SLOVENSKI LIST
..............i—i^——a— m II i	......iiibb—aw^M^—■—■—immiiiimimu —mnii i * a—wmirm—»n—muh m m i mm «anwiiwii iwiummii mu ■ ihiihm
CORREO ARGENTINO	~ " II * ' J*	1 1 f 1	• 1 1 V	1	NAROČNINA: Za Ameriko in za cel
_«-pj-pa T?T,T1TTnmA	renodico de la Lolectividad Yugoeslava	**<> s arg 6._; za POi ieta 35o
TARIFA REDUCIDA	©	Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev _ Concesión 1551 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÍTO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 3 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1939
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA _Concesión 1551_
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Núm. (Štev.) 107
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Gospodarska prerivanja med velesilami
Svetovnopolitična borba med velesilami, ki se je raztegnila na vseh Pet celin, je v najnovejšem času zavzela bolj obliko gospodarskega boja. V zadnjih dveh letih to še ni tako jasno prišlo do izraza. Niti o zavoj e-vanju Abesinije, niti o nemškem razmahu v srednjo Evropo ne moremo trditi, da so ju' vodili prvenstveno gospodarski vidiki. Šlo je bolj za politične težnje, ki sta jih obe imenovani velesili hoteli uresničiti, da bi njuna politična veljava dosegla ali celo nadkrilila politično moč ostalih velesil. Prav tako se je odpor Francije, Anglije in Amerike gibal bolj na političnem področju, ker so imenovane tri velesile — o Rusiji ne govorimo — hotele s političnimi sredstvi zadržati Italijo, Nemčijo in Japonsko pri zasledovanju njihovih ciljev. Danes pa je ta borba, o kateri smemo reči, da je zavzela že zelo široke meje, prešla na gospodarsko Polje in nasprotujoče si velesile čedalje bolj uporabljajo gospodarska orožja v borbi druga proti drugi. Nekaj zgledov bo to še bolj pojasnilo.
Na Daljnem vzhodu, kjer nobeno politično sredstvo ni moglo zaustaviti japonskega prodiranja na Kitajsko, pripravljata Anglija in Zedinje-ne države severne Amerike široko-potezno denarno ofenzivo proti japonski protivniei. Amerika in Anglija hočeta Kitajsko podpreti, da bi vzdržala naval japonskega nasprotnika. O Zedinjenih državah vemo, da so^neki kitajski., trgovski skupjui izročile 25 milijonov dolarjev, da z njimi vzdržuje trgovinsko zvezo med Smgapurjem in zapadno Kitajsko. Prav tako je prišlo v javnost, da jo neka angleška denarna skupina posodila Kitajski okrog ene milijarde dinarjev v iste namene. To so sicer sorazmerno majhne vsote, a so dejansko le prve, začetne podpore, ki Jim bodo sledili mnogo večji zneski. -Japonska vlada je obe posojili javno ožigosala kot napram njej naperjena sovražna dejanja ter zagrozila, da bo Angliji in Ameriki napovedala hoj z gospodarskimi protiukrepi. •Anglija in Amerika se te grožnje nista ustrašili, ker dobro vesta, kaj ju čaka, ako pustita, da Japonec zasede še ostali del Kitajske. Iz onega dela, ki ga je že podjarmil, je Anglijo in Ameriko dejansko že pognal. Ista usoda ju čaka v srednji in južni Kini, če se kitajski odpor zruši. Anglija in Amerika sta torej v borbi Proti japonskemu imperiju vzeli v roke gospodarsko orožje, da v nekoliko zapozneli, a še vedno ne prepozni samoobrambi obranita to, kar ji-^a je na Kitajskem še ostalo, odnos-110 da zagrenita Japonski uživanje tega, kar misli, da je že njena last. gospodarsko orožje je na tem bojišču med velesilami prevzelo vodilno Vlogo.
Nekaj podobnega opažamo v nasprotju med Japonsko in sovjetsko Rusijo glede izkoriščanja ribolovnih pravic na obalah Sahalina. Sovjetska Rusija dela Japoncem neprestane težave in so Japonci to tako resno vzeli, da zbirajo vojaštvo la sovjetski meji in da so kar naenkrat ponižani Kitajski ponudili so-razmerno blage mirovne pogoje, sa-«io da bi bili pripravljeni za nastop Proti sovjetom. Tudi tukaj je gospodarsko orožje nevarno dregnilo v delovanje japonskega imperija in ogroža razmah njegovih teženj. Mnogo bolj jasno pa se kažejo obri-s| gspodarske vojne na torišču, kjer si. stojijo nasproti Anglija in Ame-rika na eni, ter Nemčija in Italija na drugi strani. Napetost, ki je izbruhnila med: Nemčijo in.Zedinjeni-državami severne Ameriko in ki •le dovedla do dejanske prekinitve diplomatskih odnošajev, ima zelo re-
Nov Hitlerjev govor
ZASTOPNIK NEMŠKEGA RAJHA JE IZJAVIL, DA BO NEMČIJA S SVOJO VOJNO SILO PODPRLA ITALIJO, ČE BI JO DEMOKRATIČNE DRŽAVE NAPADLE — PONOVNO JE NAGLASIL, DA ŽELI
NEMČIJA ŽIVETI V MIRU
Prejšnji ponedeljek, ob priliki o-tvoritve "rajhstaga", je Hitler spet imel dolg govor, katerega so v evropskih diplomatskih krogih pričakovali s precejšnjo nestrpnostjo. Širile so se namreč vesti, ki so napovedovale, da bo Hitler podprl italijanske teritorijalne zahteve napram Franciji, da bo zahteval, naj se Nemčiji vrnejo kolonije, ki so ji bile odvzete tekom svetovne vojne, ter da bo terjal povračilo velikih vsot, ki jih je Nemčija plačala na račun vojne odškodnine.
Izgledalo je lorej, da bo Hitler z novimi zahtevami spet vznemiril svet. Te alarmistične napovedi pa se niso izpolnile. Res je Hitler naredil mnogo poklonov svojemu rimskemu kolegi, omenil je tudi vprašanje kolonij in reparacije, ni pa podprl italijanskih zahtev in ni prišel na dan z novimi lastnimi zahtevami.
Führer je uvodoma podčrtal idejno skladnost med trojico fašizmov v današnjem svetu: italijanskim, nemškim in japonskim. Dejal je, da je Italija začela reševati Evropo na enem koncu ter da je nacionalni socializem nadaljeval in še nadaljuje to "reševanje" na drugem, japonski avtoritarni režim pa "rešuje" svet na Daljnem vzhodu. Po velikih poklonili Mussoliniju, je Hitler podčrtal tudi važnost svojega lastnega deiu: 4át»iirit¿v -Velike-Nemčije, i. j. priključitev Avstrije "vkljub Schuschniggovim intrigam" in okupacijo Sudetov "vkljub Beneševim mahinacijam".
Precej ostro je govornik nastopil proti raznim državnikom in listom demokratičnih narodov, ki s svojimi izjavami oziroma vestmi vodijo — kakor je dejal — zlobno protinem-ško propaagndo in s tem hujskajo narode ter pripravljajo novo vojno. O Nemčiji pišejo in govore, da je gospodarsko v razsulu, da se režim drži le z najhujšim terorjem itd. in očitajo ji, da pripravlja tudi najbolj neverjetne osvojevalne načrte. Hitler je te očitke zavrnil rekoč, da če-
prav nima Nemčija kolonij, iz katerih bi črpala surovine, so pa le vsi njeni državljani oblečeni in v vsakem pogledu bolje preskrbljeni nego v takozvanih demokratičnih državah, ki vkljub svojemu lastnemu velikemu bogastvu in vkljub kolonijam niso v stanju rešiti se brezposelnosti in doseči socialno izboljšanje širokih slojev. Trdil je, da je 99' odstotkov nemškega prebivalstva na strani režima, dočTm v demokratičnih deželah vlade delajo prav nasprotno od onega, kar so volilci pričakovali. Smešil je očitke, da stoji Nemčija pred gospodarskim razsulom, in na-glasil, da Nemci ne rabijo gospodarskih naukov od "bananorejcev".
Rekel je, da so velesile napravile največjo neumnost, ko so Nemčiji odvzele kolonije, ki jih "rajh" potrebuje ne za to, da bi v njih reklu-tiral vojake, marveč za svoje gospodarsko ravnovesje. Angleži so mislili, da bodo s svetovno vojntí štrli nemško gospodarsko moč; računi so bili preuranjeni, kajti Nemčija je danes močnejša nego kdaj prej. Na enak način se bodo izjalovili upi tistih, ki napovedujejo skorajšnjo gospodarsko propast tretjega cesarstva. Na pritožbe, da so nekatere velesile pograbile kolonije in se polastile svetovnega bogastva, je neka zelo ugledna osebnost odgovorila z ironijo,-da so pač "ui.odi, ki imajo in narodi, ki nimajo", Taka je morala, je dejal Hitler, v državah, "ki jim vladajo kapitalisti"; države, ki so po ljudstvu vladane, so pa takšno moralo zavrgle tako v notranji kakor v zunanji politiki.
Po starem običaju je Hitler prav ostro napadal Žide ter jih označil kot glavne voditelje protinemške propagande. Tako so naprimer spravili v svet tudi izmišljotino, da namerava Nemčija napasti Ameriko. "Nekega lepega dne si bodo izmislili, da hočemo okupirati luno", je dejal führer. Obdolžil je Žide, da povsod uganjajo hujskaško delo in da v mnogih državah pravzaprav sami vodijo poli-
tiko, ker imajo v rokah vsa propagandna sredstva: liste, kinematografe, gledališča, radio, literaturo itd. Hitler je dejal, da bi bil čas, da se narodi otresejo židovskih hujskačev, ki pripravljajo vojno in bi radi pognali narode na bojna polja, od čega bi samo židovstvo imelo koristi. Zavrnil je tudi očitke, da je vera v Nemčiji preganjana. Dejal je, da zaradi vere ni še nikoli nihče v rajhu doživel niti najmanjšo nevšečnost in država z izdatnimi sredstvi celo gmotno podpira verske organizacije, čeprav je cerkev v Nemčiji veleposestnik in se cenijo njene nepremičnine na 10 milijard mark. Če bi pa zainteresirani krogi želeli, je vlada pripravljena izvesti poolno ločitev med cerkvijo in državo, kakor je v Franciji in drugih demokratičnih državah.
Hitler je povdaril trdne vezi med Nemčijo in Italijo. Dejal je, da internacionalni hujskači tudi proti Italiji vodijo veliko gonjo, nakar je na-glasil: Mi vemo, kaj čaka Nemčijo, če bi Italija bila napadena in pre magaña od demokratičnih držav. Zato izjavljamo, da bomo Italijo podprli s svojo vojaško silo, če bi se kaj takega dogodilo.
*
Hitler je efektno govoril za Nemce, a tudi drugače mu je treba priznati, ds je marsikatero po pravici povedal, čeprav jo je tudi obrnil tako, da je njemu in režimu, ki ga predstavlja, najbolj prav prišla. Res je na primer, da so v današnjih demokracijah vplivi velikega kapitala ogromni in se mnogokrat tudi zgodi, da vladajoči možje nikakor ne vladajo tako, kakor bi želeli tisti, ki so jim z volitvami poverili oblast. Tudi glede Židov je marsikaj od onega, kar je Hitler povedal in ponovil, res. Saj jih po vsem svetu in tudi v Argentini vidimo, kako imajo v rokah ali pa se polaščajo sredstev, s katerimi je mogoče vplivati na široke plasti ljudstev; vidimo jih v veleka-i pitalističnih skupinah in v delavskih
sna in zelo stvarna gospodarska ozadja. Široke plasti ameriškega ljudstva bojkotirajo nemško izvozno blago že več let. Nasprotstvo je zadnje mesece prešlo tudi že v področje službene politike, tako da smemo danes trditi, da stojita Amerika in Nemčija v odprtem gospodarskem dvoboju velikega obsega. Trgovinska pogodba, ki jo je Amerika lani dne 15. novembra sklenila z Anglijo in Kanado, spada v okvir te borbe in je samo v tem okviru razumljiva. Če stojijo ameriški Judje v ozadju tega boja, na stvari ničesar ne spreminja in daje le večjo verjetnost, da bodo Zedinjene države tudi v svoji uradni politiki šle do skrajnostnih meja in da bodo pristale na velike žrtve, samo da bodo z gospodarskim orožjem dosegle politične uspehe, ki jih hočejo doseči. Obseg te borbe dokazujejo mrzle številke. V 1. 1937 je imela Nemčija v trgovinskih odnošajih z Ameriko 422 milijonov mark čistega prebitka, medtem ko ima v letu 1938 že 205 milijonov čiste izgube. Padec znaša torej nad 600 milijonov mark ali v našem denarju 9 miljard dinarjev. To so pretresljive številke! Zedinjene države severne Amerike se sedaj trudijo, da bi gospodarsko >bojno polje razširile šema^ ostalo Ameriko in je imela vseameriška konferenca v Limi, kii se je zaključila 24. decembra 1^38, predvsem ta namen, organizirati vse ameriške države za gospodarsko borbo proti Nemčiji. Te-
ga cilja sicer ni dosegla, toda že dejstvo samo, da se je sestala in da je skoraj v celoti sprejela severnoameriške predloge, dokazuje, kako neizprosna postane lahko gospodarska borba, ki bo narekovala pot zunanji politiki v bodočih mesecih.
Če zapustimo zdaj izvenevropska tržišča, na katerih se trenutno križa orožje med obema skupinama velesil, in ostanemo v Evropi, bomo o-pazili, da se je tudi tukaj fronta zelo ostro začrtala. Tukaj se Amerika, ne udejstvuje, pač pa ima vodilno besedo njena gospodarska zaveznica Anglija. V angleški vladi sta ministra Stanley in Hudson voditelja v borbi za južnovzhodne trge, medtem ko je na nemški strani organizator nemške ofenzive gospodarski minister dr. Funk kot pooblaščenec nemškega štiriletnega gospodarskega načrta, ki mu poveljuje maršal Ooring. V tem pogledu smo v najnovejšem času bili priča zanimivim dogodkom. Anglija je na primer Turčiji dovolila veliko posojilo. Dovolila je nekoliko manjšega Romuniji, a istočasno ' izjavila svojo pripravljenost, da v Romuniji odkupi večji del odvisne žetve. Tudi druge južnovzhodne države so prišle v krvni obtok angleškega gospodarstva, ki hoče z denarnimi doplačili pomagati angleškemu izvozu, da izpodrine nemškega. Nasprotno pa je tudi Nemčija silno delavna in nudi jugovzhodu izredne ugodnosti. Razen tega pa ima sedaj po rešitvi avstrijskega in češkoslova-
škega vprašanja možnost, da z gospodarskimi žilami, kot so kanali in velike avtomobilske ceste, srednjo in južnovzhodno Evrpo odpre razmahu svojega gospodarstva. Angleški borec ima pa spet to neprecenljivo premoč, da izdaja za vsak nakup zlati denar, medtem ko nudi Nemčija namesto denarja le svoje blago.
Tudi v Sredozemskem morju, kjer se je zadnji mesec razvila nova resna napetost med Francijo in Italij«, bomo v ozadju zahtev čisto političnega značaja našli gospodarske gonilne sile. Težnja Italije za Tunizijo, za Sueškim prekopom, za francosko kolonijo Džibuti ima predvsem gospodarsko vsebino ne pa kakšen politični imperializem.
Gospodarstvo torej za enkrat pri vseh velikih mednarodnih političnih prepirih, ki so izbruhnili med obema •taboroma velesil in za katere se včasih zelo razburljivo išče poravnava, igra prvenstveno vlogo. Včasih gospodarski interesi hočejo, da se politične napetosti ublažijo, včasih pa dosežejo, da se politična nasprotstva le še zaostrijo. Evropa se vrti v nekem zakletem krogu med gospodarstvom in politiko. Včasih veruje v premoč kanonov, časih v premoč zlata. Kadar se bodo .narodi zavedli, da ne eno ne drugo ni prvenstvena vrednota, marveč da so nad njima še višje vrednote, ki so v skupno koi-ri rist vesoljnega človeštva, bodo napetosti odjenjale. Ali bomo to doživeli v 1. 1939?
organizacijah. Povsod, kjer se obeta dobiček in kjer se nudi možnost izvajanja vpliva, se prej ali slej prikaže žici in sili v ospredje. Mi s tem seveda samo ugotavljamo dejstvo, ki ga ni težko konstatirati, in nikakor né mislimo začeti s kakšno gonjo proti Židom, kakor da oni niso ljudje. Tudi ni rečeno, da so oni edini izkoriščevalci družbe; je tudi mnogo drugih, po raznih obredih krščenih, in ki svoj izkoriščevalni posel skrivajo pod najrazličnejšimi plašči.
Hitler je bridko očital velesilam, da so hotele Nemčijo potlačiti ter jo dolgo držati pri tleh z versaillesko pogodbo. Pozabil pa je bil seveda na pogoje, ki so jih 1871 diktirali Nemci premaganim Francozom, in ni hoiel pomisliti na to, kakšne pogoje bi bila narekovala za mir Villielmo-va Nemčija, če bi bila v svetovni vojni zmagala.
Tudi ni Hitler z ničemer dokazal svojo trditev, da je fašizem garancija za mir. Dogodki, ki smo jim prisostvovali v preteklih letih, nas ne morejo prepričati, da ima führer prav. Miroljubne težnje fašizma so na lastni koži preizkusili Abesinci, Čehoslo-vaki in Španci. Nove zahteve v škodo Francije, s katerimi se v zadnjem času oglaša Italija, tudi ne morejo prepričati človeka o miroljubnosti fašizmov.
Hitler je tudi dejal v svojem govoru: Francijo Francozom, Anglijo Angležem, Nemčijo Nemcem. Ni pa nič omenil, če tudi Jugoslavija priti-če le Jugo,slovanom. Seveda bi ji v tem slučaju, kot znak iskrenosti svojega govora moral odstopiti Koroško ter uplivati na svojega prijatelja Mussolinija, da odstopi Jugoslaviji Primorsko in Istro.
Prav tako more dvomiti o resničnosti besed, da 90 odsto vseh Nemcev stoji za fašizmom, vsak, ki pozna zgodovino' koncentracijskih taborov v rajhu in policijski aparat, na katerega se nacionalni socializem prav tako naslanja kakor italijanski fašizem ali pa Stalinov komunizem. Vsak izjemen režim se more vzdržati le t izjemnimi sredstvi in po našem mnenju tudi samo za izjemen čas. Svet se danes prekuhava in išče novih uredb, ki jih ni še našel, o čemer nas more lepo preprfčati tudi Hitler sam, ki v svojem govoru rohni proti "kapitalističnim državam" prav tako, kakor njegovi rdeči neprijate-lji v Moskvi, katere on sam smatra za največje zlo dana?,ijega sveta.
Težko je reči, ali bomo mi dočakali čas, ko bo od današnjih raznih "izmov", ki begajo ljudstva, odpadlo vse, kar je škodljivega in nenaravnega ter bo ostalo samo ono, kar more koristiti posameznikom in celoti.
SULZBERGERJEVE FANTAZIJE
Nam že znani Sulzberger je v novem dopisu, ki ga je poslal tukajšnji "Prensi", pogrel svoj stari članek od meseca decembra, o pretvez-nih teritorijalnih zahtevah Madžarske, Bolgarije in Albanije proti Jugoslaviji. Vesti, ki jih ta mož pogreva, so še iz časoV pred volitvami v Jugoslaviji; bile so demantirane ne samo v Beogradu, marveč tudi z izjavami odgovornih madžarskih in bolgarskih politikov ter z obiskom grofa Ciana v naši prestolnici, saj je več ko jasno, da bi Madžarska in še prav posebno Albanija mogla kaj "odločno zahtevati", kakor trdi Sulzberger, samo če bi mogla računati z izdatno zaslombo pri Italiji. Italija je pa sedaj v takšnih odnošajih z Jugslavijo, da Sulzbergerjeve fantazije že na prvi pogled smrde po zlobni protijugoslovanski propagandi, ki se tudi očitnih laži poslužuje, če more s tem škoditi ugledu naše narodne države. Dan ali dva potem, .ko je Sulzbargerjev prispevek zagle- ur dal luč sveta, so listi prinesli vesti -tb ' iz bolgarskega parlamenta, kjer s» (Nadaljevanje na str. 5)
irm
k

i Argentinske vesti ¡
^mpm^ztwimzmsi
SMRT ROJAKINJE V CORDOBI
V Cordobi je umrla Marija Fran-cetič, hčerka rojaka Josipa France-tiča iz Prvačine, katera se je šele pred enim letom poročila. Pokojna je zapustila 3 tedne starega otroka, starše, sestro in brata ter več sorodnikov tukaj in v domovini.
Bodi mladi pokojnici lahka argentinska zemlja. Ostalim pa naše iskreno sožalje. ,
MRTVEGA SO NAŠLI
(Ta vest nam je došla prepozno, potem se nam je pa še na uredništvu zamešala, da je spet zaostala za en teden.)
Dne 5. januarja zvečer ob 11 uri in pol je na postaji Hurlingam dobila policija mrtvega našega rojaka Alojzija Mlač. Pri sebi je imel samokres, a ni znano, če se je sam usmrtil ali ga je kdo nepoznanih zahrbtno napadel. Mlač se je imel v kratkem poročiti ter je ravno prihajal od svoje ljube, za katere naklonjenost pa se je menda tudi še nekdó drugi poganjal.
Pokojni Alojz je bil star 35 let in doma iz Prelož pri Lokvi št. 19. Bil je mirnega značaja, delaven ter pri vseh, ki so ga poznali, zelo priljubljen. V Argentini se je nahajal, kot večina naših izseljencev, deset let. Tu ¿apušča sestro in svaka, v domovini pa dve sestri in starše.
Tem potom se njegovi sorodniki iskreno zahvaljujejo vsem, ki so ga na njegovi zadnji poti pospremili k večnemu počitku na pokopališče v Morón.
Naj mu bo lahka tuja zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje.
ROJAKI
kadar potrebujete novo pohištvo, bodisi novoporočenci ali oni, ki ste si zgradili lastno hišo, obrnite se do našega rojaka Gabrijela Srebrniča, ki ima svojo delavnico v ul. Médanos 1950. Dobili boste poceni in prvovrstno robo, saj so Solkanci znani kot najboljši mizarji in so že v Evropi kot taki sloveli.
niziralo. Telegrafično je obvestil tudi Dr. Ortiza o težkem položaju, v katerem se nahajajo potomci bivših gospodarjev teh dežela.
BRAZILJSKI MINISTER POSE-TIL ARGENTINO
V torek je dospel v Buenos Aires, Arturo de Souza, braziljski finančni minister, ki je porabil odmor na montevidejski finančni konferenci za obisk Argentini.
Minister Souza si bo ogledal tudi letovišče Mar del Plato, nakar bo v četrtek odpotoval nazaj v Montevideo, kjer se bo konferenca štirih ministrov nadaljevala.
LEGAR V TUCUMANU
V Villi Trinidad blizu Concepcio-na, provinca Tucuman, se je pojavil trebušni legar, kateremu je že več oseb podleglo. Vzrok bolezni je slaba pitna voda.
ZOPET NEURJE
Kakor že nekajkrat, tako je tudi v soboto, nedeljo in ponedeljek padel močan dež v severnem delu Argentine. Posebno močan je bil vihar v provinci Cordobi, kjer je zopet izstopil potok La Cañada in poplavil kakor zadnjič Alto Gracio, Bello Visto, La Calero, Unquillo, Villo Allende, Arguello in Seldán. Tudi v mestu samem so bile mnoge hiše v nižje ležečih krajih v vodi. K sreči pa človeških žrtev ni bilo. O velikem deževju poročajo tudi iz San Juana. Po dolgotrajni suši so imeli močan in blagodejen naliv tudi v Chacu.
ZBOROVANJE ZA REPUBLIKANSKO ŠPANIJO
V Luna Parku se je vršilo zborovanje za republikansko Španijo. Zborovanje je sklicala socialistična stranka. Shod je bil dobro obiskan. V nedeljo pa so nacionalisti v dveh gledališčih proslavljali padec Barcelone. Glavni govornik, v obeh gledališčih je bil Francov zastopnik v Argentini, Pablo de Lojendio.
NAŠ ROJAK ŽRTEV PIJANEGA TOVARIŠA
V bližini železniške postaje Larti-gau, na progi Rosario—Puerto Bel-grano, je prišlo do krvavega dogodka, katerega žrtev je postal naš rojak Miha Lavrenčič, star 50 let. La-vrenčič je z drugimi tovariši, ki so tvorili "cuadrillo št. 9" zgoraj omenjene železniške proge, taboril v bližini postaje. Med njimi je bil 42-leti ni Argentinec Antolín Gómez, ki se je zelo oblastno obnašal, baje zato, ker je bil močno vinjen. V takem razpoloženju je sunil Lavrenčiča, ki je v jezi pograbil kol ter Gomezu zagrozil, da ga bo pripravil k pameti. Gómez se ni dal ukrotiti, marveč se je oborožil z železnim drogom ter je navalil na Lavrenčiča in ga parkrat z vso silo udaril po glavi. Prizadejal mu je takšne rane, da je Lavrenčič po hudih bolečinah preminul, preden je mogel dobiti zdravniško pomoč. Tako poročajo listi. Podrobnejših vesti še nimamo.
INDIJANCI PROSIJO ŽIVEŽA
Znano je, da indijanska plemena v Formosi žive v največjem siromaštvu. Če se dvignejo, da si poiščejo hrane, pa gre nad nje orožništvo in vojaštvo, da jih "ukroti", namesto, da bi se jim dal kruh. Te dni je po-setil tamošnjega guvernerja Graya, poglavar Indijancev ter zaprosil, naj se nemudoma pošlje njegovemu plemenu živeža in zdravil. Zaprosil je tudi, da se intervenira pri poljedelskem ministru, da bi se Indijancem dala zemlja, katero bi to pleme kolo-
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjntr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
KONFERENCA FINANČNIH MINISTROV V MONTEVIDEU
V nedeljo dopoldne so se sestali v dvorani državne banke v Monte-videu finančni ministri Argentine, Brazila, Paraguaya in Uruguaya. Namen konference je postopati skupno v vseh finančnih in gospodarskih vprašanjih. Na prvi seji, kateri je predsedoval braziljski minister dr. Arturo de Costa, so razpravljali, kako bi se z uspehom borili proti tihotapstvu.
POCENI HRUŠKE
Prebivalstvo mesta Buenos Aires je z velikim zadovoljstvom sprejelo vest, da že tekom tega tedna dospe iz Mendoze prva pošiljka hrušk "Williams", ki se bodo prodajale po 20 ctvs. kilogram. Tako je res v torek dospelo na postajo Retiro več sto zabojev teh hrušk, kateri so bili takoj oddani na pristojna mesta. Te dni so se cenene hruške že pojavile na tržiščih in ljudje pridno segajo po njih.
STRAŠEN POTRES V SOSEDNJI REPUBLIKI CHILE
Vsa Južna Amerika je pod vtisom strašne katastrofe, ki je prejšnji teden zadela republiko Chile. Pisali smo v zadnji številki našega lista, da je potres zahteval okrog 15.000 mrtvih in veliko tisoč ranjenih. Omenili smo tudi, da so zveze z mnogimi kraji pretrgane. Ravno radi tega,
ker so bile zveze pretrgane, se niso dobila poročila iz nekaterih krajev, kjer je potres tudi izvršil svoje uničujoče delo. Sicer pa je bilo prvotno mnenje vseh, da so vesti o. tolikih žrtvah pretirane, ker nihče ni mogel verjeti, da je potres imel take dimenzije.
Žal pa je bilo, še veliko hujše.
Mesto Chillan je popolnoma porušeno. Skoro popolnoma v razvalinah je tudi Concepción, mesto, ki šteje kakih 80.000 prebivalcev. Mnogo so trpeli od strašnega potresa tudi drugi kraji: Talcahuano, Tomé Lit-quen, Conquenea, Hualqui, Dichato, Ñipas, Lota, Coelemu, Yumbol, Ro-re, Monteaguila, Penco, Coronel Romero Parral, Talca, Florida, San Carlos in Angol.
V krajih, katere je potres porušil, se nudijo strašni prizori. Kjer so bile prej cvetoče ulice, so sedaj ogromni kupi ruševin. Stanovalcev skoro ni videti, ker so povečini odšli iz nesrečnih naselbin. Le tu pa tam se vidi katerega, kako z neumorno vnemo brska in razkopava ter išče pod ruševinami svojce... Groza vlada v teh krajih. Tu pa tam se vidi človeške noge, ali pol trupla moleti iz podrtin. Mnogi so umrli strašne smrti, ker jim nihče ni mogel pomagati. Ker pa je še veliko tisoč trupel zakopanih pod grobi jami, je začel silen smrad, in to utegne strašno nesrečo še povečati, če se pojavijo epidemije, ki bi se mogle razširitti tudi v od potresa neprizadete kraje. Mrliški smrad je tako silen, da morajo vojaki in civilisti, ki pokopavajo mrliče rabiti plinske maske. Oblasti delajo na vse pretege, da se ta druga preteča nesreča odvrne.
Kakor smo rekli, je število žrtev mnogo večje, kakor se je prvotno mislilo, kajti štejejo, da je v vseh prizadetih krajih našlo smrt do 50.000 ljudi, okoli 80.000 pa je ranjenih. V ponedeljek se je potres ponovil, posebno v Chillanu, kjer so se zrušile še poslednje hiše, ki so še o-stale pokoncu.
Radi nesreče, ki je zadela Chile, sočustvuje ves svet. Od povsod prihajajo izrazi sožalja ter se zbirajo prispevki, da se pomaga nesrečnemu prebivalstvu, ki je še ostalo pri življenju. Argentinska vlada je poslala že več vlakov z živežem in dravni-škimi potrebščinami.
Ravno tako tudi druge humanitarne argentinske ustanove.
NENAVADEN SLUČAJ V ZOOLOŠKEM VRTU
Posetniki zoološkega vrta so v nedeljo zjutraj doživeli nenavaden dogodek. Žirafa, ki se že precej dolgo nahaja v tukajšnjem živalskem vrtu, je dala na svet žirafico. Ko so se posetniki in tamošnji oskrbovalci gnetli in debatirali o novorojenki, je žirafa neusmiljeno začela teptati in grizt ubogo živalico, da je revica obležala mrtva. Ta slučaj je nekaj nenavadnega, saj je znano, kako živali ljubijo svoje mladiče.
KJE SE NAHAJA?
Iše se rojak Stanko Kastelic, rodom iz Novega Mesta, na Dolenjskem. Pred poldrugim letom se je nahajal v San Carlosu de Bariloche (Rio Negro). Zatem se je zglasil iz Buenos Airesa, kjer pa je zginila vsaka sled za njim. Za istega so zelo važne novice iz starega kraja.
Ako bi kdo kaj vedel o imenovanem, in ako bi sam čital te vrstice, naj sporoči na naslov: Franc Lak-ner, Av. Warnes 2215, Dep. 2. Buenos Aires.
Indijance, med katerimi razsaja nevarna bolezen dušica, cepijo
MED INDIJANCI V CHUBUTU SE JE POJAVILA DUŠICA
' Med Indijanci v okraju Paso cíe los Indios je izbruhnila dušica. št;-rinajst ljudi je že tej bolezni podleglo, mnogo pa se jih bori s smrtjo.
Indijancev se je radi te bolezni polastila silna panika, ker nimajo ne zdravil ne zdravnikov ter ne vedo, kako ubraniti se tej bolezni.
Pripomniti je treba, da je vseh 14 'oseb umrlo brez zdravniške pomoči.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdflavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Vsi rojaki na zboro-
vanje
na
ki se vrši v nedeljo 12. febr. ob 4 uri popoldne na dvorišču zavetišča, ulica Manuel Estevez 630.
Ob tej priliki se proslavi 20 letnica, odkar je Prekmurje postalo sestavni del Jugoslavije.
Program bo predvsem posvečen Prekmurju, a tudi tužnega Primor ja se bomo spomnili in zato tembolj toplo vabimo brate Slovence, katere je nesreča odtrgala od skupne domovine.
Slavnost se vrši pod pokroviteljstvom gspoda ministra dr. Cankarja s sodelovanjem slovenskih društev.
Po končanem zborovanju p£ bo priika tudi za to, da se vesela slovesnost nadaljuje s primerno prosto zabavo ob zvokih godbe.
Vse Slovence in Jugoslovane, tudi one onostran meje ter naše prijatelje vabi
Pripravljalni odbor.
IZ PISARNE SLOV. ŠOLSKEGA DRUŠTVA
Člani! Ali ste že poravnali dolžno članarino? Naprošeni ste, da isto čimpreje storite. Kdor hitro da, dvakrat da. Podporni člani! Ali ste že poslali svoj prispevek? Čakamo Vas. Iz ljubezni do naših malih, prosimo, da vsak stori svojo dolžnost.
Odbor.
OBJAVE POSLANITVA
Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se pri njem zglase naslednji naši priseljenci:
Manojlo Guševac iz Gračaca. Leta 1931 se je zadnjikrat javil z naslova ulica Gaboto 1182, Dock Sud. Vukušič Ante iz Oraha. 1933 leta je živel v Pavón Arriba FCCA. pri gosp. Mateju Bojanic.
Tubic Ivan iz Kutjeva. Leta 1937 se je zglasil iz Firmata, kjer je prejemal pošto na trgovino "Silencio".
Golubič Mate. 1932 leta se je javil iz mesta Argentina.
žižic Lovrenc iz Otoka. Zadnji njegov znan naslov je bil: ulica Londres 1485, Dock Sud.
Ana P. de Pieter iz Premeljča. Leta 1926 je živela v Buenos Airesu, ulica Talcahuano i067.
Merte Drag-utin. že od 1935 leta se ni več zglasil.
Mavar Marko. Ne javlja se jod 1931 leta.
Če bi pa kdo vedel za naslov zgoraj imenovanih je naprošen, da ga sporoči poslaništvu.
V SPOMIN MARTINU MOVERU
Dolgo nisem mogel verjeti suhemu poročilu, a končno sem se le moral sprijaznti z bridko mislijo, da nas je za vedno zapustil naš veliki prijatelj Martin. Kdo izmed nas, ki je Martina Moverá v resnici poznal, je kdaj mogel misliti, da nas bo ta dober človek zapustil sredi najlepšega svojega življenja ter odšel tja, kjer bo dobila mir njegova nemirna duša. Doživel je komaj sedemindvajset pomladi ter mu je bilo na zemlji vedno vse: sreča in nesreča, veselje in trpljenje le veličastna manifestacija življenja.
Martin Mover je bil sin Belokra-jinske zemlje, vedno prijazen in vesel, kot so njegove rodne gorice, preprost in vabljiv, kot so belokranjske zidanice. Bil je eden tistih dobrih ljudi, ki te že na pogled razume, eden onih redkih in preprostih Kranjcev in Jugoslovanov v Cordobi, ki je brez dolgih razlaganj razumel težnje Primorcev, bil nam je iskren prijatelj in izvrsten družabnik ter velik in zaveden rojak.
Ni še dobro poznal lepote svoje domovine, ko ga je nemila usoda v iskanju sreče in obstoja vrgla v tujino. Ni še okusil sladkosti življenja, pa ga je že spet zemlja vzela. Odšel je, ko je od življenja največ pričakoval in ko bi ga slovenska naselbina v Cordobi najbolj potrebovala.
O kako kruta in neizprosna je mnogim usoda. Ko bi človek najraje živel, mora umreti, kot je dejal pesnik: Umreti bratje težko ni, a pustiti nade to boli!
Grobovi tulijo 1er zahtevajo mladih izseljenskih žrtev. Martina Moverá, upapolnega in živahnega mladeniča in komaj poročenega moža že si več med nami. še je sveže cvetje na njegovem "grobu in ostal bo samo še spomin od njega, ki je bil up in cvet slovenske naselbine v Cordobi.
Slovencem v Cordobi bo dolgčas po njem, vsi bridko občutijo njegovo izgubo. Tudi jaz se jim v duhu pridružujem ter razočaran strmim v vrzel, v praznino, ki jo je napravila njegova izguba, strmim v sveži pre-rani grob, v katerem mirno počiva nezabni veliki prijatelj Martin.
Valjavcu.
Rojaki
V najem se odda lepa in zračmVsc-ba s kuhinjo z vso ugodnostjo ter manjša soba za enega ali dva samca; vse pod zelo ugodnimi pogoji, pri slovenski družini ul. Chivilcoy 2309, Villa del Parque proti Devotu.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
S 8?
Vesti iz organizacij


ODBOROVA SEJA
V torek, dne 7. febr. se bo vršila odborova seja "Slovenskega doma" in sicer točno ob 8 liri in pol. PRIREDITEV "SLOVENSKEGA DOMA"
Velika prireditev "Slovenskega ¡ doma" se bo vršila na belo nedeljo. ¡ PUSTNE PRIREDITVE "SLOV. DOMA"
se bodo vršile dne 19, 21 in 25 februarja. Obvestite v tem vse svoje znance in prijatelje.
"SLOVENSKI DOM" je organiziral svoj lasten orkester, ki je pod vodstvom našega rojaka iz Istre, Vencelava Lazariča. Kdor ima veselje do godbe naj se takoj javi.
Upamo, rojaki in rojakinje, da ste nas pravilno razumeli in da boste skušali kolikor mogoče naši skupni stvari pomagati.
POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA "JUGOSLOVANSKI DOM" NA DOCK SUDU
Na praznik Sv. Jožefa, 19. marca bo svečano postavljen temeljni kamen za "Jugoslovanski dom" na Dock Sudu. Ob tej priliki se bo vršila tudi primerna ljudska slavnost, pri kateri bodo sodelovala razna jugoslovanska nacionalna društva.
"Slovenski dom" na
radio
-uri
Nedeljska radio-ura, ki jo je izvajal "Slovenski dom", je spet globoko odjeknila v naši naselbini. Slovenski dom je ponovno dokazal veliko kulturno sposobnost, ki jo je vedno z veliko pažnjo in žrtvijo gojil. Ne samo Slovenci, marveč tudi Srbi in Hrvatje ter drugi tujci, ki jih je mnogo, ki se zanimajo za našo kulturo, so se nadvse laskavo izrazili o
POROČILO OBČNEGA ZBORA G. P. D. S. VILLA DEVOTO
Četrti redni občni zbor, ki se je vršil dne 29. I. 1939, je odpravil tov. podpredsednik in je v kratkih besedah orisal društveno letno delovanje, in njega pomen, nakar so sledila poročila ostalih načelnikov odsekov.
Potem se je prešlo na volitve, ki so popolnoma mirno ptekle. V novi od- terem bi se mogli razvijati razgovo-
KRITIKA
Znano je, da smo Slovenci v Argentini jako veliki društveniki. Društva se med nami rodijo in umirajo, kakor pač nanese. Vse vprek se sliši, kako učeni smo v društvenih vprašanjih. Saj ni menda nobenega med nami, da bi ne bil vsaj pri enem društvu. Nekateri pa celo pri mnogih. Zato se tudi pogosto sliši: "Kaj bodo meni pravili, jaz sem bil že pri raznih društvih in vem kaj je društvo!"
Pri vsem tem pa točen opazovalcc našega društvenega življenja, najde mnogo napak. Psebno pri vodstvu, se zdi, da prav malo razumemo. Na drugi strani pa se zdi, da članstvo ne razume, kaj ima delati, ker ni nikogar, ki bi ga spravil na pravo pot. To se največ opai pri članskih sestankih in občnih zborih, kjer ni pravega smisla in programa, po ka-
boir za leto 1939 je bil izvoljen sle deči obor:
Predsednik Bajt Ivan, podpredsednik Lokar Anton, tajnik Batagelj | Vinko, podtajnik Mislej Anton, blagajnik Rebula Karlo, podblagajniü Bovcon Karlo, gospodar Gorjup An-'drej, gospodarski odsek: Vodopivec
pevski sposobnosti zborov in solistov j jožefj Pegenko lvatli Levpušček
Slovenskega doma.	I Prane; propagandni odsek: Kurin-
To pot mešan zbor ni nastopil, pač gjž PranC) Cernic Viktor; razsodi-pa je nastopil moški zbor s tremi šfie. Pečenko Alojz, Roje Franc, U-
pevskimi točkami: Deklici, Sirota z alt-solom Zofije Sulic in Vrnitev v hrvaščini. Baritonist Slavko Furlan je zapel Mornarja in Znamenje s spremljevanjem pianista Slovenskega orkestra, Marica Mavčeva pa jé podala dve klavirski točki: Večer na Savi in Angeljske sanje.
Vse točke brez izjeme, so bile dobro podane. A gledali bomo, da bodo v bodoče še boljše in preciznejše, kajti kultura nima nikjer določene meje in ne bo nikoli dovršena.
Kdaj bo "Slovenski dom" spet nastopil na radio, še ne vemo, a bomo že pravočasno naznanili. Da pa ne nastopimo pogosteje, ni zapreka v tem, da morda nismo pripravljeni, saj zna naš zbor kakih dvesto najlepših slovenskih in srbohrvatskih pesmi, ne da bi se jih bilo treba sproti naučiti. Imamo tudi soliste, moške in ženske, kakor tudi pianiste in u-pamo, da se bomo v kratkem tudi z drugimi godbenimi instrumenti mogli pokazati. Slovenski dom pa bo na radio nastopal samo toliko, kolikor bo za to potrebnega razumevanja ne samo z moralne strani, marveč tudi z materialne. Vodstvo Slovenskega doma, nikakor ne more in tudi noče zahtevati, da bi morali nekateri vse žrtve doprinesti za kulturni podvig Slovenskega in Jugoslovanskega naroda v tujini, marveč je dolžnost nas vseh, da doprinesemo vsak po svjih močeh svoj del k naši skupni stvari. Članarina petih pesov na leto, zmore vsak radioposlušalec, M ni brez dela. S tem pa bi bilo omogočeno, da sc s pomočjo oglaševate-Ijev, vzdržuje radio-uro in da dobijo pevci vsaj potne stroške povrnjene. Vsem je pač znano, da so naši pevci domala vsi delavci, in da so dekleta vsa v raznih službah, da si služijo vsakdanjega kruha. Zato je vsak peso, ki ga morajo od svoje skromne plače žrtvovati za naše skupne koristi, zanje naravnost žrtev, dasi izgube časa za vaje niti ne štejemo. Za take reči je pač treba imeti poseben dar in veliko porcijo veselja še zraven. Bilo bi pa naravnost proti socialni pravici, da bi tudi vse materialne stroške morali nositi oni sami. V domovini, oziroma v vsaki kulturni državi, podpira država iz državne blagajne vse pomembnejše in splošne kulturne ustanove, a v izseljenstvu, kar je pač umevno, take državne blagajne nimamo, zato moramo pa prostovoljno napraviti našo dolžnost, kar je še veliko večjega pomena in vrednosti. Saj s tem, da prostovoljno podpiramo in se zanimamo vsak po svojih močeh za našo kulturo, dokažemo naš velik ponos in samozavest, brez katerega ni mogoče pričakovati uspehov v nobenem pogledu.
šaj Alojz, Mihelj Franc, Madon Leopold; pregledovalci računov: Zlobec Viktor, StolfaAvguštin, Čoha Franc; podporni dsek: Kosič Danjel, Bre-zavšček Jožef; veselični odsek: Gr-gič Avguštin, Vrabec Franc, Pičulin Ludvik; načelnik dramatike Podgor-nik Alojz; knjižničar Mihelj Alojz.
Odbor.
ri in debate.
Ker pa je med nami tudi nekoliko takih rojakov, ki se na društveno življenje raumejo, smo sklenili pri-občevati njihove članke v novi rubriki, katero bomo imenovali "KRITIKA".
Že v naprej pa povemo, da bomo priobčevali samo take stvari, ki bodo zanimale širše članstvo, brez ozira na to, ali bo vsakemu prav ali ne.
Vsaka kritika pa mora biti združena z nasvetom, kako obrniti delo, da se v bodoče taki kritiki ognemo. Opozarjamo torej, da kdor bi nain poslal samo kritiko, ga bomo smatrali, da ne zna nič in ne bomo njegovega članka priobčili. Zato se mo-rá vsak potruditi napaki najti zdra-
Organizacija - akcija - vodstvo!
Razmere po svetu se razvijajo v odločilno razdobje. Gospodarstvo, politika in kultura iščejo novih uspešnješih potov. Ljudstva, ki na ta razvoj ne bodo duševno pripravljena, bodo stala nemočno ob strani.
Doživetja zadnjih let so nam odkrila vso modrost onega velikega moža, ki je izrekel te-le pomembne besede: "Kadar je noč najtemnejša, zvezde na nebu najsvetlejše svetijo". Te zvezde so se prižgale tudi nam.
Nikoli se še nismo tako jasno zavedali, kakor se zavedamo sedaj, v čem je moč ljudstva in po kakšnih metodah bodo ljudske ideje zmagale. Prvo in glavno spoznanje je, da je strah najslabši svetovalec. Ljudstva, ki jih obvladuje strah, ne bodo imela nikoli prostora na soncu. Drugo spoznanje je, da je moč ljudstva v njegovi medsebojni povezanosti. Ta povezanost tvori organizacijo, tvori enoten nastop in v enotnem nastopu je kal zmage.
Dogodki v preteklem letu so pokazali, kakšna mora biti organizacija ljudstva, če naj uspešno služi ljudskim idealom. Izkazalo se je, da je današnji čas trd in neizprosen in zahteva take organizacije, ki ne dopusti poedincem umikajoče mahs-dravosti. Paradni nastopi navdušene govorance in gostobesedne resolucije niso več sredstva, ki bi vzbujala
vilo. Čim lepše bo navodilo za se ogniti nepravemu koraku, tem bolj ga bomo podčrtali.
Na ta način bomo mogoče nekdaj dopovedali našim ljudem, da oštir-ska ušesa nimajo časa poslušati kritike, ki se rodi pri čaši vina. Naučiti se moramo biti dostojni ljudje, da bomo razumeli kje in kedaj lahko govorimo, da bo nam v časjt in društvu v korist.
3OD0E
aoaoc
IOE
D
Pod pokroviteljstvom našega ministra dr. Izidorja Cankarja
IOBOE3
SE VRŠI
V
D
D
Q
0
H
VSEH JUGOSLOVANOV
v proslavo 20 letnice Slovenske krajine v svobodni Jugoslaviji.
Zborovanje se vrši na AVELLANEDI 12. februarja 1939 ob 4 h. pop.
na dvorišču hiše MANUEL ESTEVEZ 630 (poleg kapele slovenske službe božje)
Ne le mi Prekmurci, temveč vsi Slovenci in Jugoslovani se bomo tedaj zbrali okrog naše zastave in zapeli naši ljubi domovini.
Letos bo minilo 20 let, odkar je po tisočletju tuje oblasti dobil svobodo slovenski materin jezik v našem milem Prekmurju.
Vse Slovence in Jugoslovane vabi
PRIPRAVLJALNI ODBOR
aocaoc
I0E3OE
30E30E
aoBocsoaoE
IOE
30E-
respekt. Na mestu vsega tega stopajo dejanja, prežeta z neomahujočo voljo slediti postavljenim ciljem 7. neizprosno odločnostjo.
Ni še daleč čas, ko si veljal za dobrega člana, kakega društva, če si redno plačal članarino, če si se redno udeleževal društvenih prireditev in pridno glasoval za predložene re-v solucije. To je bilo vse, kar se je od njega zahtevalo. Danes pa vemo, da je članarina samo eno izmed sredstev za dosego postavljenih ciljev. Če si plačal članarino, si šele omogočil finančno kritje akcije, toda akcija se ne more izvršiti brez tebe in šele ta akcija prinese uspeh. Mnogokrat se je zdelo v preteklih časih, da je društvo ali organizacija cilj na sega delovanja, sedaj pa vemo, da je to tudi le sredstvo, ki naj nas poveže, da bomo enotno nastopili, zopet v akciji. Brez akcije zopet nič ni m organizacija brez akcije je to, kar je kladivo, če leži brezdelno poleg nakovala.
Izkušnje zadnjega časa so nam tudi pokazale, kakšno mora biti vodstvo organizacije in kakšno mora biti njegovo razmerje do članstva in •razmerje članstva do vodstva. Če sñi0 Prej ugotovili, da je ljudstvo le takrat faktor moči, če je medseboj-. no povezano, potem moramo napraviti še korak dalje in povedati, da tudi ljudstvo, če je še tako medsebojno povezano v organizaciji ne more ni.č doseči brez krepkega vodstva. Eno je res, pa glejmo dogodke kjerkoli hočemo po svetu, da je ljudstvo zlasti delavstvo, v obrambo svojih idealov povsod storilo svojo polno dolžnost, če je imelo vodstvo, ki ga je k temu pozvalo. Na žalost so vodstva marsikje odrekla, in videli smo, da so marsikje znali napraviti velike organizacije z milijoni in milijoni članov, ko je bilo pa treba postaviti silo teh organizacij v bran proti prodirajoči reakciji, je pa vodstvo odreklo. Takrat se je pokazalo, da se mnogokrat zgodi, da žive v velikih časih majhni ljudje.
Zelo važno se nam zdi baš sedaj ko kujemo načrte za bodočnost poudariti načelo, da se sme sprejemati v vodstvo organizacij le ljudi, ki morajo imeti tri lastnosti brez katerih ne sme biti v vodstvo sprejet noben nov član. Ljudje, ki naj tvorijo dobro vodstvo morajo biti: pametni, pogumni in pošteni.
Pametni morajo biti zato, da ne vodijo organizacije v brezplodna žrtvovanja in razkroj. Toliko morajo biti pametni, da znajo preceniti svoje moči in znajo preceniti svoje moči in naloge, ki so si jih stavili. Poznati morajo težave in ovire, ki bodo stale na potu, da se jim bodo znali modro izogibati in razpolagati z lastnimi silami tako, da bo dosežen z najmanjšimi žrtvami največji rezultat.
Pogumni morajo biti toliko, da jim ne bo strah svetovalec, ker strah ima velike oči. Pogumni morajo bit tako," da se ne bodo umikali tam, kjer ni treba, celo tako morajo biti gumni, da bodo upali napram svojemu članstvu zagovarjati korake, o katerih so sami prepričani, da bodo ciljem koristni, čeravno trenotno niso popularni.
O poštenju voditeljev se je pri nas prelilo že mnogo črnila, toda taka poštenost, ki se jo je največkrat priporočalo, bi morala spremeniti ljudi v angelje. Mnogokrat se je govorilo o poštenju, kakor da smo kaka verska ^sekta, katere voditelji morajo končati na križu. Vsa taka slična poštenost je prazno brbljanje, ki lahko navduši kako ženico, ne pa odraslih Iji, ki gledajo na svet tak kakršen je in ne na svet, ki je morda nekje v oblakih. Poštenost, ki jo zahtevamo od vodilnih ljudi pokreta mora biti v tem, da ostajajo zvesti idealom za katere se bore organizacije ki so jih postavile na čelo. Biti morajo toliko pošteni, da ne pada nikomur niti na misel, da bi jih s to ali ono ugodnstjo spravil na napačen tir. Pošteni morajo biti toliko, da bi razkrinkali lastnega brata, če bi se vštulil v organizacijo z izdajalskimi nameni.
("Ljudski glas")
fu«»««
Slovenci doma in po svetu
• |,IOI
GrOČE NA VIPAVSKEM
Dne 27. nov. je v Gorici umrla gospa Terezija Mrcina, soproga proga profesorja in znanega zvon o-slovca g. Ivana Mrcine iz Gorice, in bila pri nas pokopana. Pokojnica je bila velika dobrotnica naše fare. Gospa Terezija je izhajala iz znane družine Kolaričeve v Ajdovščini. Dočakala je častitljivo starost 88 let Bila je izredno dobra, ljubeča mati. Z vdanostjo prave krščanske matere je pretrpela izgubo svojih dveh .sinov. Njena hčerka živi v Ameriki, kjer je ustvarila lepo družino in sí kot organistinja živahno udejstvuje v življenju naših izseljencev. Kct zgledna žena je vse življenje zvesto in v ljubezni stala ob strani svojemu možu, profesorju Mercini. Postala je .prava Gočanka in je z vesel jm sprejela misel svojega moža, ki je kupil na našem pokopališču grob in dal sezidati na njem kapelico, pod katero bosta čakala vstajenja. Zgodilo se je, da je ona prva prišla v dom skupnega večnega počitka. V torek, ko smo se že pripravljali na praznovanje našega goškega patro-na, so jo pripeljali iz Gorice. Priredili smo ji slovesen in časten pogreb Vodil ga je vipavski dekan g. Nace Breitenberger. S toplimi, iskrenimi besedami se je poslovil od vzorne žene in matere domači župnik g. Lojze Kralj, ki jo je postavil za zgled vsem našim ženam. Vsi smo še posebej sočustvovali z gospodom soprogom, ki se zaradi svoje visoke starosti 88 let ni mogel udeležiti res ganljivega pogreba.
nega Šegulo je eksplozija vrgla 40 metrov globoko v tamkajšnji potok, v katerem so ga sosedje našli mrtvega-
IZ KOMNA NA KRASU
V starosti 81 let je umrl v Komnu Martin Tavčar. Bil je do zadnjega krepak in živahen ter se je celo pri pravljal, da obišče svojo hčer, ki živi v Ribnici v Jugoslaviji. Pa smrt mu je namero preprečila. Pokojni je bil priden in vesten gospodar. — Nenadoma je umrl na operaciji v Trstu 34 letni posestnik in zidar Jožef Ma, kovec, tudi doma iz Komna. Zapustil je ženo z 2 otročičema in starše — V Svetem je umrl Benedikt Ko-vačiči, star 51 let. Podlegel je bolezni, ki si jo je na vojni nakopal. -V7 Kregljišču pa je umrl 60 letni Jo že Žigon.
premoženje cenijo na 165 milijonov lir.
ŽIVINSKI SEJMI V GORICI
Živinski sejmi v Gorici se vršijo vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu. Splošni tržni dnevi pa vsak četrtek. Če je na četrtek praznik, pa se vrši sejni naslednji dan.
ŠTEFAN MOČNIK NA SVOBODI
1. decembra je iz zaporov v Civita-vecchia dospel domov g. Štefan Moč nik, trgovec in gostilničar v Kopri-višču, občina Kal nad Kanalom. G. Močnik je bil eden glavnih obtožencev v proslulem "Kalskem procesu". Obsojen je bil na 30 let ječe. Takrat je imel 65 let, sedaj se je po 8 letih vrnil domov v svobodo kot 73 letnik. Upamo, da bodo tudi ostali obsojenci iz tega žalostnega procesa — še preko dset jih je — v kratkem deležni svobode.
NAŠ ROJAK UMRL V ŠPANIJI
Stanko Šuligoj, doma i Kala nad Kanalom je v Španiji umrl. Pokojni Šuligoj je bil dolgo v Španji, kjer se je boril na Franeovi strani. Pri zadnji ofenzivi, pa si je nakopal pljučnico, kateri je podlegel. Kakor poročajo italijanski listi, je bil Šuligoj vnet in dober vojščak.
HIŠNO STANJE V TRSTU
Kakor poročajo tržaški listi, ima Trst 13.884 hiš. V zadnjih 12 letih se je število hiš povečalo za 1036.
ZOPET NA SVOBODI
Iz italijanski zaporov je bilo za Božič izpuščenih 14 naših rojakov iz Julijske Krajine, ki so bili od raznih italijanskih sodišč obsojeni na 20 do 30 let ječe. Med izpuščenimi so večinoma še prav mladi, od 20 do 27 let.
OKOSTJA DESETIH JUNAKOV
Neki kmet iz Ločnika pri Gorici je na svojem zemljišču v bližini obeliska na Kalvariji zravnaval zemljo, ki je bila nakopičena iz zadnje velike vojne. Ko je tako odstranjeval zemljo, je nenadoma naletel na ka-verno. Odkopaval je dalje, dokler ni prišel do odprtine. V notranjosti ka-verne pa je našel človeška okostja. Javil je to na pristojno mesto, kateri urad je dognal, da so ta okostja desetih vojakov, ki so bili žrtev bojev na Kalvariji. So to okostja italijanskih ali avstrijskih vojakov, se še ni dognalo.
TRIJE NOVI FAŠISTOVSKI TAJNIKI
Ajdovščina, Tolmin in Anhovo pri Kanalu, kjer je cementna tovarna, so dobili te dni nove fašistovske tajnike. Dosedanji so bili iz službenih vzrokov premeščeni.
ŽIDOVSKE DRUŽINE IZVZETE OD ZAKONA
Med 3522 judovskimi družinami, ki jih je italijanska vlada izvzela od zakona proti Judom je tudi 51 reških družin, družin bivših reških le-gionarjev.
graut". Kljub vsemu temu, in tudi kljub odstavku na strani 75. kateri bi bil le v korist spisa lahko izostal, j je nova Šoi-lijeva knjiga po svoji vsebini razveseljiv pojav na našem I literarnem polju, saj bo knjiga, ki je šla v več kakor 20.000 izvodih med naš narod, brez dvoma pomagala vzbuditi večje zanimanje za naš narod na Primorskem in tudi večje razumevanje za našo emigracijo.
L. Č.
NEVIHTA
V hudi nevihti, ki je divjala posebno okrog Cerkna, je strela udari-la v mlin tamošnjega mlinarja Franca Skočina ter ga ubila.
TEČAJ ZA ARABŠČINO
"Fašistični zavod za italijansko Afriko" naznanja, da bo v kratkem otvoril v Trstu tečaj za arabščino. Vodil ga bo profesor R. Searselli, ki je mnogo let preživel med Arabci
SMRTNA NESREČA
Franc Šegula, doma iz Tolmina, je razstreljeval z dinamitom kamenje. Po neprevidnosti je prišel preblizu mine, ko je ta eksplodirala. Nesreč-
ŽIDOVSKO PREMOŽENJE V TRSTU
Po podatkih, ki jih je priobčil v tržaškem "Piccolu" strokovnjak, je v Trstu 587 lastnikov nepremičnin ki niso arijskega pokolenja. Njihovo
NOVA POVEST DRJA. IVA ŠORLIJA
V založbi Vodnikove družbe v Ljubljani je izšla kot redna publikacija za leto 1939. povest našega zna-nega tolminskega pisatelja drja. Iva Šorlija. "Večne vezi". V njej opisu je pisatelj življenje slovenskega zdravnika iz Trsta, ki ga je zaletel konec vojne kot vojaškega zdravnika v Pulju, kjer je bil pred vojno pravkar ustvaril lepo pozicijo in dobro ime. Pod silo razmer mora zapustiti Pulj in zasedeno ozemlje ter zbežati brez žene in otroka v Jugo slavijo, kjer preizkusi razočaranje vseh emigrantov, dokler se mu ne posreči vživeti v nove razmere. Pisatelj vpjleta v zgodbo, ki se razvija okoli krize, nastale v junakovi družini prav zaradi njegovega bega s Primorskega, razne epizode iz prevratnih dni v Trstu in Pulju, in se dotika marsikaterega vprašanja našega naroda pod Italijo in v emigraciji. Dasi vsebuje povest veliko prav lepih mest in je tudi jedro povesti, namreč spor med ljubeznijo do lastnega naroda in ljubeznijo do rojstnega kraja, nad vse zanimivo, ne bo knjiga povsem zadovoljila čitate-lja na Primorskem in v emigraciji. Duh, ki veje iz nje, priča, da se pisatelj povesti brani biti "begunec" ali, kakor bi mi rajši rekli "emi-
NAROČNIKI!
Slovenskemu listu najlepše voščite praznike in srečno Novo leto, če točno poravnate naročnino in mu pridobite novih naročnikov!
"LA PORTA ORIENTALE"
Ob koncu novembra je izšla če-tverna številka tržaškega mesečnika 'La porta orientale", ki se bavi s problemi Julijske Krajine in Dalmacije. Ta večkratna številka je posvečena dvajsetletnici "odrešenja". Poleg priložnostnih spisov, ki nosita podpis dveh bivših ministrov: Su-vicha in Giuratija, prinaša še razne članke o boju za italijansko univerzo v Trstu, o koncentracijskih taboriščih v Avstriji in iz tržaške zgodovine. Nas zanimata pa posebno članka bivšega italijanskega poslanika na našem dvoru Emilija Galli-ja in članek nekega Giuliana Gaete.
Gaeta opisuje na straneh 43S do 516 konec avstrijske vladavine v Julijski Krajini in Zadru. Dasi vsebuje spis marsikatero netočnost in je spisan docela pristransko, najdem vendar v njem marsikatero dobro zrno, posebno pa celo vrsto javnih razglasov iz tistih dni, ki nosijo podpise tudi naših ljudi. Članek oživljajo razne slike iz tistih dni.
Poslanik Galli pa objavlja izvleček svojega dnevnika iz dni prevrata, ko se je v spremstvu generala Petittija di Roreto zopet vrnil \ Trst, kjer je bil pred vojno italijíin-ski konzul. Posebno zanimiva je fotografija, na kateri sta slikana on :in njegov naslednik kot poslanik \ Beogradu grof Guido Viola di Cam-palto. Slika je iz prvih dni avgusta 1914. Slikala sta se pred glavnini vhodom v tedanje namestništvo 'in sedanjo prefekturo v Trstu. Opomba pod sliko pravi, da sta oba v Trstu vršila dragoceno delo, ki ga je javno priznal tudi eden izmed vodij avstrijske informacijske službe, baron J. Lepeck von Fünfbrück.
gotovli so do sedaj, da presega nepremično premoženje Židov samo v Turinu in Milanu 2 milijardi lir. V Trstu kjer živi po najnovejših statistikah 6.085 Židov, je znašala še letos židovska nepremičninska posest o-krog 300 milijonov lir. Po novih zakonih bodo morali Židje premičnine v najkrajšem času prodati. Zato pričakujejo v Trstu padec vrednost i nepremičnin, v Milanu pa bo nio-rálo 90% tamkajšnjih Židov, ki so italijanski državljani, zmanjšati svojo posest. Ker je Židom prepovedano imeti uslužbence arijskega pokolenja, bodo morali ti odsloviti samo v Trstu okrog 1500 uslužbencev. V zadnjem času so iz vseh večjih podjetij izločili Žide. Tako je zavarovalnica "Assicurazioni Generali" v zadnjem času odslovila veliko število centralnih in podružniških ravnateljev in prokuristov, isto so storila tudi druga podjetja in ustanove. V Trstu se v zadnjem času opaža pomanjkanje zlatih izdelkov in drugih kovin ter dragih kamnov. Sodijo, da so jih pokupili Židje. Obratno pa se opaža, zlasti po nekaterih trgovinah, izreden padec cen raznim vrstam manufakturnega ter drugega blaga.
ZAŠČITNI ZID PROTI POPLAVAM JE ZGRADILA SREMSKA MITROVICA
Vsako leto na spomlad in jesen, ko vode naraščajo, je mesto doživelo večje ali manjše poplave. Zlasti lani ga je doletela katastrofa, ko je voda iz Save vdrla v mesto in preplavila skoro vse ulice. Poleg tega pa je voda vdirala na površje tudi iz spodnjih plasti pod mestom, kamor se je natekala iz reke. Zato sc pred nedavnim zgradili nad kilometer dolg betonski zaščitni zid, ki bo branil dotok vode iz Save, povrh pa so postavili še pet večjih črpalk, s katerimi bodo odstranjevali podtalno vodo, ki bi udarila na površje zaradi pritiska od strani reke. S tem bo mesto zavarovano pred velikimi poplavami.
CON FRIO, CON CALOR
B
E
B
QUILMES ¡LO MEJOR!
Veliki zavod
"RAMOS MEIIA"
PROTIŽIDOVSKA AKCIJA V ITALIJI
Trst, novembra 1938. — Na podlagi protižidovskih zakonov zbirajo v Italiji podatke o židovskem premoženju. zlasti o nepremičninah. IT-
rozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
sasc sskk ssersase «e-	>»*:>a*:>5c< >3*, x«< x«c :m< ysm -««»tí
$ AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- | ¡	VORNEGA ZDRAVNIKA	J
£	zatecite se k	§
Dr. A. G ODE L	S

enereas

Trgovina čevljev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vsoh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914) ¡ KOŽA: Krončni izpahi, mozoljdki. Izpadanje las. UltAvioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez opera-[ cije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-fikom načinu.
PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razSirjeni, kisline, težka prebava, bruanjo, rano.
ČREV&: colitis, razSirjenjo, kronifina zapeka.
ORLO, NOS, TJSESA, vnetje, polipi: brez
operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Nad zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečoo plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE

AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezn maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGULO 1542	$
>!♦>: ;<♦>.: ;<»x >se< .:>:♦:< >:♦>:: ;í««s>sk< >:«*: .:<«< >:«•: . ymí »x >:♦>..
i
ÍKROJACNICA MOZETIČ
i?
v:
$ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si 0 vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše jjj| mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji q ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj oe sam!
P
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires
* i

(Nadaljevanje s 1. str.) opozicijski pslanci res sprožili vprašanje revizije n*eja ter jih je z uradno izjavo podprla tudi vlada. Te re-vizionistične težnje pa niso usmerjene proti Jugoslaviji. Tako opozicija kakor vlada so tekom debate ponovno naglasili, da so med Beogradom in Sofijo ne samo najboljši od-nošaji, marveč iskreno prijateljstvo in da hoče Bolgarija tudi v bodoče živeti v najboljših odnošajih z nami. Sulzberger je pa trdil, da je Kjose-ivanov, bolgarski ministrski predsednik, Stojadinoviču sicer obljubil, da pred volitvami v Jugoslaviji ne bo načenjal vprašanja revizije bol-garsko-jugoslovanske meje, vendar pa da je morala vlada na pritisk o-pozic.ije spremeniti svoje zadržanje v tem vprašanju. Kakor vidimo, je tudi bolgarska opozicija postavila g. Sulzbergerja sedaj na laž.
CHAMBERLAIN JE PREPRIČAN, DA IMA PRAV
Angleški zunanji minister Cham-berlain je v spodnji zbornici spet odgovarjal te dni na očitke opozicije. Branil je svojo politiko nevmešava-nja v špansko državljansko vojno ter je ponovil svoje mnenje, da bi se vojna razširila na vso Evropo, če bi poleg Italijanov posegli v državljansko vojno še Francozi in Angleži. Voditelja opozicije, majorja Att-leja, ki je sprožil napad na vlado, je vprašal, kaj bi opozicija naredila, ko bi bila ona na vladi. Odgovora ni dobil, ker se je major najbrž spomnil na svojega prijatelja Bluma, ki se je kot ministrski predsednik Francije izrekel za nevmešavanje, dočim zahteva sedaj, ko ni več v vladi, naj Francija priskoči španskim republikancem na pomoč. Ena stvar je ro-goviliti v opoziciji, druga pa biti na "vladi in nositi odgovorost. Chamber-lain je očital opozicijskim poslancem, da širijo vznemirljive vesti, ki niso utemeljene in ki zelo škodujejo Veliki Britaniji; ta na primer razlagajo, da Anglija ni pripravljena na vojno, da ni dovolj močna. "Mi smo močni in če bi se pokazala potreba, da se borimo, se bomo borili za življenje in smrt in zelo verjetno je, da bomo tudi zmagali". Trdil je
tudi, da ugled Anglije še nikoli ni bil tako velik kakor sedaj, kajti nikoli se ni toliko držav potegovalo za njeno prijateljstvo, kakor danes.
POLOŽAJ V ŠPANIJI
Španske revolcionarne čete so že vdrle v provinco Gerono in vsak dan bolj krčijo površino ozemlja, ki jih še loči od francoske meje v severovzhodnem delu Katalonije. Stotisoči beguncev silijo v Francijo, ki ima mnogo preglavic zaradi navala u-bežnikov. Republikanska vlada se sedaj nahaja v mestu Figueras, lu ga Francova letala pogosto bombardirajo. V zadnjih dneh je slabo vre-> me nekoliko zaustavilo prodiranje revolucionarc-ev, vendar pa izgleda usoda Katalonije že odločena, ker je položaj vladnih zelo kočljiv tudi zaradi velikega števila beguncev iz južnih krajev, ki so prenapolnili mesta in trge obenem z vojsko, veilka pomanjkanja radi nedostatka živil in streli.
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
ROOSEVELT HOČE PODPRETI DEMOKRACIJE
Roosevelt zagovarja stališče, da morajo Zedinjene države podpreti demokracije — in predvsem Francijo — s tem, da jim pomagajo oborožiti se. Zato je pristal na prodajo večjega števila vojnih letal francoski vladi.
NEPISMENOST V JUGOSLAVIJI
Nepismenost v naši državi je med ženskami mnogo večja kakor pa med moškimi. Statistike sestavljene po rezultatih popisa prebivalstva v letu 1931., pravijo, da pride na sto pismenih moških le 64 pismenih žensk. Vzroki za to leže večinoma v verskih momentih prebivalcev v vz-hodnejših delih naše države, kjer ženska nima v nobenem primeru iste vloge v javnem življenju, kakor jo ima na primer pri nas. Najmanj nepismenih je seveda v Sloveniji, kjer so jih pri popisovanju prebivalstva pred sedmimi leti našteli le 5.5%. Za. nami pride upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, kjer je nepismenih še 20%, nato savska banovina z 27.7% nepismenih, primorska z 57.3%, moravska z 62%, drin-ska z 62.1%, zetska z 66%, vardar-ska z 70.9 in vrbaska z 72.6%. Seveda je pismenost večja med mlajšim rodom, ki je rastel v novi državi, ko je bilo ustanovljenih mnogo novih šol v vseh delih države.
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim vi-üom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
RUSIJA JE NAZNANILA NOVO PETLETKO
Sovjetski izvedenci so izdelali načrt za tretjo petletko, ki zatrjujejo, da bo tako izpopolnjena, kakršne še ne pozna zgodovina. Petletka bo proglašena dne 10. marca ob priliki 18 letnice komunistične stranke.
Načrt predvideva narodno vpora-bo od 100 do 150 od sto; vrednost industrijskih izdelkov mora doseči 180.000 milijonov rabljev na leto, kar bi znašalo 88 od sto do sedanje vrednostne proizvodnje; avtomobilov bodo izdelali do 400.000 na leto; električne energije bodo pridobili 75.000 milionov kilovatov; premoga 230 milionov ton; petroleja do 54 milionov ton; železa 22.000.000 ton; odprli bodo nove petrolejske vrelce med reko Volgo in Uralom; zvišali bodo delavske pridobnine na 65 od sto ter bodo znižali 11 od sto cene istim; investirali bodo 32.200 milijonov rublov za poljedelstvo; zvišali bodo število 35 od sto konjev ter 40 od sto krav potem ovac za volno 100 cd sto; izdelali bodo 10.930 km. železnice ; cest 208.000 km.; izučili bodo 1.400.000 tehnikov in 600.000 izvedencev z višjo izobrazbo; zgradili bodo velikansko električno centralo v okraju Kubišev, ki bo imela moči
nika Ivana Gunduliča skušajo določiti v Dubrovniku. Ko so nedavno slavili 300 letnico njegove smrti, sq^ se spet začele razprave o tem, kje leži grob. Nekater^ zatrjujejo, da je bil pesnik pokopan p rea glavnim oltarjem minoritske cerkve, drugi pa mislijo, da je bil pokopan za glavnim oltarjem v isti cerkvi. Zato so si preskrbeli vsa potrebna dovoljenja, da so začeli z odkopavanji v cerkvi. V nekaj dneh se bo torej ta uganka rešila.
ZASTOJ JUGOSLOVANSKEGA ŽITNEGA TRŽIŠČA
Na jugoslovanskem žitnem tržišču je nastal zastoj. Veliki snežni zameti, zamrznjene reke in zapovrstni ¡ katoliški in pravoslavni božični prazniki so zavrli trgovino, obenem pa je na trgovino vplival tudi položaj na inozemskih tržiščih. Cena pšenice je začela padati ter znašajo sedaj | po 158 do 160 dinarjev za stot. Za-Itegaclelj se je pocenil po vzhodnih 1 delih naše države tudi kruh. Za koruzo vlada nekoliko večje zanimanje. Prodaja se po 102 do ,103 dinarje za stot. Ostale vrste žita pa nimajo dosti kupcev. Upajmo, da bo sedaj nastala jugovina kupčijo poživila.
VINSKA KUPČIJA V DALMACIJI SE JE POPRAVILA
Dalmatinska vina so dobila svoje kupce. Od lani je vinogradnikom ostalo še precej vina, pa se je razlika izravnala, ker je bil lanski pridelek za dobro petino manjši od predlanskega. Pač pa je kakovost novega vina odličnejša, kakor predlanskega. Sprva so Dalmatinci sicer mislili, da bodo vino slabo prodajali, ker se ni oglasil noben kupec. Krive pa so bile visoke cene, ki so znašale povprečno po 5 dinarjev za liter. Ko so pa vinogradniki cene znižali, se je kupčija takoj popravila. Sedaj prodajajo liter vina povprečno po 3 do 3 in pol dinarja.
ZNAMENITO ODKRITJE
Kamenito krsto enega izmed prvih hrvatskih kraljev so menda odkopali pri cerkvi sv. Lovranca v Vrpoljcu pri Šibeniku. Izkopavanja je vodil znani hrvaški arheolog pater Lujo Marun. Pri delu so slučajno naleteli na dovršen del kamenite krste, na kateri je bila napisana v latinščini besedica "rex" (kralj). Ker so bili okraski na krsti taki, kakor so jih našli že na drugih kamenitih izkopaninah iz prvih stoletij hrvaške zgodovine, so prišli do prepričanja, da je bil v najdeni krsti pokopan eden izmed prvih hrvaških kraljev.
PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA • v Villi Devoto
Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jačnico
Danijel Kosič
CALDERON 3098 vogal R. Lista
Villa Devoto Buenos Aires
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik
JOSIP BOŽIČ
Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
I	-
i GROB PESNIKA GUNDULIČA IŠČEJO
Grob velikega dubrovniškega pes-
i
Iza 3.400.000 kilowatov. I Če bodo le polovico tega načrta izvedli, bo Rusija lahko beležila leta 1942, velikanski napredek. To pa je obenem tudi najbolji odgovor na vse njene nasprotnike.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
PETNAJSTLETNICA OSREDNJEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU
Petnajstletnico dela je slavil nedavno Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Po ustanovitvi nove države je bilo treba združiti vse delavske zavarovalne zavode, ki so prej obstojali v vseh pokrajinah razen v Srbiji in v Črni gori, v skupno matico. Sedeži prejšnjih delavskih blagajn so bili pretvorjeni v okrožne urade za zavarovanje delavcev, a osrednje ravnateljstvo je za čelo. poslovati leta 1924. v Zagrebu. Zanimivo pa je, da je ta socialna organizacija urejena centralistično, čeprav je njen sedež v Zagrebu in ne v Beogradu.
je bilo prodanih raznih M za več kot 100.000 dinarjev.
DVAJSETLETNICA POTRESO-MERSKEGA ZAVODA
20 letnico svojega obstoja je praznoval potresomerski zavod na beograjski univerzi, katerega temelj je bil položen že leta 1909. z ustanovitvijo potresomerskega zavoda na Tašmajdanu. Jubilej je zanimiv tudi za nas, ker je prvi zavod na Tašmajdanu uredil in opremil z aparati lastnega izuma in izdelka ranjki slovenski potresni strokovnjak dr. Albin Belar. Po vojni je bil zavod izpopolnjen in priznan kot poseben institut beograjske univerze. Tako je bil deležen večjih denarnih podpor in je mogel od takrat naprej izdajati svoj lastni znanstveni časopis.
KMET V BOSNI PRED VRATI
HLEVA USTRELIL VELIKEGA MEDVEDA
Pred vrati svojega hleva je ubil velikega medveda kmet Ivan Marti-novič iz okolice Jajca v Bosni. Proti večeru je- začul ropotanje in hre-ščanje ob hlevu, ki je bil s hišo pod istim krovom. Vzel je staro puško in šel oprezno pogledat. Na svoje presenečenje je zagledal kosmatinca, ki jexhotel vdreti v hlev, kjer je bil vec goved. Kmet je s puško naglo pomeril in medveda že z prvim stre-loom ubil.
)no:
u
o
I0E302
=301
PRVA
VELIK USPEH RAZSTAVE V ZAGREBU
Razstava "pol stoletja hrvaške u-metnosti", katero je pred dobrimi štirinajstimi dnevi odprl dr. Vladko Maček, je doživela velik uspeh tako pri kritiki kakor pri občinstvu. Razstava je pregledna zbirka del hrvaških likovnih umetnikov v velikem novem paviljonu kralja Petra Osvoboditelja. Poleg kulturnega pomena, ki ga ima za hrvaški narod, pa ima razstava poseben pomen tudi za u-metnike same, ker se je poživilo zanimanje med občinstvom za umetniška dela, kar se izraža v številu kupljenih del. Že pred dobrim tednom
KROJACNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
— Ne pozabi GARAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIRES
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
j Rojaki
I Predno si naročite obleko 1	OBIŠČITE
j KROJAČNICO
¡ Cirila Podgornik
I ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
I	CENE ZMERNE
i TINOGASTA 5231 ! Villa Devoto
V DAR DOBITE t Slovenska vinarna "
na vsakih 6 slik, ki stanejo ed 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici'' Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oslrtbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
NA DOCK SUDU
D
V zalogi imam veliko izbiro ^ najboljšega vina in raznih pijač 0 Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke D Priporoča se lastnik
ALOJZ ŠIRCA
U
Calle Mazzini 1479 - Dock Sud Q
_ _ o
jaocr íonoc1 ^ono
VARNOST
VEČ VARNOSTI
POPOLNO VARNOST
za Vaše prihranke potrebujete sedaj bolj kakor kdajkoli v HRANILNICI z dobrimi obrestmi.
NAJVEČJO VARNOST
Vam nudi Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK
Banco Holandés Unido
^^^ PODRUŽNICA BUENOS AIRES
CENTRALA:	FILIALKA:
Bnié. MITRE 234	CORRIENTES 1900
U. T. 33-7013 — Buenos Aires
DENARNE POŠILJKE v vsakem denarju z zračno pošto brez posebnih stroškov za aeroplan.
LADIJSKE PREVOZNE KARTE po konkurenčnih cenah za
najboljše ladje.
Cena življenja Japoncev in "harakiri"
Japonci so svoj skrivnosten svet zase. Ne merijo z našimi merami, ne gledajo z našimi očmi in ne sodijo po naše. Njihova domovina prav za prav nima meja, naroda je takore-koč brezštevila. Poznajo samo eno mejo: dolžnost — to je treba izpolniti, da je življenje vredno življenja. Samo dolžnost je veličina, pred katero je treba kloniti, vse drugo je prehodno in je vseeno, ali se dogaja na tem ali na onem svetu. Občestvo japonskega naroda, živih Japoncev in mrtvih, je tako veliko in trdno, da ga noben Japonec ne more izgubiti, naj živi na tej strani ali pa preide na ono stran. Če je izpolnil svojo dolžnost, ostane v družini, ki je ena sama in sega v večnost. Zato je tostransko življenje le toliko vredno, da moreš izpolniti dolžnost do Japoncev s tega in onega sveta, do njihove brezmejne domovine in do mikada. Kadar tega ne moreš več ali si vse svoje storil, življenje ni več potrebno in ga lahko vrneš naravi, ki ti ga je posodila.
Iz tega lahko razvidimo, kako zelo so še nazadnjaški na Japonskem. Njih vera jih dela nerazumne in fanatične, kot sploh dela ljudi vsaka vera.
*
Slavni japonski general Kiten Nogi je bil s svojo armado pred Port Arturjem. Nekega dne mu štabni častnik prinese novico, da je njegov sin padel v boju. Nogi se ni niti ganil, dejal je samo: "Silno sem zadovoljen."
Nekaj tednov nato, 30. nov. 1904, je v bitki "grič 208" padel njegov drugi sin. Oče je ob mrtvem sinu dejal: 'V čast si štejem, če je narod sprejel to majhno žrtev."
Nogi je bil vojak. V bojih se je vedno rad kretal v prvih vrstah; naravnost užival je, če je mogel svoje življenje molče postaviti na razpolago, ne da bi ga izzivalno prodajal. Nekega dne so ga častniki le pregovorili, da se je — čeprav zelo nerad — umaknil iz prvih vrst. Vrnil se je v svoj stan. Tam ukaže bolnemu štabnemu častniku, ki je v mukah ležal na vojaški postelji, naj gre takoj v fronto, da ga bo nadomestoval. Častnik se je brez besed s težavo dvignil, posadili so ga na konja in tako poslali v temno noč proti sovražniku. Nogi je dejal: "Tako težko je bil bolan, da bi mi v postelji umrl. Pomagal sem mu, da bo umrl junaške smrti kot vojak. To je največja čast."
Sedem let nato, 1. 1912., je umrl cesar Meidji. Ko so topovski streli naznanjali cesarjev pogreb, je v svoji hiši, na dragoceni preprogi, klečal 63-letni general Nogi, zmagovalec pri Port Arturju in napravil — hara-kiri, prerezal si je trebuh in umrl. Istočasno je v drugi sobi napravila harakiri njegova žena — po starem samurajskem zakonu si je prerezala grlo.— General je ob cesarjevi smrti odslužil, ob generalovi smrti je odslužila njegova žena. Tako je življenje in taka je dožnost na Japonskem.
General Nogi uživa danes na Japonskem božje češčenje.
Harakiri je Japoncem "sveti in najbolj srečen odhod". Vojaško življenje še danes pozna ta način smrti in ni nič tako redek, čeprav vedno vzbudi spoštovanje. V sedanji kita.j-sko-japonski vojni je neki major Kuga zašel v kitajsko ujetništvo, pa so ga Japonci z drugimi ujetniki zamenjali in dobili nazaj. Osvobojeni ča-
stnik je prišel nazaj, poiskal kraj, kjer je bil ranjen in ujet in napravil harakiri. Mlad pilot si je na ta način vzel življenje, ker je v megli letel preko cesarske palače. Takrat bi mogel pogledati navzdol proti cesarju, kar bi bilo žaljenje veličanstva, cesarjeve bogopodobnosti. Po taki duševni nesreči je treba oditi. Kmalu nato so si štirje čistniki vzeli življenje, ker niso mogli prenesti "sramote", da vojni proračun v parlamentu ni bil sprejet enoglasno.
O nekem dvornem uradniku pripovedujejo, da bi moral spremljati cesarja pri odhodu iz mesta, kamor je prišel na obisk. Po bogve čigavi pomoti je cesarja vodil po drugih ulicah, kakor pa je bilo prvotno namenjeno. Ob teh ulicah je bilo manj ljudi in manj pzdravov, kakor pa bi bilo to po onih ulicah, kjer je ljudstvo že v naprej pričakovalo. Komaj je cesar zapustil mesto, uradnik napravi harakiri.
Zgodovina tega načina smrti je velika in pestra, kakor zgodovina vi-teštva in viteških postav "samuraj" in stara zgodovina japonskih otokov. Ta "sveti in najsrečnejši odhod" ima svoj izvor v davni legendi. Nekoč je v bližini Tokia, že pred tisočletji, živel zelo krut knez. Neki samuraj ga je umoril. V deželi bi sicer moralo zavladati veselje, da je tako nepravičen vladar odstranjen. Samuraji, ki so ga stražili, 47 jih je bilo, pa so se zaradi svoje nepazljivosti hoteli sami kaznovati. Zbrali so se in sklenili skupno umreti. In legenda pravi, da so napravili prvi harakiri. V predmestju Tokia so njihovi grobovi, ki so kmalu postali naroden spomenik, kamor še danes romajo velike množice v žalnih belih oblekah. Tudi te samuraje častijo po božje.
Narodna japonska roža je češnjev cvet. To je cvet vojakov, ki v njem gledajo znamenje japonskega junaškega življenja. Ta znak uči, da je življenje dar, ki ga je treba brez vsega nadaljnjega dati nazaj, kadar ga velika narava pokliče.
Častna knjiga samurajev, v kateri je harakiri popisan z vsemi obrednimi posameznostmi, se imenuje buši-do. To je najtrdnejša knjiga, ki je nobena doba ne more razveljaviti, ali njenih naukov odpraviti, zlasti iz armade ne. Harakiri je v tej knjigi popisan kot sveto dejanje, ki ma svoje predpisane obrede. Vsak drug način samoumiranja bi bil samomor, ki je nekaj nizkotnega in poniževalnega. Harakiri pa je "sveti in najsrečnejši odhod".
Neki samuraj, ki je razžalil svojega gospodarja, je bil s svojimi sinovi obsojen na harakiri, to je edina sprava, s katerim more plemenit) rod samurajcev popraviti svoj zločin. V hiši določijo sobo za ta obred Na blazinah ob obeh straneh sedy priče in molče pričakujejo samuraja in njegove sinove. Tiho in zatoplje ni sami vase, v sijajnih kimonah, se bližajo, za njimi najboljši prijatelj očeta, v z zlatom pretkani vojaški opremi in nosi dolg meč. To je izvrševalec obsodbe, kajšaku. Nemo se priklonijo na vse strani. Nato obsojeni stopi na vzvišeno blazino in sprejme meč, ki ga mu kajšaku ponudi na dragocénem krožniku. Spet se priklanjajo na vse strani. Samuraj se sleče do pasu, poklekne in napravi harakiri — in pade z obrazom naprej. Noben znak bolečine se ne áme pokazati na obrazu. Tako predpisuje bušido. Za očetom "odidejo" na isti način sinovi. Navadno prosto-
voljno ob isti uri "odide" tudi žena, za katero pa bušido predpisuje, da si prereže grlo. To je "harakiri" — "sveti in najsrečnejši odhod".
Težko je to soditi z našimi pojmi. To je izven tiste duševne in čustvene ravni, po kateri se razgledujemo mi, zapadnjaki. češčenje prednikov, šinto, nekoliko osvetljuje pogled v japonsko verstvo. Tu ni nobenega prepada, vse je eno občestvo, zato je Japoncem tako vseeno ali živijo na tem ali pa "živijo" na onem svetu.
Karel
Čapek
Kakor smo v preteklem letu z bridko skrbjo spremljali usodo Če-ško-Slovaške države, tako nas je zadela tudi smrt Karla Čapka, enega izmed najvidnejših vrhov sodobne češke omike. Zdi se, da je ta smrt še posebej tragična podoba današnjega boja za demokracijo; v času, ko pesnik ni mogel v ničemer spremeniti svojega razuma in značaja, mu je ob največjih razočaranjih odpovedalo srce. V dnevih vznemirjenosti in potrtosti je pisal oklice svojemu narodu in ugovore celemu svetu, želel je pogledati skozi meglo in sivino de sonca, pa je omagal na božični dan 25. decembra, ne še 49 let star. Pokopali so ga 29. decembra na višegraj-skem pokopališču.
S Karlom Čapkom je umolknil velik pisatelj-razumnik. Po svoji izobrazbi in smeri je Čapek pripadal novemu češkemu realizmu, ki je gradil narodno življenje iz temeljev za-padnih omik in vzorov plemenitega človečanstva. Vtem se je najbolj približal Masaryku, čigar prijatelj je bil in je zapisal tudi pogovore 1 njim. Njegova vera v pravico in bodočnost malih narodov je temeljila na tem vzoru. Zato išče v svojih spisih vrednost srednjega človeka, ki s plemenitim razumom ceni pridobitve novega časa, z grozo pa se bori proti neduhovni sili, kakršno prinašata kapital, vsevlada posameznikov in množice. Čista poezija ni bila tie v njegovi duševni naravi ne v njegovem pisateljskem načrtu. Hotel .je biti sodelavec v državi in družbi, stvarni soudeležnik v javnem delu. Zato je. njegovo pisateljsko delo objemalo dve skrajnosti: okolje malega, vsakdanjega človeka in veliko utopijo. Z eno stranjo svojega dela je učil in blažil, z drugo je opominjal in grozil. Danes lažje razumemo njegovo delo, zlasti konstruktivistič-ne drame, v katerih glasno govori strah pred silo, pred oživljeno snovjo, poraz iznajdbe pred iznajdbo. Bordee za mir med narodi je v Beli bolezni še posebej podal tragično napoved svojega naroda in samega sebe. Njegova lahkotna, skoraj časopisna oblika je zapemala same velike stvari: družbo, državo, narod,
mzmmmMWMmtcimi ¡FOTOGRAFIJA
¡"LA MODERNA"
'4
vse 8
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice $ moje fotografske obrti, :1 preuredil ter razstavil moje de- ^ % lo, kjer se bo lahko vsak pre- * k pričal o mojih neprekosljivih $ I izdelkih.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
Notranjost človeka
znanost in duha.
Prav pred pol letom smo ga'sre čavali na zborovanjih Pen-klubov v Pragi. Kot hišni gospodar se je ? rdeče nadahnjenimi lici gibal med predstavniki narodov, nekako odmaknjen, čeprav se je tedaj zdelo, da je že zmagala samozavest naroda. V nekaterih trenutkih je pokazal, kako dobro razume položaj nas Slovencev. Zato nas je njegova smrt v resnici pretresla.
F. K.
'4
i
s!
i s
8
>:♦:< nam mc »c >:♦>- ,>:«<>»:< ase* xmám y¡m mmmt KROJAČNICA	*
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— ,
za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires 5IEK>3K<,«Í<>ju<<♦>. <♦> .<♦>. <♦> •«►> •:♦>>:♦> «e-i.<♦>-...<♦>
i i
■4
rtr-tnr—	.riT-in,	.nr—rr
PRVOVRSTNA
Restavracija, Bar in Pivnica
RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461
Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine D Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik
ANTON DEKLEVA
IOE3C
Cankar med Hrvati
Ivo Kozarčanin je napisal za '' Hrvatski dnevnik" z dne 25. deecmbra za dvajsetletnico Cankarjeve smrti izredno dober članek pod naslovom: "Cankarov književni profil", iz katerega prinašamo nekaj zanimivih odlomkov.
Književni profil Ivana Cankarja lahko določimo po nekaterih njegovih reprezentančnih dramskih delih (Hlapec Jernej, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor i. dr.), po knjigi avtobiografskih črtic "Moje življenje", po močnem sugestivnem, satiričnem romanu "Martin Kačur" in mogoče še po kaki drugi knjigi ali povesti (Pocb-be iz sanj, Nina in dr.). Da pa to nikakor ni dovolj, je jasno takoj, če vzamemo v obzir, da je Cankar napisal celo biblioteko del, od katerih je dobršen del posvečen tako kratki subjektivni, intimni lirski noveli, kakor kritiki, katera navadno ni dale« od pamfleta. Ustvarjajoč dinamično brez odmora in z občutkom dolžnosti do dela, mučen s trpkim, grenkim spoznanjem o jalovosti človeškega življenja v nočeh naporov, je Cankar nedvomno z istim toplim srcem pisal liriko kot prozo. Eno in drugo se je pretakalo v njem, roke so se krčile, cía oblikujejo resnico, besede, sedaj sijajne in dragocene, so posta jale s časom zgnetene, tope in neupo-rabljive. Skozi Cankarjevo delo .je govorilo življenje grobo, težko in temno: kakor pritisk, kot udarec s knuto, kot leden dih smrti, ki polzi po čelu in vratu. Njegovo delo je bilo zasnovano na kritiki družbe, je bilo upor proti njeni okrutnosti in notranjim usodnim protislovjem, podobno starcu, ki se upira: sklonjen, zavit v črno pelerino kot ICrleževi neznanci...
Kako je v Cankarju živo občutje za pravico in etiko, vidimo v vseh njegovih delih, ki niso nikdar dobesedno moralizatorska, vendar skoz; nje vedno govorijo velike etične in človeške resnice. Iz čistega spoznanja ni občutka za pravico se Jeme i odloči za požig in krvoprelitje. Sa mo ljubezen do človeka in resnice daje "Podpbam iz sanj" globino ii? zanos intimne človeške izpovedi v ozadju strahotne vojne. Trpljenje iti resnicoljubnost prepletata povestne cikluse: "Na klancu", "Mimo življenja" in "Za križem". Povsod so pojavljajo svetle podobe tistih žen. ki po večini nosijo breme življenja na svojih ramenih; potem pa zopet potapljanje v rožnato meglo alkohol
aeopojnosti.. ki je blizu brezplodnemu, siromašnemu življenju; cel svet ubogih in izmučenih v življenju, za katere se nihče ne briga, je prikazan v polni dnevni svetlobi, a med njim1 posebno žene: izmozgane v delu in ^ otroci, jetične, blede, toda dobre i» blage...
Cankar je v svoje črtice, katerih je nekaj zvezkov, zbral cel kapital psihologije in človekoljubja, ki sega že do robu popolnega samozata-jevanja in samopozabe (kar spon»' 11 ja na Kristusa in Dostojevskega). Vsaka posamezna novela je med temi stotimi kot pri Maupassantu, življenjska kronika za sebe, kot pisan* plošča v mozaiku. Na znani Mickie-wiczev motiv o domovini je Cankar napisal nekaj krasnih, kratkih in toplih črtic, ki ne bodo nikdar pozabljene.
Ivan Cankar ni končal tehnike n* dunajskem vseučilišču, toda konča' je drugi, mnogo večji in težji študij, katerega končuje komaj ede» med tisoči: študij knjištva in življenja. On je mogoče naredil za slovenski narod, ki ga je odkrito in fanatično ljubil, več kot vsi slovenski tehniki, ki so končali pred ali za njim. Ni dočakal konca vojne, oziroma umrl je prav takrat, ko se je vojna končala, in to daje tragičen poudarek njegovemu življenju ( m delu; bil je prepričan pacifist in an-timilitarist. Analiza njegovega knji* ževnega dela ne kaže samo njegove relativno visoke umetniške kakovosti, ampak tudi, kako globoko je bila pri njem ukoreninjena ljubezen do človeka in naroda. Današnje slovensko knjištvo se- še vedno razvija v Cankarjevi senci; ne posreči se mu osvoboditi se iz začaranega kroga, v katerega ga je zaprla Cankarjeva ustvarjalna sila in umetniška o-sebnost. V življenju je bil sam, toda to je bila blagodejna in dragocena u* metniška samota, ki je osnova vsakemu pravemu umetniškemu ustvarjanju.
BOGATI ANGLEŽI
Bogastvo angleškega naroda rad» pretiravamo. O revščini delovnih ljudi, brezposelnosti, nizki življenj* ski ravni nižjih slojev, o težkem stanju malega kmeta in njegovi zaostalosti vemo malo. Razlike med p<J* sedujočimi in neposedujočimi so večje kot malo kje drugod. Bogati angleški kapitalisti so majhen odstotek angleškega naroda, na 4% j1" cenijo. Delavstvo, mali kmet, polje" delsko služabništvo tvorijo 90% Pr®* bivalstva, 6% je obrtnikov, mah" posestnikov, srednjih kmetov. -An" gleški kapitalist in rentnik pa nlZ". polagata kljub svoji maloštevilnostl
z 55% narodnega bogastva, drug1" 90% mora živeti od ostalih 45%. '?* dustrijci s svojo gospodarsko močJ0 tudi politično moč Anglije.
Kakšen vpliv ima lord, ki je sanJ lastnik 270 hektarov parcel v za'1?' dnem delu Londona, si lahko mo. Od 8 milijonov londonskih Pre' bivalcev je le 40.000 posestnik** večjih in manjših zemljišč. Tod drage parcele v središču mesta s last le kakih 20 bogatinov.
Eden tako, drugi drugače...
Oni dan so se pa pograbili. ' Kdo pa?
Črni in rdeči... pa kaj bi tako pravili. Saj niso bili ne prvi črni, ne drugi rdeči, le ruknili so se, to pa drži.
In zakaj so se udarili? No, nikar tako. Saj so padale samo besede. Z jezikom so se. I no! Vsakdanje besedičenje.
Farje je treba vse pobiti, je kričal Tobija. Pa kako korajžen je bil. Če bi ga človek sodil po njegovem obrazu, bi se kar vrgel na "nunca", kot kanja na poljsko miš, če bi mu padel v pest... Gorje mu, kaj... Zakaj pa so? Saj samo drugim kruh odjedajo...
Tobitu ne bi zmanjkalo besed, če bi ga hoteli še pokušati. Toda ni samo Tobi tako srečen, da ima jezik v ustih. Tudi drugi kaj vedo in povedati znajo.
Kateremu nuncu si ga pa ti že kaj dal, mu je nevoljno presekal besedo Gabre. Koliko kruha so že tebi nun-ei pojedli?
Meni ne, ker jaz nisem tako "šu-tast", da bi ga kateremu dal. Farju že ne, nikoli!
No, pa pustimo Tobi! To ti rad verjamem, da ga še nisi nobenemu gospodu nikoli dal. Toda, ali te smem vprašati ali si ga že komu drugemu kdaj dal?
Malo sitno je bilo Tobitu in ker v glavi ni bilo odgovora, je šel ponj v vrč vina. Tamkaj se vedno kaj primernega najde.
Ti Tobi, se je vmešal Grčar, meni se zdi, da Ti sploh samo za svoja Usta veš. Saj niti tega prav dobro ne razumeš, da je treba tvojim lastnim otrokom tudi kruha in še kaj drugega. Žena ti doma joka za skor-jico kruha... Le nič se ne šopiri proti nikomur. Sam sebi na prste stopi in pomisli raje na to, kdo naj daje kruha tvojim otrokom.
Tobitu je bilo tega že odveč. Da ne bi prišlo kaj hujšega, se je vendar umaknil, češ da s farškimi pod-repniki noče imeti opravka..
No kaj se ti zdi? je menil Gabre.
Kaj? Tisti ki najmanj ve, navadno največ govoriti hoče. Ali ni mar res čudno, da ravno tisti vedo povedati kako duhovni drugim kruh ""odjedajo", ki pusti lastne otroke Prosjačiti skorjo kruha; vse kar zasluži, pa sani po lastnem grlu požene.
Jaz se ne bom ponašal z ničemer. Nisem duhovnom poseben prijatelj.
Toda prav zares ne vem, zakaj naj bi jih sovražil, je menil Gabre. Ljudje pripovedujejo seveda razne zgodbe o skopih duhovnikih in verjamem, da jih je kaj takih, toda resnici na ljubo moram priznati, da poznam mnogo dobrih. Oni dan sem se srečal z nekim Dolfom. On jih je tudi vedel čez svojega gospoda. Da mu je za krstni list zaračunal 10 lir! Strašno mu je to zameril. Tega mi pa seveda ni hotel povedati, da je bil on vedno s tistimi, ki so šli proti ve-Nazadnje bi hotel imeti krstni
list prav tako zastonj, kot Kukarjev Ton©1, ki je bil vsa leta najbolj zvest pevec na koru. Dosti sem bil po svetu, da sem se že naučil, da tistemu, kateremu so duhovniki tako napoti kot Tobitu ali Dolfu, imajo strah pred črno suknjo in le zato nanjo lajajo. ..
Mrko je gledal v kozarec Mule in zarenčal: postopači so. Jaz se moram mučiti cel dan, da živim, oni pa pohajajo in na mehkem sede.
Takih je pa zelo veliko. Vsi tisti, ki omnibuse, kolektive in tramvaje vozijo, tudi samo pohajajo! Ali tudi oni kruh drugim odjedajo?
Še vedno je bulil Mule v kozarec. Le kaj naj bi odgovoril?
Pa profesorji, učenjaki in pisatelji, saj oni tudi samo posedajo in pohajajo, je menil Gabre...
Mule je sprevidel, da je bolje da molči. Ni hotel, da bi mu kdo opone-sel njegovo družino, ki jo ima doma.
Nič dobrega mu ne bi povedali.
Zares ne razumem, zakaj so nekaterim duhovniki tako strašno na poti. Saj moramo biti vendar pravični! Tako je nadaljeval Grčar. Kdo more reči žal besedo čez pokojnega nadškofa dr. Sedeja? Kdo je bolj branil narod kot on? Kdo je bil po vaseh, do katerega so se ljudje zatekli, ko so potrebovali pomoči? Koliko jih je> ki so s farovškim kruhom gor zrastli, pa so na hvaležnost pozabili? In ne vem kakšne pesmi bi peli, če bi ne imeli Gregorčičevih? Kdo je bil Slovencem večji dobrotnik kot dr. Janez Evangelist Krek? Ki je bil tudi duhovniki! In če bi ne bil duhovnik, je prav gotovo, da bi nikdar ne dal toliko svojemu narodu.
Saj zato ravno je duhovnik, da drugim kaj dobrega stori, je pripomnil Mule.
Sedaj si pa dobro povedal, je odobril Grčar. Prav zato je, da drugim dobro dela. Drugačnih duhovnikov ni treba. Tisti, ki niso taki, tudi pra-
vi duhovniki niso.
Takih pa tudi jaz ne spoštujem.
Le kaj je vredno, da tolike besede zgubljate s temi ljudmi. Ali ni drugega razgovora? je upadel Mat-ko.
Grčar pa je bil mnenja, da je prav da se o stvari kaj pogovore. Saj v onih dneh, ko je bila na dnevnem redu beseda o novi maši, so hoteli vsi vse vedeti.
Gabre, ki je vedno kako razumno vedel, je hotel dati razgovoru pravo smer.
V politiko naravnost bo že prav. da se duhovniki ne vtikajo, zato ker v politiki karšna se danes uganja po svetu, je boljše, da se ne vtikajo. Ker v današnji politiki je samo, sle-parstvo in prevara in zato mislim, da je veliko bolje, da naravnost ne segajo v politiko. Prav nič ne dvomim, da so prav duhovniki mnogo storili za narod v javnem življenju. Toda stvar ni v tem. Duhovnikovo delo more bit v duhovniški službi, katera je pred vsem v cerkvi in pri bolniški postelji.
Mule in Tobi bi duhovne seveda tudi od tam izgnala, je rekel Grčar s pogledom k sosednji mizi.
Pa kdo drugi tudi, je priložil Gabre. Toda zanimivo se mi pa res zdi, da so kar vedno tako strupeni le tisti, ki niso nič več prida.... Če kdo kaj pozabavlja proti temu ali onemu duhovnu, ki nemara tudi boljšega ni vreden, toda mrziti dobrega duhovnika in njegov stan, kodor ima kaj čuta pravičnosti v sebi, ne more sovražiti.
Jaz sam takole sodim: Duhovnik je iz mesa in krvi kot kdo od nas, za-. to se mu tudi lahko zgodi, da zavije kdaj vstran z ravne poti, katero mu njegov stan predpisuje. To je pač njegova slabost. Toda če primerjam duhvščino s katerim - koli drugim stanom, pa jasno vidim, da se niti od od daleč ne da noben stan primerjati z duhovskim po zaslugah, katere ima za narod v vseh ozirih. Radi nekaterih izjem pač nima nihče pravico, da je sovražen duhovščini na splošno. Kaj pa naj rečem, če spomnim na vzgojo otrok?
Res tam doma so učili v šoli tudi duhovni. Tukaj tega ni. Sedaj pa primerjaj tukajšnje otroke s tistim kar smo bili mi! Sama sreča je, da je še kaj verskih šol tudi tukaj, ker sicer bi otroci svoje lastne stariše potolkli.
Ne dvomim, da je duhovnik poklican, da tudi v socijalnih stvareh kaj pomore, saj more biti ves samo za druge. Celo svoji lastni družini se
mora odreči, zato da nima deljenega srca in da je tembolj svoboden v svojem delu za druge.
Nisem mislil, da si tako dober za pridige, je vščipnil Matko.
In mislim, da bi tebi dobra pridiga prav za potrebo prišla. Le nikar ne misli, da boš ti sodnjemu dnevu trobil.
Jaz pa to rečem in potrdim, da dobrega duhovnika in duhovski stan spoštujem, ker vem, da so prav duhovniki največ dobrega ljudstvu storili. Poznal sem doma mladega fanta, Plotnikovega Tončka. Oče je bil bogat in lahko bi sin imel domačijo. Dekleta so ga vse rade gledale in on je bil živahen fant. Nismo mislili kar nič, da bo kaj takega napravil, kar naenkrat smo ga videli s črno suknjo priti na počitnice. In nam je tudi pojasnil zakaj: Dom ima lahko sestra. V drugih službah si eden drugemu kruh odjedajo. Jaz pa hočem biti nekaj takega, kjer ne bom nikomur delal napotja in vsakemu kaj koristil in da mi bodo ljudje še na sodnji dan lahko rekli: Tone prav si imel!...
Tedaj sem jaz spoznal, da je duhovski stan žrtev. Velika žrtev, ker se človek svojemu samoljubju odreče, zato da bi mogel druge srečne delati. Zato rečem, da je tisti duhovnik, ki je s pravim namenom v ta stan stopil in ki v tem namenu tudi vstraja, vreden vsega spoštovanja. Vreden je tega, radi svojega plemenitega namena.
Če bi ljudje svoje duhovnike manj obrekovali, jih bolj poslušali, če jih ne bi kleli, če bi njihove znane napake zatožili škofu in. ne raznašali brez potrebe med ljudi, če ne bi lahkomiselno verjeli vsega, kar se čez duhovne grdega pripoveduje, bi bili vredni takih dobrih duhovnikov, ki bi narod res dobro vodili.
CERKVENI VESTNIK
Nova maša se vrši 5. febr. na Pa-ternalu na Av. Del Campo 1653, ob 10 uri.
Popoldanska molitev na Paternalu ob 4 uri se tudi vrši z vso slovesnostjo.
12. febr. ponovitev na Avellanedi tudi z vso sovesnostjo in v prisotnosti več duhovnikov.
Kdo si ne želi, da bi spet slišal pesem "Novi mašnik bod' pozdravljen.
Ker je glede jedil in pijač že vse naročeno, prosim, da bi dobrotniki prispevali za kritje stroškov v denarju.
12. febr. bo na Avellanedi tudi po-podanska molitev, potem pa se vrši slavnostno zborovanje z zanimivim sporedom.
V	Mendozo odpotujem 19. febr. zvečer in bom odsoten do 5. marca.
Med potjo obiščem tudi Junin FCP.
V	Rosario pridem tako, da bo 26. febr. ob 9 uri maša v kapeli slovenskih sester. Upam, da boste vsi rojaki v Rosariu z veseljem prihiteli ta dan k slovenski maši.
Hladnik Janez.
Narod ima take duhovnike, kakršnih je vreden. Tisti ljudje, ki so svojim duhovnikom nasprotni pa dobrih duhovnikov niso vredni. Zato pa dobre pobijejo, kadar hudobija do vrha pride.
Matkotu je bila ta pridiga kar predolga, pa tudi Gabre in Grčar sta se dvignila in se dogovorila, da se na novi maši vidita, če le Bog da zdravje, ker taka slovesnost se ne vidi vsak dan.
Eden tako, drugi pa drugače, tako je pribil Kos, ko so odšli vsi trije. Vem pa, da sta Gabre in Grčar več vredna kot Mule in Matko in Tobi. Pa še na zdravje novomašni-ku ga bom. Prinesi mi še en čop!
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Obiščite
KKOJACNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
/am nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 125
_Kaj. — Vi se drznete šaliti z
menoj? — Sedaj sem vendar šele prispel v Benetke! — Kako naj bi bil konteso že srečal?
—Toda, ekscelenca, — saj je bila na krovu vaše ladje! — se zasmeje Gianettino.
-— Kaj? — O kom govorite?
—	O kontesi Pineberg!
—	Ona je bila na admiralski ladji?
--Še več!-Vaša ekscelenca je
bila tako dobra in jo je pripeljala do obale.
Lopov! Ne šalite se z menoj! — Grofica —
—	Je bila tista lepa, rdečelasa deklica, ki sem jo na svojem hrbtu rešil iz morskih valov in katero ste z menoj vred sprejeli na krov svoje ladje!
Grof Orlov in Kristenek sta se spogledala.
---Gospod admiral, prosim vas,
da mi oprostite, — nadaljuje Gianettino porogljivo in izzivalno, — kei 8em vam malo prej rekel, da je bila tista deklica moja ljubica, — toda «motil sem se. — Moja ljubica in grofica sta si zelo podobni!
—	Lopov, poberi se! — vzklikne Krof Orlov in potegne svoj meč. --^oberi se, če nočeš, da bi se spozabil!
Sedaj pa se je Gianettino vzrav-fMd. Njegovo čelo se je nagrbančilo m z bliskajočimi očmi je motril oba
Rusa.
_— Signor, kar pskusite! t- reče gianettino. — Navalita name s svojima mečema, tedaj pa bosta spozna-pesem beneških pesti! Razen tega
pa bi ne smeli pozabiti, da se nahajate na tleh beneške republike! Če bi se pa vaša visokost rada seznanila z beneškimi zapori, tedaj prosim — samo izvolite!
Grof Orlov je zamolklo zaklel in zopet spravil svoj meč v nožnicoj
Prijel je Ivristeneka za roko in odšel z njim.
Še dolgo je slišal Orlov za seboj porogljivi Gianettinov smeh, potem pa je zašepetal svojemu adjutantu:
-Vedel sem, da je moja naloga
težka. Oh, ne morem se znebiti strašne slutnje, da preži v Benetkah name nesreča. —- — Bog daj, da bi se zmotil!
105. POGLAVJE Pri sinovem odru
Grof Gregor Orlov in njegov adju-tant sta medtem prispela do doževe palače. Grof je povedal vratarju svoje ime in vratar ju je peljal skozi mnogo prekrasno urejenih sob.
Sedaj so se pred njima odprla vrata sobe, v kateri dož po navadi ni sprejemal svojih gostov.
Bila je spalnica.
Na svilenih blazinah je ležalo truplo mladega Francesca Armidora. Pri lijem je sedel stari dož s sivo brado, držal mrtvečeve roke v svojih in žalostno zrl v svojega mrtvega sina.
Bil je ganljiv prizor.
Oče, oblečen v škrlatni plašč, v katerem je prišel od državne seje, pri truplu svojega sina, — poglavar republike pri mrtvaškem odru onega, ki je pomenil zanj življenje in radost.
Grof Orlov in Kristenek sta obstala na pragu. Nista se upala bliže, nista hotela motiti starca v njegovi ► boli
Ko pa je dož prišleca opazil, se je zdrznil. Vzravnal se je in jima mir-
nih korakov prišel naproti. Grof Orlov in njegov adjutant sta se globoko priklonila.
Dož jima je dal roko.
V mojo hišo prihajata baš ob nesrečni uri, — reče dož, — tukaj leži ponos in nada Benetk!
Na trepalnicah starega doža so se lesketale solze. Potem pa se je pomiril in rekel:
—	Knez Orlov, hvala vam, da ste iztrgali morju to, kar mi je še pustilo od moje sreče. Pripeljali ste mi truplo mojega sina, da ga bom lahko shranil v grobnici naših očetov, hvala vam za to!
—	Prosim vas, gospoda moja, da prisostvujete pogrebu mojega sina Pogreb bo pred poldne, zvečer pa priredi dož Benetk na čast ruskim častnikom ples! Takrat bom počastil odposlanika velike ruske carice Katarine !
Predpoldne pogreb, zvečer pa ples! Kakšna razlika med tema besedama ! Vse to pa je bilo dokaz, da prenese njegova duša marsikaj.
Ta nesrečni starec, ki je jokal za najdražjim, kar je imel na svetu, ni v svoji žalosti pozabil, kaj mu veleva dolžnost kot vrhovnemu poglavarju beneške republike.
Moral je izvršiti svojo dolžnost, od j sinovega groba bo moral oditi na svečanost, ki jo je treba prirediti tujcem na čast.
—	Klanjam se poglavarju beneške republike, — reče grof Gregor Orlov in poklekne s spoštovanjem pred starca. — K nam je na daljnji vzhod prodrla vest o mogočnosti Benetk. — Njeno Veličanstvo carica Katarina bi rada prenesla beneško kulturo v svojo državo, radi tega nas je poslala sem, da bi proučili u-reditev tega mesta! Če bi sploh kje mogli doseči svoj namen, ga bomo
dosegli v Benetkah, kajti jaz sem v prvem trenutku videl, da cvete to mesto pod modrim vodstvom svojega doža. To naj pojasni naš nepričakovani prihod.
Sedaj pa, da mi dovolite, da vam izrečem svoje sožalje radi izgube, ki vas je doletela.
—	Če je na svetu tolažba, naj vam bo v uteho to, da mladeniča ni podrla človeška roka, ni ga vzela bolezen. Ne, morje vam je vzelo lepega mladeniča, morje, sinje morje ki mu je bilo nevošljivo radi njegove lepote in plemenitosti, — morje je hotelo ugrabiti vašega sina in ga sprejeti v svoje globoke dvorane.
—	Dož, sedaj pa vas nočeva več motiti v vaši bolesti, dovolite nama torej, da odideva.
—	Vsi moji častniki in mornarji bodo prisstvovali pogrebu vašega sina, jaz pa bom, samo po sebi umevno, v imenu svoje carice spremil vašega sina h grobu.
Vabilo k proslavi sprejmemo — toda rad bi vas še nekaj prosil!
—	Prosili bi me radi? — Izpolnil vam bom vsako prošnjo.
Grof Orlov da svojemu adjutantu znamenje in Arnold se umakne.
—	Dož, oprostite mi, da bom pri mrtvem truplu vašega sina govoril o nalogah, ki sem jih prejel od svo-' je carice. — Malo prej vam nisem povedal čiste resnice, ker bi bil rad o tem govoril z vami med štirimi očmi. — Ali smem sedaj govoriti?
—	Govorite, knez Orlov, — odvrne dož in pogleda truplo svojega sina. Potem pa nadaljuje trpko:
—	Sedaj se lahko pogovarjava med štirimi očmi. Ta bledi mrtvi človek naju ne sliši.
—	Malo prej sem vam dejal, da nas je poslala carica Katarina v Benetke, da bi proučili ureditev te re-
publike. — To pa je bila samo polovica resnice.
—	Kakšna pa je druga polovica? — vpraša dož.
—	Žena!
—	Žena? — se začudi starec.
—	Da, dož, žena! V beneški republiki živi že nekaj časa gospa ali pa gospodična — to je vseeno — ki je, kakor se zdi, tajna nasprotnica velike ruske carice Katarine. To je ženska, ki kuje spletke in jaz imam dokaze, da pripravlja zaroto proti naši carici Katarini in proti naši domovini Rusiji!
—	Mislim, da tega beneški senat doslej ni vedel. Mislim, da se je tej pretkani ženi doslej posrečilo, da je premotila Benečane. Jasno je, da je s posebnim namenom izbrala za svoje bivališče Benetke.
--Vedela je, da bo tukaj popolnoma varna, ker je računala s plemenitostjo prebivalcev in ker je vedela, da med Benetkami in med Rusijo ni dogovora o izročitvi zločincev.
—	Moja carica je zvedela, da se ta "ena izdaja za članico carske hiše in da trdi, da je Romanova. Zvedeli smo tudi, da je ta pustolovka v zvezi z vedno nezadovoljnimi Poljaki, katerim je vsaka prilika dobrodošla, da se upro Katarini, čeprav skrbi carica za Poljsko v vsakem pogledu.
—	Njeno Veličanstvo Katarina II. me je radi tega poslala v Benetke, da bi se prepričal, v koliko nam postane ta pustolovka lahko nevarna in upam, da mi ne bo beneški dož v tej zadevi nasprotoval.
—	Dož, tu so moje listine, tu pa je lastnoročno pismo moje carice za vas!
Grof Gregor Orlov je potegnil iz žepa pismo in ga izročil staremu do-žu z listinami vred ter se globoko
S LO V EN Sil
ne
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
LIST
JJifJSmO'
Hi ao
Mati - domovina
Ko odpremo vrata doma, iščejo naše oči, išče naše srce: srce doma — išče mater.
Kje je mati, vprašamo v kuhinji; kje je mati, vprašamo v sobi; kje je mati, vprašamo na vrtu. Če je ni, je praznota in srce, oko iščeta po kuhinji, sobi, vrtu duha naše matere v pohištvu, v posodah, po rožah, povsod: "To so delale in urejevale roke naše matere." To delo, v katerem je gibanje duha in srca matere, je nega in ljubezen, ki ustvarja naše iskanje doma. Je to vez, ki prepleta naša srca v eno skupno srce: srce doma, ki se vkorenini ondi tako življenjsko, da srka sokove vsega življenja resnično iz drevesa družine, ki je zemlja, ki donaša rast naših rodov.
Gorje pa, če se ta zrastla srca trgajo in jih vetrovi zanesejo na tuje zemlje in si morajo iskati ondi svojih domov!
Kaj ni, kakor da je vse iskanje po domu v tujini brezuspešno? Čeprav si sezidaš v Ameriki, Franciji hišo, ki je prav taka kakor doma, pa iščeš po tej hiši nečesa, kar ti manjka, da bi bil doma. Saj si v tujini celo bogat in si bil doma reven, pa vendar ne najde srce pokoja, in išče in za-kliče: "Vsaj prgišče zemlje iz rojstne vasi, od koče, kjer sem doma!" Tudi to prgišče zemlje si prineseš v tujino; še drevesce si prineseš in ga zasadiš na svoje — pa si le v tujini. Zato se tudi srce ob tem ne umiri. Ne umiri se ob avtomobilu, ne ob dobri jedi, ne v najboljši negi. Oči se zasanjajo nazaj na tiste pašnike, polja, travnike ob bajti, kjer je živel rod in drže srčne vezi doma preko morja, preko bogastev nazaj — do srca. Zakaj srce je ostalo in ostane domá.
To je izseljenska bolečina; srce doma, zemlje, rodu. To srce, iztrgano iz rasti doma, kliče nazaj v svoj dom, kakor kličemo in iščemo mater. Naša mati zemlja, naša domovina pa kliče prav z isto bolečino svojim izseljencem: "Otrok moj, vrni se, bojim se, da se ne izgubiš!"
Da bi bila bolečina obeh tako srčna, tako polna, da bi pritegnila v skupnosti doma, še posebej našega slovenskega doma, vse in bi prižela,
Mladinski kotiček
kar je našega, na svoje slovensko materinsko srce in ne bi izpustila od sebe niti kamenčka s ceste, kaj šele našega slovenskega človeka!
(S. S.)' DOMOVINA PLAKA
za oblakom, ki odjadra čez obzorje;
za studenčkom, ki vtopi se v sinje morje.
i
Ker skale studenčku vode se srebrne;
ker oblaček več nazaj se ne povrne.
Takrat pa dolini naši je najhuje,
ko otrok jo njen v tujini objokuje.
i i
Ker prerevna je, da bi ga preživela;
ter preskromna, da bi váse ga sprejela.
A od daleč ga pozdravlja in ga čaka
kakor mati — za izgubljenim sinom plaka.
(Marija Brenčič)
Ko je bil star osem let, so ga starši ob počitnicah poslali na deželo. Živel je pri sorodnikih v majhni vasi. Tam mu je bilo zelo všeč. Hlevu ni upal prestopiti, ker se je bal krav in svinj, z vozom pa se je rad peljal, čeprav je bil vanj vprežen isker konj. Na vozu je bil varen, približati pa se konju za vse na svetu ne bi u-pal. Saj bi mu lahko glavo odbil, ali ne? In njegove glave bi bilo škoda. Imel je tako lepo nakodrane lase na njej.
Najbolj pa se je Janko bal domačega psa, ki mu je bilo ime "Boj". Bil je ves dan privezan na verigi i:i lajal je kot za stavo. Od neprestanega lajanja je bil že ves hripav. Kakor je bilo hitro se je prikazal na
dvorišču, je Boj začel divje skakati, rožljati z verigo in lajati nanj kot besen. Janko se je včasih previdno splazil v njegovo bližino in mu iz primerne razdalje metal ostanke mesa in kruha. Hotel je psa ukrotiti in si pridobiti njegovo naklonjenost. Pes pa je bil videti neukrotljiv in nepodkupljiv. Gotovo je iz srca sovražil ubogega Janka.
Domači hlapec se je iz strahopetnega Janka večkrat norčeval in mu pripovedoval grozne storije o Boju. Če ne bi bil na verigi, bi raztrgal vse... Tako se je lagal hudomušni hlapec. Janko mu je to sveto verjel. Ob pogledu na Bojevo ostro zobovje se je kar stresel. Kolikokrat bi ga bil Boj kmalu požrl — v sanjah se-
Janko in "Boj"
Janko ni maral živali. Imel je velik strah pred njimi. Pa ne mislim muh. Teh se bojimo vsi in sicer u-pravičeno. Janko se je bal velikih živali: psov, mačk, ptičev in sploh vseh dvonožcev in štirinožcev, ki grizejo, praskajo in kljuvajo. To pa zaradi tega, ker so ga doma zmerom svarili pred njimi.
"Ne sukaj se okoli hudobnega psa, da te ne ugrizne!" je rekla teta, ko je bil Janko še čisto majhen. Pripovedovala mu je grozljive storije o konju, ki je s kopitom ubil nekega človeka. Na nesrečo je Janka nekoč opraskal velik maček, ko ga je hotel pobožati. Maček je sovražil ljudi. Imel je pač slabe izkušnje z njimi. Janko je bil nazadnje trdno prepričan, da so vse živali hudobne.
Zgodovinska hiša v Tukumanu
veda. O, ta grdi pes je Janku na vso moč grenil življenje!
Nekega dne je bil Janko čisto sam na dvorišču. Hiša je ležela precej na samem, zato so pa imeli tako hudega psa. Boj je bil privezan na verigi kot zmerom. Nenadoma se je prikazal pri vratih, ki so vodila na dvorišče, velik mož. Ležal je na obronku gozda in oprezoval. Ko je videl, da razen Janka ni bilo nikogar doma, je hitro napravil zahrbten načrt in zavil protti hiši. Preden se je Janko zavedel, ga je mož že trdo držal za loko. Izpraševal ga je, kje imajo domači shranjen denar. Janko se je rotil, da tega ne ve. Mož pa ga je zgrabil za vrat in oči so se mu jezno zasvetile. Janko se je zvijal in prosil, pa ni vse skupaj nič pomagalo.
Boj je stal ob svoji hišici in molčal. Možu se ni zdel prav nič nevaren. Vlekel je Janka k hiši, da bi mu pokazal, kje je skrit denar. A še preden sta prestopila prag, je za njima nekaj na vso moč zarožljalo. Boj se je oprostil verige in podrl moža na tla. Mož je ves prestrašen izpustil dečka in se skušal ubraniti razkačenega psa. Pa se je trudil zastonj. Pes je bil mnogo močnejši od njega.
Janko je na vso sapo stekel v vas in poklical ljudi. Nekaj minut na to so že prihiteli. Našli so moža na .tleh-Boj pa je s prednjima tacama stal ña njem in ga grozeče gledal.
Ljudje so tatu prijeli. Janko se mu je škodoželjno smejal v pest. Zdajci pa je prebledel kot zid in stekel z dvorišča kot veter. Kaj se je zgodilo? Boj se je zakadil proti njemu. Janko je tekel, pes za njim. Tako sta pritekla do gozda. Janko je bil upehali do smrti. Ni mogel več teči. Vrgel se je na tla in čakal, da ga pes popade in raztrga. A kaj je storil pes? Mirno, kakor da se ni nič posebnega zgodilo, se je zleknil in zraven prijazno migal z repom. Šele zdaj je Janko sprevidel, da je Boj njegov prijatelj in ne sovražnik.
Janko se od zvestega psa Boja ni mogel več ločiti. Smel ga je vzeti s seboj v mesto. Če ju kdaj srečate, glejte, da ne boste Janku kaj hudega storili, drugače boste imeli opraviti z Bojem! Jankovi sovražniki sj tudi Bojevi sovražniki, kakor so tudi Jankovi prijatelji Bojevi prijatelji.
priklonil.
Dož vzame papirje ter jih položi poleg sebe na mizo in jih niti ne pogleda.
—	Grof Orlov, vem, o kom govorite ! — reče starec po kratkem molku, in si pogladi svojo dolgo belo brado. Gre za mlado grofico Klari-so Pineberg, ki se je pred kratkim naselila v palači Trientino.
—	Kaj,--vi veste,--vam
je znano njeno ime, čeprav ga še nisem niti spregovoril? — vzklikne grof Orlov, ki se je strašno začudil.
—	Vse mi je znano, — odvrne dož. Povpraševal sem o grofici Pineberg, ker me je zanimalo, kdo je prav za prav ta dama.
t--Ta-le tukaj, — dož se obrne
in pokaže z roko svojega mrtvega sina, --ta-le jo je ljubil in je sklenil, da jo bo vzel za ženo. — Kdo ve. če bi se ne bil tudi proti moji volji poročil, če mu ne bi bila tega preprečila smrt!
—	To je bil prvi vzrok da sem se zanimal za grofico. Razen tega pa je bila tudi moja dolžnost, da sem to storil, da bi ohranil varnost in mir v naši državi.
—	Dož Benetk, ali bi bili tako prijazni in bi mi povedali, kaj ste zvedeli? — vpraša grof Orlov.
—	Povedal vam bom! — odvrne dož.
—	Res je, grofica Klarisa Pineberg je v zvezi s Poljaki. Pomagajo ji Francozi, celo iz Nemčije dobiva znatne vsote. Res je tudV da zahajajo v njeno palačo ljudje, ki niso prav nič prijateljski razpoloženi napram vaši carici. Res je naposled tudi to, da si dopisuje z mogočnimi in odličnimi ljudmi po vsej Evropi in da se podpisuje: Klarisa, ruska princesa.
Giof Orlov se je zelo čudil.
—	Nočem, raziskovati, — nadalju:
je odločno, - če se grofica po
pravici tako naziva. Priznavam pa, da je grofica Klarisa Pineberg zares nevarna tekmovalka carice Katari ne. Velika carica se je morala za svojega vladanja že večkrat boriti proti podobnim nevarnostim, toda —
Dož je umolknil. Nekaj časa je premišljeval, če bi govoril dalje ali ne. Orlov ga je gledal.
—	Toda, nadaljuje dož odločno — kar se tiče njenega obnašanja v Benetkah, ni bilo nikdar vzroka niti najmanjši pritožbi. Grofica ima sijajno, kneževsko palačo, točno plačuje svojim upnikom, o kakih dolgovih pa ni niti govora.
—	Grofica Pineberg je celo tajna dobrotuica. Ljudje zunaj na obali jo imenujejo svojega angelja, angelja Benetk. Grofica prihaja k njim in jim daje darila, ublažila je že marsikatero solzo bede. Da pa sem klub njeni lepoti in dobroti prepovedal svojemu sinu, da jo vzame za ženo, sem storil to radi tega, ker sem hotel ohraniti Benetke brez težkih in neprijetnih zapletljajev. Nisem hotel, da. bi nastal z Rusijo kak spor.
—	Dož Benetk, recite mi, kaj lahko pričakujem od vas, če se bo potrdilo vse, kar smo o pustolovki sliša li in če bi jaz sklenil čuvati interese moje carice Katarine II.? Česa mi je pričakovati od vas, če bi hotel to nevarno tekmovalko storiti neškodljivo? — Dož Benetk, povejte mi, česa naj pričakujem v tem slučaju od vas? W M £
—	Ničesar! — odvrne dož s krepkim glasom, — ničesar, grof Orlov, če boste uporabili silo, — mnogo tega pa, če storite samo enemu Benečanu kaj žalega!
Grof Orlov je skoraj zazijal.
Ni bil pripravljen na takšen od-
por. Vedel je, da ima ta starec železno voljo in da ne bo nobena stvar omajala njegovega sklepa.
—	Vi mi torej ne dovolite, da bi to tekmovalko dal ponoči prenesti iz njene palače na našo vojno ladjo?
—	Če to storite, — odvrne dož in preteče dvigne svojo roko, — tedaj vas bo beneška mornarica dohitela in vam vzela plen, — za to vam jamčim !
—	Grofica Pineberg je morda sovražnica carice Katarine, — morda nima pravice, da se naziva za rusko princeso, — morda je tudi sleparka, — to je vseeno! Na tleh beneške re' publike se ne sme zgoditi zločin. Tu jo bo ščitila naša država, knez Orlov, tukaj jo mora republika braniti ! Zapomnite si to!
—	Počakajte, dož Benetk, — vzklikne orjaški grof, — nikar si ne mislite, da morete tako govoriti, ker sem priplul samo s petimi ladjami in ker se vaša celokupna mornarica nahaja v luki! — Nikar ne pozabite, da je Rusija mogočna, da je velikan napram malim Benetkam ip če nas prisilite, da uporabimo orožje —
—	Ne bojimo se, — odvrne beneški dož. — Vi imate prav! Republika Benetke so pritlikavec napram velikanu Rusiji, toda spomnite se na ono svetopisemsko zgodbo, ki pripoveduje, kako je nekoč David premagal velikana Golijata!
—	Dož Benetk, oprostite mi, -se je sedaj pomiril grof Orlov, ko je uvidel, da na ta način ne bo prišel k cilju, — pozabite da sem šel v svojem razburjenju predaleč.
—	Rusija in Benetke živita v slogi, ki je ne sme skaliti ta sleparka.
—	Dož Benetk, na svojih ladjah i mam mnogo darov od svoje carice — dovolili mi pač boste, da jih bom jutri položil k vašim nogam!
—	Knez Orlov, nikar se ne trudite, — odvrne dož ponosno, — kai odnesite svoje darove zopet domov. Njenemu Veličanstvu carici Katarini ruski se prisrčno zahvaljujem, ker je mislila name, toda jaz sem starec — mene igračke ne morejo več razveseliti. Tam na odru leži tisti, ki sem ga ljubil iz vsega srca. Sedaj mi ga bodo položili v hladni grob!
—	Obljubljam vam pa, da bo najin pogovor ostal tajen? Celo zadevo smatram kot državno tajnost in nimam pravice, da bi o njej spregovoril, dokler mi vi tega ne boste dovolili.
—	Kako boste napravili z grofico, ne vem. To mi je tudi popolnoma vseeno. Ne bom se za to zmenil, ako ne razžalite republike in če se ta prizor ne bo odigral na tleh naše države !
—	Če pa bi se ta prizor odigral na morju? — vpraša grof Orlov tiho in hitro, na velikem, sinjem morju, ki objema beneško obalo, — kaj tedaj?
—	Morje je svobodno! — reče sta
ri dož. — Dve uri od Benetk morje ni več naše, — tam lahko delate, karkoli se vam zljubi.
—	Hvala vam za odgovor, dož!
—	Knez Orlov, drugega odgovora vam ne bi bil mogel dati!
—	Dož Benetk, tedaj mi dovolite, da odidem. Hvala vam, da ste mi ob mrtvaškem odru svojega sina odgovorili na moja vprašanja.
Dož ponudi Orlovu roko. Orlov se prikloni m odide. Njegov adjutant Arnold Kristenek, ki je med pogovorom ostal v sosedni sobi, zapusti s svojim admiralom doževo palačo.
Stari Armidore se vrne k svojemu mrtvemu sinu in ko je bil zopet sam, prime hladne roke svojega sina.
—	Oh, da bi mogel slišati, kaj sem
se ravnokar pogovarjal! — Ta žena, ki si jo ljubil, ki si ji poklonil svoje srce, ki si jo hotel storiti za svojo ženo, ta žena se nahaja v strašni nevarnosti, — nad njo visi ruski orel in jo hoče ugrabiti s svojim» kremplji, — jaz pa, nesrečni Francesco, — ne morem niti zaščititi žene, ki si jo ljubil! Poglavar republike ne sme poslušati svojega srca, temveč mora storiti to, kar mu predpisujeta zakon in dolžnost.
Dož poklekne na rob postelje, kjer je ležal mrtvi« sin in ostane tako celo no
Zjutraj so ga našli Benečani še vedno ob postelji svojega mrtvega sina. Imel je zajokane oči in strmel je v svojega Francesca, ki mu je bil vse na svetu.
To noč so bile zavese na oknih palače Trientino spuščene.
Tudi v palači so bdeli. Toda za spuščenimi zavesami so šepetali in ueštevilno malih bogov ljubezni j® plavalo okrog palače, v kateri je ležala princesa v naročju lepega gon-dolierja in mu poklonila vse, kar more dati žena ljubljenemu moškemu. Poklonila mu je to tako čisto, nepopačeno in odkritosrčno, kakor ne bo mogla pozneje nikogar več ta ko osrečiti.
106. POGLAVJE
Prodajalka cvetlic
Štirinajst dni je minilo po teh dogodkih.
Nad Benetkami je sijalo solnccr nebo pa je bilo modro in jasno.
Zmračilo se je in v prekrasnih P*' lačah so zasvetile neštevilne svetilj-ke, ki so metale svojo svetlobo »a ulice, po katerih je vrvela pisana i» fantastično obléeena množica.

(Dalje prihodnjič.)