Številka: 206 Maribor, sreda 14. septembra 1921, Noetova barka.* 1 t Svetovju potop .je preplavil in še Preplavlja Evropo; 'V težkali nasprotjih in obupnem .boja z Inetrdani idejaffl^i » teMpirji se krci: sodobna civilizacija. Na teh vodali se ziblje Noetova barka stara, predpotopna- generacija, To sliko nam. nudi naša burna doba. Mi bosimo čez historični diluvij vse, kar eno imeli pred njim; vse, kar je priklicalo .Pad. nas Johovinojezo. Mali in slabotni v primeri: s s tip vrni izprremomba-bii svojega časa ■ sfcušamo rešiti pred bopdavo ne samo tisto, radi česar smo bili veliki, da je z nami občeval, sum »Jehova, ampak tudi ono, kar nas je de-£>lo tnale ki nizkotne. iDo toliko jo ta pojav splošen ali vsaj evropski. Ce pa te Ozremo po svoji najbližji okolici, rJtetettMi narodu, lastni državi, nam r^tom barka še bolj vpada v očk 'Kamorkoli pogledamo, ipovsod jo najdemo. Vi politiki, socijalnem življenju, gospodarstvu, kulturi, Kako .preprosto pti vendar silno nepopularno je spoznale. da-je koren vsega zla v naši držaji 'V tem, da nismo -dorasli za one na-/loge, ki nam jih je dala zgodovina. Ni fatalizem, če trdim; da je razvoju abva-Si ž© iv naprej začrtana neka pot, s katere ne krene in da so vsi oni intervali, ki jih. človek sniaka za - iieiw.-ioa.ko-ftane katastrofe i.u .preobrate stvari«, terno navaden člen. v, verigi, razvoja^ — fZaikoui vzročnosti ni samo iznajdba človeškega nrna, temveč sila, ki daje vsetu energijam pot in: smer. Tudi v zgodo-ffofc so bile katastrofe, katerih’ nekaj ftmo sami doživelem ki. še poplavljajo del nagega. svekH določene že. v naprej, -Mejrnorda. po kaki. prcrvidaiosti, katere si plovdfc aadre' MjariSšljati. brez antro- ipoinorfizma., • marveč .. pq naravnem taavoju vseli stvari jn njihovih’ učinkov.. In da, zopet preidem pa znana tla, teramerjajmo:. Zodrojenje tveK- jugoslov. Plemen je bilo inujna.' posledica raamiii ®aravniii vzrokov, med katerimi sta Najvažnejša: razpad, večstoletne monarhije, ki je vezala vse silo Hrvatov lin Slovencev in popolno osvobojen je bajjapiega izmed jugoslov. plemen — Srbov —; na*to pa krdi pritisk trenutkih. razmer, ki. niso- bile v -človeški mori in ki sp vsililo množicam in., voditeljem svojo vojjo. Seveda je odločevala tedi človeška, volja, iudividuelna kakor Kolektivna.'Toda kvantum te volje jo bil včliko manjši in. trdnejši, nego je bilo opasati v prrvem trenutku^ Kaj vse te si stotisooi ljudi .predstavljali pod Tugosla.vijo'? Več milijonov naših državljanov komaj poema n a jpreprostejše ITojme o državi io državotvornosti. To, 'la. še danes niso naše razmere popol.no-131s' konsolidirane, da' se, dan-na dan Pojavljajo v javnosti, glasovi o/možnem OTeobratu dosedaj ustvarjenega stanja 151 da je separatizem v smislu narodnega in državnega • jedinatva v teh letih ritno,ojačil svojo pozicije — vse to do-k^jjoje, da Noetova barka še varno plo-na vodah novega, časa in da ravnosti Noe, ki jo hlapčeval v predpotopnih razmerah, skuš* zažgati svojo žrtev /udi ua, obalah novega sveta. Ta svei; ■7« za nas v zgodovinskem smislu jugo-»lovenska država. ■ ; . Alj ne vidimoislehnri datn in na vsa-kepj mestu, da se ponavljajo vse napa.-'k® Preteklosti: Čutimo pač, da se je na-s® obzorje zelo razmaknilo in razširilo, toda naše oči so ostalo isto in^ zaverovane v prejšnje-obzorje. V dejanskem jhTjen ju sc nam nudi za to trditev ne-' i^'0 doliaaov. Duh prejšnjih razmer še Viilepa v svoje verige našo državo in Mieka, njeuo šibko telesce na vseli kon-ojJi in krajih. V političnem življenju .nas- ugouablja,- stari konzprvaitizenn, ki VJ/^.)'.uzcn s- slepo sebiepostio zožuj? veds ^10. bol j svoje takbio ^(tizdPjiži' ^ upViivt " 'Dhoio-iu uazadflj^np, ker je-biyokra- Ministrski svet in dogodki v Primorju. ' TIP Beograd, -38. septembra. M včerajšnji seji ministrskega sveta je minister dr. Kukovec obširno poročala tpornšenju. Narodnega dom a v_ i?ojaaiu pri Trstu po italijanskih fašistih. Ministrski svet jc n« to sklepal o ukrepih, ki so potrebni vsled neprestanili nasil-, ste v nad našim narodom. v Primorju., Po daljši debati je mkii«fcreki svet pri- šel db iiozitivuiir sikiejpov, ki se pa drze ta jno. Nadalje je ministrski svet skle-j>al tudi o oddaji grad.bo mostu med Beogradom in Zemunom neki ameriški družbi. Gradbo se odda omenjeni družbi ter se pristane na to. da lx> družba smela odločeno vrat« let pobirati primemo mostnino. * >■ r " Resnica o razmejitvi v Prekmurju. ' LDU TJ j u til j a, n a, 11. septembra., Z ozirom na vest »Slovenca« št. 201! od 4. t. m. in na slično poročilo »Jugoslavije« št 210 od 5. t: m., da so rrašo oblasti na zahtevo’medzavezniške komisijo prenaglo izpraznilo nekatere obmejne vasi v. Prekmurju, Češ da. ti kraji pripadajo Nemški Avstriji, doznava, ljubil jaimki Dopisni urad z merodajne sitra- aii, da je meJdzaveisnlšiča Komisija.'Mo-moštiru to sicer zahtevala, da pa mi res, da, bi bile naše oblasti omenjene vasi izpd'apnile. To vasi so še vedno v naši upravi. Komu bodo pa pripadle, bo končnovelja vno r;izsodila medzaveziu-ška komisija, za razmejitev z Madžarsko, ki je hbnoem preteklega meseca !ixcičela poslovati. Pred izplačilom 20 odstot. bonov. Beograd, '12. septertrhra. Cteaieral-lir inšpektorat finančnega, ministrstva je končal priprave ih zbiranje priznanje od raznih denannah zavodov in bahlc za pridržanih 20 odst. kronskih bankovcev ob priliki .žigosanja denarja. Sedaj se na generalnem inšpektoratu vrše priprave za izplačilo on St. 20. odst, «. . O madžarskem terorju na Burškem. " UDU Praga,M2. septembra. 'Češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš je .jjoslal _ danes dopoldne pa-odseduiku poslainiške Konference v Parizu, Cambonu, noto, v Kateri govori. o dogodkih’ iu terorističnem režimu na zapadnem Ogi-skem. Noia opozarja, da so sosednje države audi tega^vzne-'niirjenc. Češkoslovaška vlada noče preiskovati, kdo je za, vse fo odgovoren, izjavlja pa, da jo ta položaj ne-vzdrž-Ijiv. Delovanje za mir, .ki naj odstrani, kar j® zakrivila vojna, bi bilo zelo o-teškočeno, ako se ta imložaj irodnJjš.a le m en rlaai . ; , ■ , LDlT Ženev.a, 12. septembra. Ka,-zen Korakov, katere je storila avstrijska vlada pri poslaniški konferenci v A-prašanjn madžarskega vpada na avstrijsko ozemlje pri Kirchsehlagu, se je imenovana, vlada obrnila' tudi ara zvezo narodov. Svet zveze narodov je v svoji današnji seji, katere se je udeležil tudi zastopnik anvštrijske vlade pri tajništvu zveze narodov, izročil nastopni odgovor avstrijski vladi: Svet zveze narodov jemlje- na znanje avstrijake korake kaikor tudi te, da polaga avstrijska 'vlada važnost- na to, da se člani Kveze.ijarodov -pouče o kršitvah' določb glede aivstrijsKeg« ozemlja, ucfotavljsi ipa. da spričo sedanjega položaja svet zveze narodov ne more posredovati. — Zadeve, kj so združene s tem vprašanjem, naj ostanejo zasedaj nerešene in svet »veze nafddov jim bo.pom'©čal naj-večio nozornm!:. ■ Italija ne pošlje čet na Burško DKU R i m, 12. sept. (Stefani).' Ne-Kateri .listi so raztrosili vest. da bo italijanska vlada odposlala čete v 'Burgen land. Če ne bo v bližbjih/dneh’ rešeno to vprašanje v smislu mirovne pogodbe. V: službenih' krogih’ s«, zatrjuje, da so —* Strandinan pri Pašiču. • LDU B e o g n* a SJ, 12. septembra. Ministrski predsednik Nikola Bašič je sprejel danes v svojem kabinetu ruskega poslanika, Strandmana, s katerim, se je delj časa razgovarjal. Ra.zgovor se je sukal okrog pomoči raškim beguncem tov okrog zagotovitve . eksistence onim rudkim beguncem, ki sc nahajajo v naši državi. Indija v zastopstvu zveze narodov. LDU Žene v a. 12. septembra. Indijski odpodanec Sastri je naznačil -v svojem govoru gorenježleaijsko vpra-šanL,ie za tako. v katerem ima svet zveze narodov priliko, da se nadstrankarsko udejstvuje. Vsa vprašanja, ki se tičejo zveze narodov, se morajo obravnavati s tega. stališča, da nismo samo državljani svoje države,temveč svetovni državljani. Na razorožitev moro, Indija šele tedaj misliti, ko bode Afganistan. Rusija in Turčija pripadoM zvezi naro-door. Dalje je zaMeval govornik, naj bo Indija močnejšo zastopama v tajništvu, kjer je sedaj lo edon zastopnik Indije. Za profesorski Kongres v Zagrebu. mn*DDp/ p.O o sivo ra piofiveto jo"iwedit>ziu) teinišL--bk^aBt>ve-tet s ,emm te vesti popolnoma neosnovane. Italija doseda j še ni imela, namena, dati inioi-j ati v o za oboroženo posredovanje v tem uporu. To bi storila samo'v slučaju, a/ko bi tudi drugi' zavezniki segli po tem (sredstvu. ' na kongres prolesorjdv iz ose države, "ki .se otrvori 25. t. m. v Zagrebu, odobri desetdnevne počitnice onim gimnazijam, ki' ostanejo vsled Kongresa brez potrebnega števila profesorjev. ^ Prodaja posestev Habsburžanov. 1 DKU Pariš, 12. septembra. VNo\v' York Herald« prinaša vest, da 'tamera-va nek’ ameriški Konzorcij nakupiti posestva bitega nadvojvoda Friedricha, nadvojvod in je Isnbele in njenih’ otrok. Pogajanja, je aprožil znani ameriški fi-■n a n črnik Tomaž Felder. Kon7wiTci.i naj bi inposlovaJ, da se mu oddajo \twi se-Kvesf.rirana in konfiseirnna. posestva v nasledstvenih državah. Katerih’ vrednote cenijo ne okroglo 2(10 milijonov dolarjev! (6p. urod. Razgovor ameriškega milijarderja Felderja z ministr. preds. Pašičom se tedaj ni tikal našega posojila. v- ‘Ameriki, pač pa Amerikaucera diše bogata posestva, ki jih’ jo po nad-vojv. Frideriku’ prevzela naša država!) , Posledica lakote v Rusiji. DKU Moskva, 12. sept. Mnogo tartanskih kmetov v sa-mateki guberniji je izvršilo samomor, dh so na ta način .j tekali, ^tvašpj. smrti vsled l^o- te. Navadito zakunjo '4' bčč, zaprejo .»ivosl <&»:ter. 0 cija plod predpotopnih razmer; jv, gd stpodarsikem življenju vladajo stare metode in se mirno šopirijo tudi tam, kjer bi jih lahko brez posebnih težkoč nadomestili z novimi, (popolnejšimi. Seveda, kar čez noč se no da izpremeniiti, to je običajen issgovor. Temu. v celoti pritrjujemo, zakaj zakon vzročnosti ne pozna skokov. Njegov tok je naraven in naraialen; vse, ikar opažamo v njem nenormalnega, izvira iz nepopolnosti, našega uma in napak našega 'bo sedanja Noetova barka že davno obtičala na gorskem rdbte Mlad« sveži rod bo z novimi ausitecijama gradil našo državo m naš nadjohalnai organizmu ter odstranil ono, Kar 'jen predpotopna generacija rešila na avoj® banki1. Tako je bilo povnod v yge& ago-t devinskih dobah- Ima sedanjih ®t nas tako vel ihanskih dogodkov se začenja nova: doba. v tem smislu, da se moramo sedaj vsi prilagojevati novim ra»meram, rasti v njih, umirati1 v njih in dajati svojim ptotemoean še večje akonuv dacijeke zmožnosti. A’ zavedati se nw> raimo, da Je star j. svet potopljen, in da nas na novili obalah rešuje samo — 'delo. Zakaj ‘Jehova, danes ne deli čudežen* kakor v. dobi priVe„'Noeteve ba/rKe. ■ % v.®; ,t&te mm I—«nv. Češkoslovaška m evropski mir. (»Prager PreB«**). . / Minister dr. Beneš je dal pred pof dnevi v >Iuitiraasigeauatu« in s-Neue Zli-' > richer Zaitung« drva. intersvierva, ki ao-ipet enkrat, iirikarujete vi' jami luči »raerh.ice češkoslovaške zunanje politike. Najboljši dokaz, da ta politika zasleduje ajseskoai mirovne cilje, je ravno dejstvo, da minister dr. Beneš z vso silo dela na to, da bi bila Zveza narodov« več kakor navaden (pojem. Češkoslovaška. veruje v Zvezo natrodov, želi, da bi ostala in raavila. vso svojo delonmo moč. Zate pa je v interesu bodočnosti, da razen Zverce narodov ne obstoja nobena druga mednarodna zveza, tudi ne taka, ki bi bila omejena, le na gotove narodnosti. Od dr. Bemeša predlagana 'dopolnila tk statutoma Zvezo narodov imajo namen preprečiti in odstraniti ono, ka c sedaj nasprotuje duhu Zveze. Države, ki imajo vzajemne interese, se morajo združiti za skupno obrambo teh interesov. Ako se ta obraanba izvršuje pod egido Zveze, je stem dano jamstvo, da bodo njeni smotri popolnoma mirovni iu njeno celokupno delovanje so bo laž--je ptevhčklo tla ldgam! Čihnivilnega or-Sa,iii Homthjrjev režim je skrajno Konzervativen, militarističen in iredentističen. Sledovi boljševizma se opazijo pri vsakem koraku. Največ tipe v sedanjem položaju Židje, o Katerih" ee trdi, da so podpirali komunistično diktaturo. Židje obtožujejo Horthyjevo vlado, da je pobesila židovske državne funkci-jonarje, da je iatirala iz šol židovske profesorje ter preprečila židovskim dijakom nadaljevanje študij. Horthy ne trpi nobenih komunističnih niti socialističnih strank. V parlamentu ni niti komunistov niti soedjalistov. Madžarska socijaiMična stranka je tako u-merjena in narodna, da protestira skupno z najhujšimi iredentisti proti izpraznitvi Zapadne Ogrske. Dasiravno je umljivo, da vlada zahranju je komuni stično gibanje, vendar izgleda čudno, da dežela, ki je 1. 1918. pToklamirala republiko in ki še danes pravzaprav nima nobenega kralja, ne tepi niti ene republikanske stranke. Madžarska vlada sicer Sz teSetičnih vzrokov pušča vprašanje kralja Odprto, vendar pa se ž njim peča* kjer le more. Birvši cesar Karel ima mnogo pristašev, posebno med magnati in v vojaških krogih, ki so vsi zanj. (Samoumevno!). Madžarski rojalisti smatrajo Karla, ker se iy. odpovedal prestolu, za svojega zakonitega vladarja, dočim je ljudstvo bolj naklonjeno nadvojvodu Jožefu. Ta živi v Stari Pešti ter ima za sabo večino legitimističnih strank. Veselje nad pridobitvijo Baranje se je takoj raablimilo Kakor hitro je prišla na vrsto Zajpadua Ogrska, ki pripada Avstriji. Iredenta je zelo močna. Po šolah’, trgovinah’ in drugod je rasen zemljevida sedanje Madžarske izobešen tudi semljevžd »bodoče« Madžarske, ki obsega celo — Belko. Madžarska še le nastaja. Nima stolnega režima, ne mej, ne miru. JV? Budimpešti se nahaja okrog 10 antantnih komisij, ki rešujejo vsded trianonske mirovne pogodbe nastala vprašanja. —-Vkljub vsemu pomanjkanju žive v Budimpešta selo rarikbšno in lahkoživo. — Srednji stanovi so ubogi, rokodelci ee le s trudom prežrviiajo, a trgovci in veleposestniki ee počutijo dobro.« . Notranja in zunaiqa politika. ■' * Karolyi o zvezi med Slovani In Madžari. V* času, ko je stopalo madžarsko vprašanje v akutno krizo, ni brez pomena izjava grOfa Mihajla Karolya, ki jo je dal dopisniku »Agramer Tag-bJafcta«. Vi tej izjavi pravi med drugim: »Že pred vojno sem pobijal projekt Hamburg—Beograd in nasvetoval povratek k Bismarckovi poli/tiki. Ne Severno morje, marveč Baltiško morje je treba združiti z južnimi lukami Orijen-ta. Podlaga te zveze pa mora biti Zveza slovanskih narodov, kateri bi se lahko pridružila tudi Madžarska. Danes vzvišena in odkritosrčna duša je sovražila samo one hinavce in častihlep-nože, ki izkoriščajo ljudi v svoje sebične namene. Hinavci in časiihlepneži so se mu zdeli kakor dive rak-rani na telesu človeštva, zato ee jih je izogibal kjer le mogoče. Ni bil ohol, a tudi ne skromen, živel je priprosto, posvečujoč se študiju eksaikitnih znanosti. Nikdo niti vedel ni, da je grof. Ni nosil nobenih znamenj ali odlikovanj; politika ga ni zanimala in pogoste vladne krize niso nikdar vzbujale njegove pozornosti. Pričakoval sem, da mi bo tisti večer povedal par ostrih1 besed, toda zgodilo se je ravno nasprotno. Stric ni niti z eno besedo omenil mojega mslheura, • »Stric, daues zjutra j ste ml vzbudili posebno radovednost.« »OK. prijatelj, kaj sem pa storil?« »Rekli ste mi: Rasen te *..« »Razen katere?« »Spominjam se natanko. Rekli ste ± dpse jarta#dfHai# zen... iti -tem ate mi hurv ravnodušni, skeptični... Saj vendar niste r tisti dobi, ko človek vse zanikuje...« »Oh!« je nom. Odpeljala ste, se v Prago ter ta* našla aeroplan: neke teanocefo-ronm* ske družbe, Ki oprurrija zračno m«H Dunajem—Prago in Parizom. J Prage sta se srečno odprija!« ter S gledala pod sdboj Pariz, Ko se j« »en? doma pokvaril stroj. Zajedi eo padal ter (paldK na pariško Metišoe Bomrg®1* Aeroplan se je prekucnil ter pokopa pod sabo pilota, in oba potniKa — ml* da poročenca. Vsi trije so ostali! n« m* «tu mrtvi. Tako ee je to moderno žen? tovanjsIKo potovanje nesrečno končal« Dnevna kronika. Našim prlSntef jem« K«» eite naš list, te ve, d« se je Iz prvetetfl težavnih začetkov že precej Izpopolni in Izboljšal. Uredništvo in uprava ati ee vedno trudila izpopolniti In izboU šati ga še bolj; če se to v celot? ni zgo dilo, so tega Krive deloma tehnične fcž Koče, deloma pa tudi naše čitajoče ob' Sinstvo samo, Ker je pač stara stvar, d« brez sodelovanja uredništva, uprave iti čitateljev noben list ne more naprede* vse to me je zelo presenetilo, pa seri pristavil nekoliko otožno: »Se nikdar nosem bil tako razpoložen za resen razgovor kakor nocoj-« »Dobro,« je odvrnil »če je tafco, H lahko še sedaj razodenem svoj čredo, dasiraivno je to nekoliko prezgodaj.«? Natočil si je steklenico šampanjca in jel govoriti: j '*■ *mi; »Kako Kraisno je pa*5 neeo, Kadar je popolnoma vedro. KaKo globok je azur! Kakšen sij, kakšen mir povsod. Toda če udari hladna struja in ohladi zrak’, postane nevidba para vidljiva, napravi 6e oblak. In vendar se nič ni izpremehik>, le toplota je bila izpre-menjena. Na mesto vedrega, neekon-čnega neba imamo oblake. Glej, Kaj jo stvarstvo! To je oblaček, meglica, bej gotoa senca v večni božji slavi. Noben znanstvenik' ne more trditi, da je stvarstvo vedno obstojalo in da bo obstojalo na veke. Raziskovanje prirodmh skrivnosti nas vodi K domnevi, da ima stvar-stVo svoj začeteK in tudi svoj konec. Zemlja, vode, oblaki, polja, gozdovi, mesec, zvezde, planeti, soluea, vse, Kav. vidimo v vsemiru, vse je .v nekakem izjejmaem, minJjiy._- - vr . ' \ •. (Dalje prih.) tovega denarja. Pokojnik je bil ploven, ikii se hi družil s svojiimi rojaki m zato ni znano, iz katerega mesta je doma, ali ve se, da je bil Slovenec. Spisov ali .pisem ni ostnvil nobenih, rzkaterah bi se moglo ugotovita odkod je bil po rodu. Konzulat prosi deželno vlado, da poskusi izvedeti rojstno mesto Antona Iločevara, kli je bil dolgo vrsto tet v Ameriki in je delal največ po Kaliforniji in to v mestih Olanche, Bros, Karta"« Inyo Co. Yerba Linda in L d. ter vodil patrulje. Dotični dediči morajo poslati konzulatu pooblastilo za izterjatev uložene gotovine. Z pooblastilom treba tudi, da pošljejo rodoslovni list (Faimilienaiueku.niftbogeii) iz katerega mora biti razvidno v kakšnem sorodstvu bo s pokojnikom. Po postavi Kalifornije je soproga glavni dedič, ce je ni imel, pridejo po vrsti: oče m mati, če tudi teh ni, potem pa bratje in sestre. Pobrežje. Tukajšnji tatovi so se s posebno vneano vrgli na učiteljstvo Lansko leto je nadučitelj prišel ob vse perilo, letos hoče tat živeti na račun njegovega Vrta in pred kratkim si je prisvojil 7 parov šolnotv učiteljice J., ki je bila med tem na počitnicah. Saj pa tuidi ni kimalu občine, lci bi imela toliko sumljivih eksistenc, kakor ravno Pobrežje. Kdor ne dela, mora krasti. O Pobrežje, pribežališče vseh grešnikov! — Tezno. Prejeli smo: .Tezenska republika se lepo razvija. Načeluje ji znani krčmar Očka, ki je »internaoijo-nal« in — milijonar. Pod njegovim žezlom — po domače mu rečemo fraklo — se zbirajo vsi »zavedni« republikam ci ter mu nosijo svoj težko prislužeru denar, a-ne v hranilnico, temveč za vino in žganje. Vsakemu, ki ni njihov »Stammgast«, zapretijo Očka, da ga JjocIo pognali čez mejo tezon ske ropubli-Tee. Istotako so Očka »prepovedali« neki' raznašalki'peciva in kruha, prodajati v taobošnji, tovarni delavcem kruh, ker ga prodaja za par vinarjev ceneje, (s!(glO£e!(ellel OCel CelCelielielielO Danes nai Balokovičev koncert ob 20. uri v Narodni dom. ©cgicgilelleice) te)© (gUslEe!©©® Mariborske vesti. .11 ar.bot, 13. .-eptembra m Volitev zastopnika učiteljstva v mestni šolski svet se je vršila včeraj popoldan v deški meščanski šali ter je bil za zastopnika enoglasno izvoljen g. nadučitelj Ivan Tomažič. K tolikemu zaupanju g. Tomažiču iskreno častna-mo. m Mariborski stanovanjski urad. V sobotni številki /smo protestirali proti temu, da pokrajinska Vlada zavlačuje imenovanje novega načelnika stono-vanjisikega urada. Opozorili smo na posledice sedanjega škodljivega stanja. Kakor izvemo, bo vlada imenovala na to odgovorno mesto sedanjega uradnika stanovanjskega urada g. dr j a. Hra-šovca. Dr. Hrašovec je vpokojeni sodni svetnik, ki se jo nastanil v Mariboru šele pred nedavnim. Tukajšnje razmere so mu popolnoma neznane. Povrhu tega ne obvlada niti slovenščine, ker je služboval v hnvatskih krajih/ Doizna-vamo tudi, da njegov nastop kaže visoko nervoznost, ki je ravno na tem mestu, kjer mora načelnik vedino občevati s stranicami, škodljiva, tako zanj kakor za službene interese in za stranke. Nimamo prav nič proti njegovi osebi, menimo pa, da bo vsestransko koristilo, če se ga ne 'imenuje za načelnika tako odgovornega urada. Na to mesto mora priti energičen in hladnokrven mož, ki pozna lokalne razmere. Stanovanjske krize ne bo rešilo brrofcrdtično pero, temveč široko obzorje in smotreno delo moža, ki ho mogel dajati inicijaffcivo. Stanovanjski urad je socijalni zavod, ne pa državna regisitratura. m Prihod zastopnic »Ženskega Save-za« v Mariboru. V sredo dne 14. t. m. ob 16.56 uri se pripeljejo iiz Ljubljane predsednica »Ženskega Saveza« 'ga, Danica Ilrističeva, podpredsednica ga. Zlata Koivačevič-Lopašič in še nekoliko Srbkinj in Hrvatic. Opozarjamo naše članice, da so sprejema na kolodvoru v čim večjem številu udeleže. Naši gosti bodo sprejeti na stanovanje in ob-skrbo v mašili rodbinah. V sredo zvečer ob 2" uri jim priredi naše društvo na čast čajanko v veliki dvorani Narodnega doma, S tem bo nam vsem dana prilika, da se upoznamo z zastopnicami naših sester na jugu. Katera naših članic še ni prijavljena in se želir čajanke udeležiti, naj se priglasi pri gospej Zlati Brišnik do srede 11, ure dop. Nas . vseh prijetna dolžnost je, da našo drage sestre čim lepše in prisrčueje sprej-memoe Mariborsko žensko društvo. m Radiotelegrafisti — se naprošajo, da vpošljeio svoje naslove uredništvu „Tabora“, Maribor. m Poziv vsem vpokojeneem invalidom in vdovam južne železnice. Pozi- , vate se, da se polnoštevilno zberete na protestnem shodu, dne 18. t. m. ob 14. uri popoldan v Narodnem domu v Mariboru. Protestirali bomo proti temu, zakaj ministrstvo toliko časa zadržuje in ne dovoli južni železnici, da bi izplačala draginjske doklade na milostno pokojnino, ker je v to pripravljena, aibo to dovoli ministrstvo. Zahtevali bomo, da se nas upošteva v novi službeni pragmatiki tako, 'kakor naše aktivne kolege, kateri pojdejo šele v pokoj, ker ruk nismo plačevali našo pokojnino v zdravi valuti. Obenem pa prosimo, ako je kalleri gospod minister oziroma gosp. državni poslanec pripravljen poseliti aaš shod, da bo na lastne oči videl naj-večjo revščino. Pridite vsi na shoid, stvar je zelo važna. m Vpisovanje v obrtno-nadalje-valno šolo. Vsi vajenci in vajenke, ki morajo posečati obrtno - nadaljevalno šolo in kateri še niso vpisani, se morajo javiti brezpogojno 15. septembra leta 1921. oh 17. uri v pisarni mestnega šolskega sveta na''Slomškovem trgu. Solsfci odbor bo naznanil v svrho kaznovanja vse tiisite, kateri se ne bi odzvali gorenjemu pozivu. an Ce zmanjka voda. V soboto 10. t. in. se je odigral v nekem stapovanju lia Betnavski cesti sledeči prizor: Ko je okoli 10. ure zmanjkalo vode pri vodovodu, je žena nekega železniškega nad-sprovodnika okrivila hišno posestnico, da ji je ona nalašč zaprla vodovod. Pri tem je seveda obsula nedolžno žrtev z vsemi mogočimi psovkami ter kričala tako, da se je nabrala pred liišo cela gruča ljudi, ki so v veliko zabavo poslušali. ,to disputacijo. Niti došlemu stražniku se ni posrečilo prepričati razjarjeno ženo, da vodovod radi pomanjkanja vode ne funkcijonira. Radi tega bi bilo umestno, da bi občinski urad v takih slučajih že v naprej obvestil občinstvo, ako namerava zapreti dotok vode v vodovod, ker bi s tem odpadel marsikateri neljub prizor. m Volitev v cenilno komisijo za dohodnino za cenilni okraj mesta Maribor se bo vršila dne 25. sept. 1921 tri davčnem uradu v Mariboru in sicer: olilci z začet, črkami A—J v sobi št. 9, jolilci z začet, črkami K —R v sobi št. 12, volilci z začet, črkami S—Z v sobi ši 13. Vsak volilec voli 6 članov in 6 namestnikov. Volitev je osebna in ustna^z izključitvijo katerihkoli pooblastil, le nedo-letni in osebe pod varstvom morajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih. Voliti smejo vse osebe, ki so opisane v imenike, torej tudi ženske. Posebne legitimacije iz glasovnice se ne razpošiljejo. Volilci naj se torej legitimirajo 's plačilnihi nalogom ali na drug verodostojen način. V smislu § 185. zak. o osebnih davkih se smejo voliti le v dotičnem cenilnem okraju dohodnini zavezane osebe moškega spola, ki so izpolnile 24. leto ter uživajo vse državljanske in politične pravice. V ostalem se opozarja na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani v Uradnem listu štev. 97 z 1. 1921. im Tatvina. Ivaaiu Vogniucu, posest, iz Zg. Kungote je bilo iz veže na Aleksandrovi cesti št. 122 ukradeno kolo, vredno 1500 kron*. ^ m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbo prof. Kubička 1253 □■□■□fiDHD»ngsDBn«nBnanisnaa«nBa g Ot)! SšsliO □ H _ r—l S v Gotzovi dvorani! ■ fi«aBOiDBDHDraMC»aanoa«nwMr-M!!? Kultura in umetnost x Glasbena šola, ki jo bo vodil prof. Hladky se namerava ustanoviti y dekliškem zavodu »Vesna". Učenci se sprejemajo za glasovir, petje, gosli in glasbene teorije. Znani prof. Kubiček bode poučeval violincelo in vabi učence, \ da se udeležijo pouka. Vpisovanje se vrši dnevno med 10. in 12. ter 14. in 16. uro v glasbeni šoli »Vesne". Pouk se prične 15. septembra. Slov. nar. gledališče. Iz gledališke pisarne. G. ravnatelj Bratina je dosegel od dbčinskega sveta odobritev svojih predlogov glede popravil in novih nabav v gledališču. Delo se je pred dvema tednoma začelo in je danes v polnem teku. Nova električna razsvetljava tvrdke Siemens & Schuckert iz Dunaja še napeljuje in-popravila na odru in v avditoriju se z vso paro izvršujejo. Ker je pa g. ravnatelj po krivdi znanih razmer gledališče pozno prevzel in se brez popravil, ki so se vsled tega tudi zakasnile'’" in ne bodo gotove do 17. t. m.,'se sezona ne more pričeti pravočasno. Otvoritev sezone se preloži dotlej, dokler bodo vsa popravila izvršena. Dramatična šola Nar gledališča v Mariboru. Pouk dramatične šole se vrši jutri, v sredo, dne 14. t. m. ob 19. uri (7. uri zvečer) v mali dvorani nar. gle dališča (poleg velike dvorane v I. nadstr.). Sokolstvo. o Sokol v Mariboru ima uradne tire odiselj naprej vsak torek, čeitrltek in soboto od 18. do {pol 20. ure in vsako nedeljo od 10. do ipol 12. ure v društveni {pisarni v Narodnem domu. Poslovanje knjižnice ostane, dokler se ista ne premesti v društvene prostore, neizpre-menjeno. , ustanovljena 1. 1904 v Gorici ter si je s solidnostjo svojih izdelkov pridobila velik krog odjemalcev po celi Goriški, Trstu, Istri, Dalmaciji in celo po gornji Italiji. Vsled izbruha vojne med Avstrijo iu Italijo 1. 1915. je morala svoje obratovanje ukiniti, lastnik in delavci pa so morali k vojakom. Med vojno, in po vojni je bil tvrdkin cilj Trst, kar so pa višje sile preprečile in tako si je tvrdka lansko leto. kljub raznin. zaprekam ustanovila svoje novo obratovališče v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 13 ter si z lastno vstrajnostjo pridobila velik krog odjemalcev po celi Jugoslaviji. Tvrdka se bavi z vsemi v sedlarsko, jermenarsko in torbarsko stroko spadajočimi deli in ima sposobnost ustreči tudi večjim naročilom. O ličnosti in sposobnosti njenih izdelkov se vsakdo lahko prepriča najbolj na razstavnem prostoru, kot potrditev pa naj služi dejstvo, da si je tvrdka že v tem kratkem času, kar je v Mariboru, pridobila krog odjemalcev po celi naši državi od Maribora do Skoplja in Velesa v Macedoniji. VspehI prve obrtne razstave v Mariboru. Iz rezultatov prvih dni otvoritve obrtne razstave je razvidno, kako ceni občinstvo našega malega obrtnika! Od razstavljenih predmetov jih je doslej bilo že veliko razprodanih. Kakor se nam poroča so gg. Rosenberg, Šoštarič, Kosič, Scherbaum, Franz. Kiihar, Preis in drugi pokupili že razne predmete. S tem je podan tudi gmotni vspeh razstave in želeti bi bilo, da se še izpopolni. Prva obrtna razstava v Mariboru. Tvrdka Dragotin Roglič. Izdelovalnica vseh vrst obntev. Tvrdka Roglič, ki se je udeležila prve obrtne razstave v Mariboru pod št. 73, je največje produktivno podjetje čevljarske obrti- v Mariboru in v okolici. Lastnik tvrdke, preje vodja-mestne prodajalne za usnje* je z marljivim in sistematičnim delom zgradil iz malega, neznatnega podjetja tekom dobrega leta, največje podjetje te stroke ter's tem pokazal pot, po kateri je treba hoditi, da se na produktivno-gospodarskem polju osamosvojimo ter najdemo pravi prehod od male obrti k industriji, katero tako nuino potrebujemo. Sedaj pa zaposluje tvrdka 32 uslužbencev, med njimi dva mojstra, večinoma kvalificirane delavce in nekaj pomožnih moči. Delavnica je dobro organizirana ter stoji na principu delitve dela. V glavnem obstojajo triie oddelki in sicer: za krojenje in prirezo-vanje usnja, izdelovanje gornjih delov ter izdelovanje spodnjih delov. Solidnost dela je glavni princip podjetja, ki se stalno povečuje, kakor pač dopušča število razpoložljivih moči. ,Huda konkurenca v lanskem letu s strani N. Avstrije je postavila podjetje pred težko preizkušnjo, katero pa je gladko prestala, ker' je vedno zasledovala princip stroge konkurence, čeravno se je morala pri tem zadovoljiti z manjšim dobičkom. Dokaz posrečenega in dobro zamišljenega programa je že to, da je tvrdka razstavila na letošnji obrtni razstavi veliko število najrazličnejših čevljev samo solidne kakovosti. Celoletni polni obrat je tudi v najslabši seziji omogočil, da je tvrdka izdelala za jesen veliko zalogo čevljev ter je v položaju konsumente postreči v najizdatnejši "meri z najboljšimi izdelki. Kapaciteta delavnice znaša pri sedanjem številu delavcev ca. 6000—7000 parov čevljev letno. Prodajalna na drobno in na debelo se nahaja na Koroški cesti št. 19. # ' Tvrdka Ivan Kravos. Sedlarska delavnica in zaloga kon skih opiem Tvrdka Ivan Kravos, ki je razstavila na obrtni razstavi v veliki dvorani pod št. 16. razne opreme za konje, je bila Spor. : Svoboda: Ptuj 4:0 (0:0), Nedeljska prvenstvena tekma, ki se je vršila med obemi moštvi ni pokazala pravo tehniko in zmožnost modernega nogometa. S. K. Ptuj* ki je pri doslej se vršečih tekmah večjidel podlegel, je sicer svoje moštvo z tremi »boljšimi" izpopolnil, toda odkrito povedano, ostal jt eden in isti. Prvi polčas, ki je minul z rezultatom 0:0, se igra dodobra niti razvila ni. Pri drugi polovici igre se je delalo obojestransko z večjo intenzivnostjo. Ptuj je igral s skrajno požrtvovalnostjo in bi lahko pri boljšem pojmovanju nogometa dosegel nepričakovan vspeh. Najboljše, kar še ima Ptuj, je srednji trio, dočim je napadalna črta slaba in pred golom popolnoma nesigurna. Splošno veselost med občinstvom, ki je bilo tokrat zadovoljivo zastopano, pa je vzbudil v svoji igri eentervor »Ptuja*, ki je bil deloma surov, da se ga je moralo ponovno opozoriti, to pa mogoče tudi nehote, ker telesno nadkriljuje vse ostale, le pred golom je nesiguren. Svoboda, ki je nastopila z 3 rezervami, ni pokazala pričakovanih zmožnosti in je napela vse sile, da je napravila v drugem polčasu 4 gole in s tem premagala tokrat tako nadepoln in zmage siguren »Ptuj*. Vsekakor lep napredek za najmlajši mariborski športni klub. Sodnik g. Franki. Kino. I. mariborski bloskop. V sredo, četrtek in petek se predvaia »Thora van Decken*, zadnji film te sezije. »Thora van Decken*, drama v 5. Činih je Skandinavskega izvora in opremljena s krasnimi slikami. V soboto, dne 17. t. m. se prične s prvim novim filmom »Salonska apašinja*, velikanska detektivska drama, povzeta iz najvišjih amerikanskih krogov, stopnjujoč do najnižjega zločinskega sujeta, presega dosedaj vsa dela detektivskih filmov. Dnevno ob 18. in 20. uri koncert Ernest Eekstein: 12 Afrodita. Roman. Prevet: Ru an. (Dalje.) »Koliko let imaš, diraga Nejera?« je vprašal Vej -po kratkem molku. »Šestnajst — mislim, da veš!« »Šeatmiatjlat let! — Pa. se ljubezen še ■mi dotaiknlila tvojega «rea?« •»Ni se! Pa če bi se tudi bila«, kaj tio itebi mar! Mar hočeš, da ti -naj razkrijem vise svoje tajnosti?« 1 Vej je pogledal otoodiiseibe. Ko je videl, da je z Najemo sam, — na vrrt«tare Ko-aonide onstran, mirtinega grmovja niti ni mislil — jo je strastno prijel za roko. »Ali ti res morami besedo za besedo raz lagati, kar bi ti laihlko isama ugani-lali« je rbkel slkoraj žalostno. »Da, tebe in tvoje itrdo srce kocem -utopiti v vinuf Jaz;boleham, iboleham, ker te ljubim. Tokia če mi zdaj, ko sem rci to povedal,, ne daš nade, potem grem na greben Diosikora in se strmoglavim v morije! Potem vedi, Ida je Vej umrl zate!« Nejera se je smejala. »Kaj se ti talko mudi1?« ga je vprašala porogljivo. Vej jo je poglejdal... V očeh se mu je jasno videlo, kako tnpii zbog svoje ‘Ijiulbezini. Nato ji je rekel zamolklo: »Brez teibe, Nejera, ne morem živeti!«. »E, pa živi z mano, če ibrez mene me moreš!« se je smejala Nejera. »Kdo ti 'brani? Ce mi obljubiš, 'da ne boš več tako vsiljiv, ter da opustiš svoje večnoi vzdihovanje, potem se ilahko spoprijaz-miiva in postaneva prijatelja. Tvoja u-danost me mogoče gane, idasi ti moram odkrito priznati...« y »(Oh, kako dlabra si ti, Nejera! — ji1 j e segel v besedo Vej. V njegovem drhtečem glasu se je zrcalila prikrita strast, tako, da se je Nejera zdrznila. »Pojdi!« mu je rekla. »Kvariš mi s svojimi navali ta lepi dan. Ne pet, ne šest: Jaz te ne ljubim, Itudi najmanj ne, pa če mi stokrat zapretiš, da skočiš v morje! Izpusti mojo roko! Jaz ne maram. tako nasilnega Oboževanja! Kaj si drzneš! Idi! Zapovedujem iti!« Vej jo je pri poslednjih besedah zgrabil s svojimi okornimi prati še (tesneje za njeno roko ter jo stisnil napol yj jezi, napol v obupu. Ona pa se mu je izvila ter mu pokazala vrata, kakor kakemu vsiljivemu prosjaku. Himeni, ki je dosedaj ležal v senci granatnega drevesa, je skočil po konci, znrepdnčil .ter iz mrkim pogledom meril razburjenega ljubimca. »Oprosti ml, Nejera!« je jecljal Vej' ter povesili glavo. »Samo pojdi! Jaiz tega ne trpim. Ce se zopet sedaj oameliš ! »Nikdar, nikdar! Tako mi vsi bogovi! Samo ireci, da niši hiuda!« »Dobro, ne jezdna «e! A sedaj glej, da se spraviš!« »Ost»M mi zdrava!« je vzdihnil kovač. Se enkrat se je ozrl z boleertjo v srcu na strastno ljubljeno deklico, poltem pa je izginili med vrati. »Pojdi, Hinnon« je klicala Nejera psa. »Jeli, ti ne pusftiš, da bi kdo Nej eri delal krivico.« Le počakaj, za to -te bom pozneje nagradila!« Himon je mahal z repom ter jo ave-sto gledal. Akonitij, ki je med tem zapustil vzyi&mo mesto iter prišel k grmovju, Iti je ločilo oba vrta, se je ob pogledu na to edilko zopet spomnil svoje pastirice. Misel, da se nahaja Nejera v n jegovi neposredni bližini, ga je dimila čudno. Sosedje morajo života v prijateljstvu. Tembolj naravno ee mu je to zdelo tu, ker je bila Nejera edina, ki jo je v Miletu — razen Melanipa — poznal. Ravno jo je hotel poklicati po imenu, ko g« je Nejera vea tksnenadena za-pazila in izgovorila njegovo ime. Ostrmela je, ko je zagledala njegovo vitko postavo onstran grmovja im rdečica ji .je udarila v obraz, »Ti si tu, v Kioronidini hiši?« ga je vprašala bližajoč se grmovju. »A ti si moja soseda?« je odvrnil Alkontij smeje. »Jaz stanujem tu pri Laogoru, ki me brani in hrami. Toda odkod si ti zašel itu sem? Jaz sam se zamiraj ozirala prolti hiši.« (Dalje prih.j Gospodarstvo. Pomanjkanje denarja na Madžarskem- i Kljtulb temu, da državna tiskarna dan za dlnem 'tiska nove bankovce, se pojavlja v zadnjem času na Madžarskem .pomanjkanje denarja. »Prager Piretase« piše: Baiase - politika finančnega ministra Hegeduša združena z dobesedno 'lakomnostjo bank. in ‘kmetov je izzvala na Madžarskem brezpri-memo pioloslt denarja. Tudi najstarejše, solidne in dob rostoječe (tvrdke le s težavo in pod najtežjimi pogoji dobe kredit. Vsakdo se hoji za svoj deumb privatni kapital se je popolnoma krnil in vse večje ‘banke sklepajo sam® oderuške kupčije. Obrestna mera znaša sicer, kakor drugod, 6 odstotkov, a bamke zahtevaj0 razen tega še razne »posebne« pristop bime. Vse te pristojbine in obresti, ki znašajo približno 20 odstotkov, ®°'ra plačati najemnik posojila za celo l®t°j ne glede na to, da vpne kapital že v « mesecih. Zato je bančno oderuštvo prvl vzrok zmanjšanja vrednosti odnos®3 piod/ražemja blaga. Pomanjkanje denarja pa vlada sa-uho po mestih, dočim imajo kmetje n8 deželi dovolj »papirja«. Nek kmet v Vas^piremsikem: komitatu je imel kar osem polnih vreč denarja. Končno 3e hotel vedeti, koliko ga pravzaprav i®* 'ter je najel nekega bančnega uradnik8’ da mu ga je preštel in »uredil«. Pomanjkanje denarja v eni gosp^" danski panogi povzroči vedno makopi" Čanje istega v drugi. Toda zastoj v denarnem (prometu še ni 'bil nikdar tako nevaren kot ravno sedaj, ko je a®" štal denar pri onem delu človeške družbe, ki ima vse, kar je za življenje n&i' ipotrebneoše — živež. Blago in denar sta diva nasprotna pola v gospodarskem življenju, in ta diva tečaja, mesto da diržita ravnotežje, ata m spojila 'To je jako nevarna pniikagfm — K (tej zmenjaivi narodnega gospodarstva, so pripomogle pretežne prisilne naredile. Stranke, vlada, armada, .vse se j® upiralo na kmeta, njemu na ljubo se vstrmrili zakoni, po njegovi želji f vodji se je vodila vsa (politika. Posledice so seveda težke, da skoraj -neznosne za nekmečke sloje. Toda javno .o itpm govoriti ali pisati ne smp na Madžarskem nihče. Samo »Rudapesiti Hirlap« je med vrstami namignil, da j® kmečka diktatura (uničila že eno državo — Bolgarijo. Od kmetov izvabiti denar je ravno-taiko brezuspešno, kot nekdanji poaku* komulnistov, dobiti od kmetov živila i Obstoja samo ena pomoč: državna ti-* skama — nove milijarde, sicer se bo tako že hrOma industrija in slabokrvna trgovina popolnoma udu šila- Primer Nemčije jasno dokazuje, da razvoj ne zavisa samo od tečaja deviz... Pomanjkanje denarja je nevradržljivo in se mora na vsak način odpraviti — brez ozira na zmanjšanje vrednosti pri kmetih nakopičenega denarja. — Izgloda torej, da bo dobila Madžan&a zopet nove — milijarde. Glavni urednik: Rad Iv o 1 Reti ar. Odgovorni urednik: RudoIJ Ozim. kupuje Kovina11 d.d, Marihor-Tozno Zmožen fza (Eisendreher) se sprejme pri 1363 »KOVINI" d. d. Maribor—Tezno. Išče se 1365 popolnoma vešč v poshtževanju in popravilu parnih strojev, motorjev na «u rov« olje in hladilnih strojev za večjo tovarno blizu Ljabljane za čimprejšnji nastop. Ponudbe n* upravo lista pod »štev. 1365“. Zavod za straženje in zaldepaaje »Mariboru i i v pisarni t »***■ . %V,' i ' II cc -L IVAN SMREKAR čevljarstvo In gornji deli. > 1373 Dnevna produkcija 20 parov čevljev, 40 parov gornjih delov. — Solidno blago! — Konkurenčne cen« 1 — Na debelo! — Na drobno 1 Stolni trg štev, 11 MARIBOR . na dvorišču. Soudeležen pri I. obrtni razstavi, oddelek VI, stojnica 76. m «««aii«in •IBIafiveiivviaelBlv« arrrvva «vefSB«aa*asaae •» **ran*«******** itilSRiiiiiiittM j M. Hillu i MU. M L jg- .J 1 ^ ^ 1 " ^ M * ■ Tovarna kemičnih;in rudnr bafv ter lakov.'* • ■ 4 •' vVv ♦*; « linoleum lak za • j pode, „MERAKL“-emajlni lak. „MERAKL“'brunoiine. •**•*««*»*•» Cenik! se začasno ne razpošiljajo! ■m m *. v • » a m «nabwsm;? sepgjfibrr w2t Mala oznanila paSSUw'4i^»:.w!'*gwii9W S*j |S—'—'—S 1% ■% or ■ | v v» ” I Dežni plascii prvovrstni, pravkar došli. —’' Velika izbira dežnikov, moškega perila, klobukov, čevljev itd. najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. SBgBBEBSBB 5 Dijak se sprejme na hrano in stanovanj«. Naslor t upravi T lista. 1362 Na hrano s* sprejmejo 2 gospodični. Vetrinjska ulica 52 pri Wagtandl. 1361 Razno pohištvo iu ena že- Ierna blagajna na prodaj. Tomšičeva ulic* St. 11+ a, I, nadstropje. 13+0 3—3 Šolske torbice In nahrbtniki r večji riberi pri Iv. KrJtvos, Aleksandrova cesta St. 13. 1353 5-3 UspeSue prošnje t stane-•»arijskih, uradnih in drtipih zadevah pire ceno anončna .ekspedieija VorSič, Vrbaaova ulita 19, 1289 6—+ Maribor, Slovenska ulica štev. 5 ~ priporoča slavnemu občinstvu svoje fino pecivo, torte, ^ čajno pecivo, fine bonbončke in drugo. Naročila se .+•* 2 najtočnejše izvršujejo. Kavarnarji, gostilničarji, trgovci in • za veselice popust. Naročila za krste, gostije itd. se ............najhitrejše izvršel , - Soudeležen na I. orbrtni razstavi, oddelek.IV, stojnica 72/ asaasaussasBSBSsiasssaasi assffissaj modnem ateljeju za dame Krekova ul. 5./II Cene se iznzorcii T$>or .Jiski; Maribora!« tiskarna To posojilo je investicijsko ter se-bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje \ železniškega prometB, stavbo novih in do vršen j e za početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Dih. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah • po 100 številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo deknr-\*ivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15, marca m tu- septembra vsakega leta pri vsah javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršneeakoli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem *■ umosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri ueneralni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano z hipoteko, a potrebna svota za anuitet; (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služil? pred vsem dohodki * dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljivali za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih poduzeljib. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kra- „ Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (Za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Beograd, meseca julija 192L M »■"•■■ » . / *• Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slavencev poročilo o skupni porabi istega.