. dež. hI. vzh. obi. si. zah. obi.
1*0 dežja.
25 60 45 25 10
Srednja temperatura 12 2° in 10'!»°, za 1"6° in 0-0° nad norma lom.
JDiana^slza, "borza,
dne 29. aprila 1895.
Skupni državni dolg v notah .   .   .   ... 101 gld. 30 kr.
Skupni državni dolg v srebru   .... 101
Avstrijska zlata renta....... 123
Avstrijska kronska renta 4° 0..... 101
Ogerska zlata renta 4°/0 •   ...... 123
Ogerska kronska renta 4 ' ,..... 99
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1087
Kreditne delnice......... 395
London vista........... 122
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 59
20 mark............ 11
20 frankov........... 9
Italijanski bankovci........ 45
C. kr. cekini........... 5
Dne 27. aprila 1895.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1H64 po lOO gld..   . J98   „   — „
Dunava r»'g. ftrečke 5° 0 po 100 gld.    .   . 132   „   75 „
Zemlj. obč avstr. 4'/»" n zlati zast. listi    . 120   „   75 n
Kreditne srečke po 100 gld...... 2 2   „   — n
Ljubljanske srečke......... —   . —
Rudolfove srečke po 10 gld...... 24   „   50 „
Akcije anglo-avstr. bnnke po 2O0 gld. .   . ltiii   „   50 „
Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 451   „   — „
25 75 94 70 90 73
Papirnati rubelj
31
Zahvala.
Vsem onim, ki so se spominjali nase preljub-ljcno pokojne soproge, oziroma matere
Jožefe Koprivnikar
v njeni dolgotrajni bolezni: nadalje vsem onim, ki so nam izražali svojo sočutje o priliki smrti njen« in jo tako mnogobrojno spremili k večnemu počitku: vseiu, ki so položili na krsto prekrasne vence, zlasti čiistitiin gg. pevcem litijskim za gm-Ijive žaloHtiuke tor slavnemu gasilnemu društvu Litijskemu za korporativno spremstvo, izreka tem potom iiiijsrčnejšo zalivalo
rodbina Koprivnikar.
Litija, dne 23. aprila 1N).~>.
(599)
. o
21
5 s
Iti *^ •S > o
.ee rt -77 •m   B 9
M TS ^
1*4*8.
O ,2
.. o- a
»o rt *C
7Ž S — >n  ;.
rt
• -   5 N
Jbtb m
►cs3 P
Pomladno zdravljenje. I
Prvi pomladni tedni ho navadno Čas, v katerem so IMti ozdravljenje motenja telesnih lunkcij, ki je nastalo  po  zimskem načinu življenja. V ta oimen oposurjamo na
9LAVNO IKLADllTI^
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi /.a predzdravljenje za toplice: Karlovo vari. Marijino toplico, FraiicoiiMlm«!
in druge od zdravniško strani priporočane.
Strešni prevleček
v posamičnih svalkih po 10wi* in i>okrivau|a s tem pre-vločkom ali pa s tanko cinkovo |»lo««o%ino po najnižjih cenah pri (473—4)
I«. M. Eckerju v Ljubljani
Dunajska cesta it. 7. Vnanja naročila se najhitreje izvršujejo.
x>cx%a.
%o^od <2>ctcz aKostei, pivovarna z in gtaSČa-fi. v Spo3nji šv>(li, V2»pteje€ naj je- po g rasne m pc-trou, fii jc vo^j afi manj tas-dcjal naSa otanovaivja, po3 dttefio K&z na »h dat vat no prenočišče v ovojem vitnetu >afonti. 'žhz vetihoduzno ćVGto/o njegovo ifc tekamo tnu najsrčnejšo z*al\v<x-(o.
S/Cadao&do« £au3ia, dtottiift- v p. ^aiucr, dt&štni utadtvitt ^Tlik«;.-, (586) mag tstratu i uiaduifi iDcacjCič.
Za lzuoenje kova tke obrti se takoj vzprejme
1 učenec ali vajenec
pri Valentinu TJrbanćiou, kovaškem mojstru pri Do-
lenjski mitnici.
(537-1)
RONCEGNO
najmočnejša naravna tirscn in železo sodržujoča mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva po zdravniškem predpisu pri anoinljl« Itlorosi, polinlli, živčnih In *»-u*kll» bolo«nlli9 malariji itd.
Pivno zdravljenje uporablja se skozi celo leto.
Zaloga v vhcIi  trKovluali  s mineralno  vo<lo In lokarunli.
Kopališče Roncegno
(Južno Tirolsko)
3 ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopelj, poiiolno zdra\ ljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, ma-a/ii, zdravilna <r:iiniiistika. Visina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega zasčičena od vetrov, dišeč., suh zrak, brez vse^a prahu, stalna temperatura 18—33 stopinj. ^<li**«» Vlltaide prve \rste z obširnim lepim parkom, p ekrnsen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, kdravilkl salon. Povsod električna razcvet Ijava, zdraviška godba, lawn-tennis. Senčnata izprebajalisča, lepi izleti. Sezona maj-okt.ober. Prospekte in pojasnila daje ko-paliMĆiio ravuatcl |Mtv«» v Itoureirno. (527—1)
I      Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
cd
n
u ■o
H a
G (-> cd
<v
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
(Itlfijc olje.)
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vo.iim bvi'Žh v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica l fjl'1-; 19 malih steklenic 5 gld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (1239—26)
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
l*o*il|n mo x ol»rnlno po*lo.
Lekarna Trnk6czy v Gradci.
C. tr glavu taviateljimi amr. drž, želeiajc.
Izvod iz voznega reda
v«l?atrn«^a od X. oOctolorav 1894.
NMtopno omenjeni prihajal il In odh«|alnt out o»a«<i«n1 ia v »i *<a|—iw afialšmm (nuu. Sr*dnJ*«TTop«kl 6** )• k raj ne na a 6mmu v UJufc-IJa«l m t min a ti naprej.
Odhod le LJubljane (jas. kol.)
Ob 1», etri O «m4m. po imej oiebnl vlek ▼ Trbit, Ponl*bel, ReUak, Oa» loreo, Kreiieeaifeite, Ljubno, um Helmlhel v AaHM, Uchl, Oman* den, solne gred, Iieiui-Oeiteln, Zeli ne Jsiern, Stnyr, Lina, BminjOTioe, PliauJ, MeriJiue »ere, Kger, Karlov« vare, Franoove var«, Pra«0, LJpelJo, Dunaj via Anelelten. Oft fl. nH JO mit*. iJutrnt moteni vlak ▼ Novo meeto, Kočevje Ob 7. uri tO mit*, tjutr,^ oiebal vlak v Trhli, Pontabel, H.»ljak, Oe> loveo, Kr»nromfoit«, Ljubno, DnnaJ, oee Selethal v Hulnuffrad, Duna via Araetettea.
Ob tli. vrl Rti min   ilnpohuli*« melanl vlak v Novo meito, Kočevja.
Oo 11. uri SO mtm. rfotmiMciM« oiebul vlak v Trbla, Pontabel, Holjak, Oalovea, Vraneenefeet«, Ljubno, Salithal, Danej.
Ob * uri 14 rr»<n t,<>i»>l**<in* oiebnl vlek v Trl.U, Hnljek, Oelnveo, Ljubno, čee Selethel v Holuo^rad, Lend-Gaateln, Zeti oa Jeaeru, Ino-noit, Rreffuio, Ourih, Oenevo, Paril, Htevr, Lino, Oratinden, Ieohi, BudeJevloe, PUenJ, Marijin« var«, K^nr, Vranoov« vere, Karlova vara, Praaro, Idpeko, Dunaj via Amiteitan.
Ob 7- uri VO min. mr+r~r metani vlak v Novo meeto, Ko6evJ«.
Prihod ▼ Iejnbljano (jut. kol.).
Ob S. ur* H3 min. »Jutru) ot«bnl vlek ■ Dunaja via Acmtotten, Lip« ■ ijo, Preff«, Frenoovih Tirov, Kerlovlh varov, Kure, Marijinih »arov, Plenja, Hudejevlo, Holno<rrade, Linoe, Htevre, (imundeiie, Ieahla, Anj, eeaa, Zella ne Jeieru, Lend-Ocatolna, Iijubnena, Uelovoa, Holjake-FraĐBenefeate. TrbUa
Ob H. uri 1.9 min. »Jutru) meeani vlek li Kodevja, Novega meate.
Ob II. uri min. dttjmlutlne oiebnl vlak a Dunaja via Amatotten, Li pelje, Prage, Frenoovih varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov, Planja, Hudejevic, Bolnograda, Linoa, Stejra, Pariaa, Oeueve, Ouriha, Hregnice, Inoraoita, Zella na Jeearu, Lend-Oaeteina, lijuhneire, Oolovoa, Llenae, Pontetila, Trbiae.
Oo i/,  uri Hit mit*. ]>i>jn>luiinr metani vlek le Kočevja, Novega inotU.
Ob 4. uri 4X min. j>oj»'tuttn*> eaebni vlek « Dunaja, LJubaega. Hnlzllieta, Heljeke, Uelovna, Franeenafoat«, Pontabla, Trbiaa
Ob It  uri lili min. trerer metani vlak i> Kočevje, Novega Meeta.
Ob V. uri VI min. »wit oaebnl vlak a Duueja preko Amatettena la LJnbnega, Heljaka, Oelovoe, Pontabla, Trbite.
Odhod ls LJubljane (dr«., kol.)
Ob    7. uri V.i mit%. »jttimj        v Kamnik.
,        "       ,      OS        .        ,.iij..i(m.(«(I   m „
.     rt     .    SO     ,     trr^T _ .
Prihod v LJubljano (dri, kol.).
Ob   0   ur* SH tmtb, »Jutru)        le Kamnika »    11.   „    1.1     ,     dopotntiu*   „ ,, m     O.    h    SO      •■      «tHVW>' ,,
(5-95)
Strešni prevleček
v   Bvalkib   po   10   □ metrov   po   tflfl. 1*35.
Strešni kotran
neobhodno potreben za iuimisy.it-iiJck krovov  1#. wlrckMiitkftvH prcvlrrka!
Nastavki m kamine
iz kamenine v vseh velikostih.
Traverze
so v zalogi pri (,r,a- -1)
Filipu Supančiču
!ESi5^islcEL cesta. št. 1©.
t-i
4 4 4 4 4 4 4 4
▲ AJkAilkikAelkAeheiVAAalkeaVel^
no'/n mQ7iln nrnti nrnlinn ►
► ► ►
► ►
►
Je naiholi&i< sredstvo proti |ir«»liuu, rtvuiitil/iiiu itd. Lonček Htm r 1 Klel. — iilHvno Mit I »ti i mo«* t KI, K ii«*iier( lekarnar v l.«ovn (1-allMka).
Bpoitovanl gospodi 1/.rok a in Vam svoji) n:»jtop-lejftit zahvalo /a V.tAe mazilo  proti  protinu, kntoro k»j Isbornn uolnkuje. PoSljito mi Ae 2 lmi^ka, da bom imel to izborim sredstvo vedno pri roki     (1150 28) 1'Ihhv, dni 20. julija l^'.'i       Jos. Knott.
CHINA SERR A VALLO z železom
neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente.
Vzbuja slast do jedij, kropi živce, zboljša kri.
Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rini 1894. Zlata svetinja: Mejnax6dna razstava Benetke 1894. Zlata Svetinja: Mrjnamdna razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: nlejnarodna razstava Amsterdam 1894.
Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. iiaron lt.rolM-i:t.iii^. prof dr. «'itea .Tl«m«'ii^-Tln«»rlmlV, prof dr. M«'ln«ulu, prof. dr. klonil, prof dr. ]\>iiNM«>r. primarij  dr. vitex \io«>li<li,
najbolje priporočevan itd. itd.
To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1857—k^)
Prodaja se v steklenicah po l/t litra in I liter v vseh lekarnah.
Lekarna Serravallo, Trst.
Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavne valoge v Ljubljani: Lekarne L. dilroetauhel, 9Ittr<lei«*'lftla«>irer, 9I«*yer In U. Trukocsv.
irruginosa
bnicoFRbbrifugoHicflslilaiinh
Juuioi .«f2«3^«,*4/!4U€.«fi"»a:t<i
SehaciaSehravallo triest£
D3B
Podpisani priporoča svojo kovaško obrt
za vezi (Schliessen) in natezalne vijake (Zugschrauben)
po nizki ceni.
(538-1)
"Vs.leri.tin. "CTrT©a.xt£i£,
kovaški mojster pri Dolenjski milnici.
Dobro, belo, primorslco vino
posebno za delavc« priporočljivo, 1  liter po 24 kr., pri
60 litrih po 22 kr. in nezitdavčeno po 16 kr. priporoča pole*; boljih vrst (504-3)
Kranjska vinarna v Ljubljani
Slonove ulice 52, vhod poleg slonove kavarne.
Mladeniča
krepke postave, od 14—16 let starega, ki ima veseljo do mlmrHtiH, vzprejmera v izn&bo stavbinskega in pohištvenega mizarskega rokodelstva. Natančne ju pojasnila daje Fnin 1mizarski mo ster v Opntl|l. (50ti-2)
! Štiri stanovanja!
V I>T«»vowii iiM'Mtu oddati bode pričetkom avgusta oziroma septembra t, 1. štiri lepa stanovanja in to v čisto novi, na kaj lepem prostoru ter moderno zgrajeni hifii. Dvoje stanovanj ima tudi vrt. Več o tem zvedeti je pri lastniku hiše H. Dolenou na 4.rum pri Noveui menili. 531—1)
Tri prostorne sobe
dam v rajem, ako treba,  prenkrblm tutlf hrano.
* rance Scllan. (498-3)
gostilničar v Preddvoru pri Itraajts, poŠta Tnpallče.
Dolsrta pro<la|alku želi prevzeti
prodajalnico ■m'
»ravnfetVu
(512-2)
n ftpecerlfMklm Majrom, l»» trgu aH tmll u a deželi.
, prodajalka" naj se pošiljajo upra
V tSlCMtll,
idbe pod šifro tu...SI Nar.u.
Podpisaai krajni .šolski svet naznanja, da se bode
javna zmanjševalna
za oddajo mojsterskilt del
za zidanje novega šolskega poslopja v Ovsišah
vršila
dne 12. maja ob 3. uri popoludne v Po&nartu.
Družbeni pogoji in načrt so v pogled razpoloženi pri podpisanem predsedniku v Pod na rtu. (MO —1)
•Iom. IN»ffH«>iilk 9. r.
Primarni zdravnik
dr. E. ŠLAJMER
ordinuje samo od 12. do z. ure
T7"
(**os*Lriii dom).
Eventuvalna obvestila naj se do 4. ure popoludne pri bolničnem vratarju oddajo. (539—1)
oooooooooooooooooooooooooi
Dr. 1619.
Razglas.
(513 — 3)
Vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Voloskeni z dne 13. novembra 1894, št. 10.1 .*?0, vršila se bo pri temu občinskemu glavarstvu
dne 14. maja 1895, ob 10. uri dopohidne
vsr javna dražba
proti znižani ceni od gld, 2750
za popravo župne cerkve vBrezovici.
Vzprejemale se bodo tudi pismene ponudbo, previđene s kolekom 50 kr., katere morajo biti vložene pri podpisanem v dan pred dražbo.
Toliko ustmene kakor pismene ponudbe previđene motajo biti z varščino 10°/„ proraeunjene cene.
Stavbeni in dražbeni pogoji, načrti in proračun so na ogled ob uradnih urah pri tem občinskem glavarstvu.
Občinsko glavarstvo v Materiji
dne 20. aprila 1895.
Občinski glavar: Kastelic.
Podpisani deželni odbor daje na splošno znanje, da so se dcždlll uradi, razun deželne blagajnlee
premestili v administracijsko poslopje nove
deželne bolnice
zatlaj za Mt. PetersItO cerkvijo« ter da eo uradne ure doto'ene
od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne.
Deželoa blagajnica ostane še zanaprej v deželnem dvorcu.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dnć 25. aprila 1895.
Ces. kr. avstrijske     državne železnice.
Dnć i. maja 1895. 1.
otvori se
postajališče Mlillnern
mej postajama Beljak, («lrž. kol.)  in  BcrilCCH proge Alti-
»trt t en-I*Oll t« IVI za osobni in omejeni prtljažni promet.
Časi odhoda osobnih vlakov, ki se tam ustavljajo, so naslednji:
Smer od ZBeljsulcai
v Ink i ter.
p.911
t. 2. 3.
32«
P.915
1. 2. 3.
1207
P.917
t. 2. 3.
in-
p.937 1.2 3.
76'
P.947< 1.2. 3.
22:
Smer Edljetlc
vlak Atev.
P.1U2
1. 2. 3.
913
P 9IG
1. 2. 3.
414
P.918
1. 2. 3.
P.938 I. 2. 3.
809
P.949*
1. 2. S.
945
* Vlaka 917 in 049 se peljeta le ob nedeljah in pravnikih.
Nočni dasi od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj zazna-menovani so s tem, da so podčrtane številke minut.
Osobe sh odpravljajo v postajališči samem, mej tem ko se potna prtljaga odpravlja samo potem doplačevanja. (52G)
C. kr. železnično ravnateljstvo v Beljaku.
Služba distriktnega zdravnika
zdravstvene občine  Braslovcc v okraju Vransko na Štajerskem z letno
plaćo 700 gld.
Zahteva se avstrijsko državljanstvo, diploma doktorstva vsega zdravilstva, nmsko-katoliška vera, popolno znanje slovenskega in nemškega jezika in pa neomadeževani značaj. Dotične prošnje z vH^mi prilogami naj se vložijo
do c2.rx6 155- ^».aJrLilszsL t- 1-
pri *ii|»mi*<vii BraNlovce.
Distriktni odbor Braslovče
[411—3)
dtm 10. aprila 1895.
Prvomeslnik
Ant. Plaskau.
Cement
železniške šine, štorje za obijanje stropov ^
železo za vezi in traverze železno, cinkasto in pocinkano ploščevino kovanje za vrata in okna
sploh  vse,  kar  se  potrebuje  za stavbe
priporočata po |»ku nizkih censh
(501-3)
STUPICA * HAL
trgovina z železnino in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta štev. 1, v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".