Poštnina plačana v gotovini.
80.	¥ Ljubljani, dne 11. julija 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ITH.AVIMI I-IST
imjjß	mrmm Mm mtMMmWMß mm
deželne Tlade m Slovenijo.
VaeMna: Izpremembe v osebju. — Naredba o polaganju inozemske valute na korist devizni centrali. Pravilnik o ureditvi oblastnih kmetijskih inšpektoratov. Naredba, s katero 6e pušča v promet papirnati drobiž po 25 par. Naredba, s katero se podaljšujejo roki za patentne prijave državljanov Združenih ameriških držav. Naredba, s katero se podaljšujejo toki za prijave vzorcev in modelov na korist državljanom Združenih ameriških držav. Uredba, s katero se dosedanji navtični šoli v Dubrovniku in Kotoru pretvarjata v državni pomorski akademiji. Odločba o uvozu telovadnega orodja za telovadna društva. Odločba o izvozu selitvenih stvari. — Popravek k naredbi št. 208. — Naredba oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani o izpremembi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem. — Razglasi osrednje vlade: Natečaj za uradniška mesta in ttesta pomožnega osebja. Pojasnilo k uredbi o devizah in valutah. Pojasnilo o uvozu predmetov iz točk 8. in 27. člena 6. zakona o splošni carinski tarifi. Razglas glede roka za izvoz (povratek) steklenic za mineralne vode. Razglas glede zamenjavanja češkoslovaških bankovcev po 5000 kron. Prepoved o prodaji žetve vseh vrst žita na steblu pred definitivno žetvijo. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglasa o taksi za vidiranje potnih listov romunskih in švicarskih državljanov. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
Izpremembe v osebju.
Z ukazom z dne 27. junija 1921. Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika je bil dr. Ivan K a r-1 i n, vladni tajnik pri višjem šolskem svetu v Ljubljani, imenovan za okrajnega glavarja v VIL činov-nem razredu pri višjem šolskem svetu.
Dr. Skaberne s. r.
Ministrski svet je gradbenega svetnika inž. Matijo Krajca in Rudolfa Zajca, nadalje šefa splošnega oddelka gradbene direkcije Ivana Škar-J o pomaknil v VI. činovni razred, prvoimenovana z veljavnostjo izza dne 1. junija 1920., Ivana Škarjo Pa z veljavnostjo izza dne 1. decembra 1919.
Minister za gradbe je imenoval: višjega gradbenega komisarja inž. Frana Emmer ja za inženjer-ja v VII. činovnem razredu, gradbene komisarje in-ženjerje Janka Kukovca, Cirila Pirca, Valterja A h 1 f e 1 d a, Antonia Dolenca in Frana R n e h a za inženjerje v VIII. činovnem razredu, gradbenega adjunkta Friderika H a u f f n a za inženjerskoga pripravnika v IX. činovnem razredu, računskega svetnika Antona Bernika za šefa računskega oddelka v VII. činovnem razredu in računskega svetnika M jr k a Česnika za knjigovodjo v VII. činovnem razredu, računska revidenta Jerneja Ermana in Adolfa Potokarja za knjigovodji v VIII. činovnem razredu in pisarniškega pristava Frana Ahčina za administrativnega uradnika v VIII. činovnem razredu — vse z veljavnostjo izza dne 1. junija 1920.	^ KHnar r_
Provizorni vladni koncipisti Stanko M a s i č pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, Fran L e v i č n i k, oksponiran uradnik okrajnega glavarstva ljutomerskega v Gornji Radgoni, dr. Anton Megušar i>ri okrajnem glavarstvu v Kranju, Ivan Šubic pri okrajnem glavarstvu v Celju in Ivan M i 1 a č pri okrajnem glavarstvu v Prevaljah se imenujejo za okrajne komisarje; provizorna vladna koncipista Bogomir K o b a 1 pri okrajnem glavarstvu v Litiji in 'Ir. Alojzij Trstenjak pri okrajnem glavarstvu v Ptuju, potem konceptni praktikant Janko O s o j -n i k pri okrajnem glavarstvu v Brežicah pa za vlad-U(: koncipiste — vsi na dosedanjih službenih mestih.
Dr. Baltič s. r.
Inž. agr. Franc Mikuž, asistent v Beltincih (Prekmurje), je pomaknjen v IX. činovni razred državnih uradnikov.	Demšar s. r.
. Mihael Luznar, pisarniški oficial v Škofji Loki, lo bil dne 13. aprila 1921. imenovan za višjega pisarniškega oficiala preko sistemiziranega stanja na dotedanjem službenem mestu.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je pravnega Praktikanta Josipa R u s a v Ljubljani imenovalo za 'teskultanta.	„ „
Kavčmk s. r.
Naredbe osrednje vlade.
2ttc
Naredba
o polaganju inozemske valute na korist devisni centrali*
Na predlog svojega referenta in zato, da se pospeši likvidacija devizne centrale, odrejam:
1.	) Predložitev računov in drugih listin o doseženi prodajni ceni naj se ne zahteva in kavcija naj se osvobodi izvozniku, ki je položil ali položi ves znesek tujega denarja, za katerega se je zavezal.
2.	) Zato, da se osvobodi kavcija izvozniku, ki ni položil ali ne položi vsega zneska tujega denarja, za katerega se je zavezal, naj se zahteva od njega iz-pričba s predložitvijo tudi originalnih prepisov, odnosno izpiskov iz trgovskih knjig.
3.	) Vrednost uvoženega blaga naj se smatra za položitev inozemske valute, če so posamezne pokrajinske vlade dovoljevale izvoznikom kompenzacijske kupčije za pokrivanje dokazanih potreb.
4.	) Smatra naj se, da je položen inozemski denar na korist devizni centrali v Beogradu v vseh onih primerih, kjer so posamezni izvozniki vsled prejetega naloga položili valuto pri pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani.
5.	) Vsak izvoznik, ki je zavezan položiti inozemsko valuto, naj se pozove, naj v čim krajšem roku zadosti svoji obveznosti; če tega ne stori, se zahtevaj položitev inozemske valute od garantov.
6.	) Devizna centrala naj proglasi izdana potrdila za neveljavna z dnem 1. julija 1921. ter naj o tem obvesti generalno direkcijo carin, ker se na ta potrdila po tem roku ne more več vršiti izvoz.
V Beogradu, dne 28.maja 1921.;
I br. 5926.
Minister za finance:
dr. Kosta Kumanudi s. r.
212.
Pravilnik o uredit?! oblastnih kmetijskih Inšpektorate?.**
I. Splošna določila, člen 1.
Na podstavi členov 64. in 66. uredbe o ustroju ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 18. julija 1919. se predpisuje ta-le pravilnik o ureditvi oblastnih kmetijskih inšpektoratov v kraljevini Srhov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Oblastni kmetijski inspektorati so pod neposred-njo upravo in neposrednjim nadzorom ministrstva za kmetijstvo in vode ter morajo izvrševati vse njegove odredbe, ki se tičejo kmetijstva, v okolišu, katerega jim določi minister za kmetijstvo in vode.
* Razglašena v «Službenih 'Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 144, izdanih dne 1. julija 1921.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 134, izdanih dne 17ega junija 1921.
II.	Naloga oblastnih kmetijskih inšpektoratov.
Člen 3.
Oblastnim kmetijskim inspektoratom je naloga:
I.	da proučujejo kmetijske razmere njun poverjenih oblasti in da zbirajo vse podatke o stanju kmetijstva v dotični oblasti; točno morajo poznati stanje kmetijstva, zasledovati njega gibanje in razvoj ter v občasnih poročilih in predlogih dajati ministrstvu potrebne informacije, kako bi se delovanje za njega prospeh uravnavalo v pravilno smer;
II.	da na licu mesta izvršujejo inspekcije posameznih kmetijskih naprav v dotični oblasti, bodisi po lastni iniciativi, bodisi po naročilu ministrstva, in Ja o vsaki izvršeni inspekciji izčrpno poročajo pristojnemu oddelku ministrstva.
Oblastni inšpektorji morajo vsaj dvakrat na leto pregledati vse kmetijske naprave njim poverjene oblasti. Potujejo po svoji iniciativi in kadarkoli jim ministrstvo to naroči.
Člen 4.
Za potovanje oblastnih kmetijskih inšpektorjev se postavlja vsako leto v proračun potrebna vsota.
člen 5.
Samo kar je važnejših razpisov, navodil in odredb, ki se tičejo več naprav ali pospeševanja kmetijstva vobče v dotični oblasti, se vročajo inšpektoratom istočasno kakor napravam; v vsem drugem pa občuje ministrstvo v prilog hitrejši administraciji neposredno z dotično napravo.
člen 6.
Oblastni inspektor mora ministrstvu redno podajati poluletna obširna poročila o svojem delovanju v poverjeni oblasti, a tudi vselej, kadarkoli ministrstvo to odredi.
III.	Sestava oblastnih kmetijskih inšpektoratov.
Člen 7.
. Osebje oblastnega kmetijskega inspektorata je sestavljeno iz oblastnega kmetijskega inšpektorja, enega praktikanta in enega sluge.
Inspektor je šef kmetijskega inspektorata ter sprejema in odpušča praktikanta in slugo v mejah odobrenega proračuna.
Člen 8.
Za oblastnega kmetijskega inšpektorja se sme imenovati, kdor je dovršil visoko kmetijsko šolo ter imel pred tem gimnazijsko ali realčno maturo ali pa je dovršil srednjo kmetijsko šolo ali učiteljišče ter ima najmanj deset let državne službe y kmetijski stroki.
Člen 9.
liravilnik stopi .v veljavo, ko ga minister podpiše; takrat prestane veljati pravilnik o ustroju bi delovanju kmetijskih inšpektoratov z dne 6. julija
1920..	št. 11.488.
V Beogradu, dne 8. junija 1921.;
št. 14.069.	,.	.	+.. t .
Minister za kmetijstvo in vode:
Ivan Pucelj s. r.
213.
Naredba,
s katero se pušča v promet papirnat! drobiž po 25 par*
Ker je v Zagrebu izdelana zadostna količina papirnatega drobiža po 25 par, ki se lahko da v promet, in da zadostim potrebi denarnega obteka, odrejam :
Novi papirnati drobiž za Vi dinarja, ki je izdelan na podstavi odločbe ministrskega sveta z dne 3ega marca 1921., I br. 3207, se pušča v promet ter velja od danes na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za obvezno, zakonito plačilno sredstvo.
Državne blagajne in drugi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo pri plačilih sprejemati tak papirnati drobiž do 25 dinarjev.
Generalni inspektorat naj izvrši to mojo naredbo ter naj v «Službenih Nomnah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» priobči popis novega papirnatega drobiža.
V Beogradu, dne 14. junija 1921.;
I br. 7018. Namestnik ministra za finance, minister za gozde in rudnike:
dr. H. Krizman s. r.
214.
Naredba,
s katero se podaljšujejo roki za patentne prijave državljanov Zdrnženib ameriških držav.*
Na podstavi pooblastila v členu 77. finančnega zakona za leto 1920./1921. odrejam:
Člen 1.
Roki prvenstvene pravice, določeni s 4. členom pariške mednarodne konference z dne 20. marca
1883.,	revidirane v Washingtonu dne 2. junija 1911., glede zahtevanja patentov, ki še niso potekli dne
1.	avgusta 1914., kakor tudi oni, ki so se pričeli dne
1.	avgusta 1914., se na korist državljanom naše kraljevine in državljanov Združenih ameriških držav podaljšujejo do vštetega dne 3. septembra 1921.
Ta podaljšava ne more kršiti pravic državljanu naše kraljevine, ki bi imel v dobri veri v posesti pravice industrijske svojine, preden stopi v veljavo ta naredba, in ki bi nasprotovale patentnim pravicam, dovoljenim na podstavi te podaljšave. Prijava patenta, vložena na podstavi te podaljšave, se ne zavrne in patent, ki je dovoljen na podstavi take prijave, se ne uniči zato, ker je bil morda pred prijavo izum patentiran v kateremkoli delu naše kraljevine ali s tisköm ali poligrafijo objavljen in popisan tako, da bi ga strokovnjaki mogli uporabiti, ali javno uporabljan, razstavljan ali razkazovan tako, da bi ga strokovnjaki mogli uporabiti, razen če je bil tako patentiran, objavljen, popisan, uporabljan, razstavljan ali razkazovan, preden se je prijava, na katere podstavi se zahteva prvenstvena pravica, vročila v inozemstvu.
Člen 2.
Patent, ki se je dal na podstavi podaljšave, določene v členu 1., ne more zmanjšati niti kakorkoli okrniti pravice, ki jo uživa državljan naše kraljevine, njegov zastopnik ali prejemnik pravice glede tega, da nadaljuje izdelovanje, uporabljanje ali prodajanje, pričeto pred dnem 3. marca 1921.; takšno nadaljevanje izdelovanja, uporabljanja ali prodajanja po takih osebah kakor tudi uporabljanje ali- prodajanje tako izdelanih predmetov se ne smatra za poseg v patentno pravico.
Člen 3.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V Beogradu, dne 17.maja 1921.;
Pr. br. 816.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 136, izdanih dne 21ega junija 1921.
** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 112, izdanih dne 21ega maja 1921.
215.
Naredba,
s katero se podaljšujejo roki za prijave vzorcev in modelov na korist državljanom Združenih ameriških držav.*
Na podstavi pooblastila v členu 77. finančnega zakona za leto 1920./1921. odrejam, da velja podaljšava rokov, določena v moji naredbi Pr. br. 816 z dne 17. maja t. 1.,** tudi za one roke o zahtevanjih zaščite vzorcev in modelov, ki še niso potekli dne 1. avgusta 1914., in za one, ki so se pričeli dne 1. avgusta 1914., in sicer na korist državljanom naše kraljevine in državljanom Združenih ameriških držav.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V	Beogradu, dne 14.junija 1921.;
Pr. br. 942.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
216.
Na predlog gospoda ministra za prosveto in po zaslišanju ministrskega sveta se predpisuje ta-le
Uredba, s katero se dosedanji navtični šoli v Dubrovniku in Kotom pretvarjata v državni pomorski akademiji.*
I. Splošna določila.
Člen 1.
Pomorski akademiji v Dubrovniku in Kotom sta državni šoli ter se vzdržujeta iz državnih sredstev. Obe sta pod pristojnostjo in neposrednjim nadzorom šolskega odseka pokrajinsko vlade za Dalmacijo, vrhovni nadzor nad njima pa izvršuje ministrstvo za prosveto.
Člen 2.
Tema akademijama je naloga, da podajata mladeničem, ki se žele posvetiti častniški službi v trgovinski mornarnici, potrebno teoretično in praktično izobrazbo za ta poklic.
Člen 3.
Obe pomorski akademiji sta štirirazredui. Vsak razred traja leto dni.
Za praktično izobrazbo učencev služi vadbena ladja,	v
Člen 4.
Učni jezik za vse predmete je srbskobrvaški.
II. Pouk.
Člen 5.
V	pomorskih akademijah se uče ti-le obvezni predmeti:
1.	) Verouk.
2.	) Srbskobrvaški jezik.
3.	) Angleški jezik.
4.	) Italijanski jezik.
5.	) Zemljepis je.
6.	) Zgodovina.
7.	) Matematika.
8.	) Geodezija.
9.	) Fizika.
10.	) Navtika.
11.	) Ladijsko strojeslovje.
12.	) Meteorologija in oceanografija.
13.	) Osnovni nauki o ladjedelstvu in opremi ladij.
14.	) Manevriranje z ladjami in signaliziranje.
15.	) Veda o ladijskem računovodstvu.
16.	) Pomorsko, trgovsko in menično pravo.
17.	) Ladijska higiena.
18.	) Telesne vaje in spretnosti (plavanje, veslanje, jadranje, mornarska dela).
Člen 6.
Kot prosti predmeti se, smejo učiti: slovanski jeziki, francoski in nemški jezik, stenografija in petje.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 137, izdanih dne 22ega junija 1921.; tukaj natisnjena po popravku, priobčenem v istem listu št. 144 z dne 1. julija 1921.
** Uradni list pod št. 214.
*** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 140, izdanih dne 25ega junija 1921.
Drugi prosti predmeti se smejo po potrebi uvajati z dovolitvijo ministrstva za prosveto.
Člen 7.
Izučevanje učencev v času, dokler so vkrcani na vadbeni ladji, je pretežno praktično ter obseza:
a)	navtično naobrazbo, odnosno uvajanje v navigacijsko službo;
b)	pomorske vaje in nauk o pomorstvu;
c)	nomenklaturo pomorstva; č) uvajanje v ladijsko službo;
d)	uvajanje v ravnanje s stroji.
Teoretični pouk se mora omejevati na to, kar je najpotrebnejše.
III.	Učenci.
Člen 8.
Kdor želi biti sprejet v I. razred pomorske akademije, mora dokazati:
a)	da je fizično popolnoma zdrav, da dobro vidi in sliši in da dobro razločuje vse barve;
b)	da je že izpolnil 14. življensko leto ali da ga izpolni v tekočem računskem letu;
c)	da je uspešno dovršil IV. razred srednje šole, odnosno osmi razred meščanske šole.
Razen tega mora vsakdo opraviti sprejemni izpit iz srbskohrvaškega jezika in realnih predmetov. Ich izpitov se sme oprostiti učenec, ki ima iz vseh teb predmetov v izpričevali! srednje, odnosno meščanske, šole najmanj oceno «dobro»; o oprostitvi sprejemnega izpita odloča učiteljski zbor.
Privatni učenci se v pomorski akademiji ne smejo sprejemati.
Člen 9.
Učenci pomorske akademije dobivajo na koncu četrtega meseca «naznanilo» (izveštaj), na koncu šolskega leta pa «letno izpričevalo» («godišnje sve-dočanstvo»).
Člen 10.
/ Koncem študij se opravljajo zaključni izpiti. Teb izpitov se udeležujeta odposlanca ministrstva za prosveto in ministrstva za vojno in mornarnico-.
IV.	Učiteljstvo.
Člen 11.
Na pomorskih akademijah v Dubrovniku in Kotom se imenujejo samo taki nastavniki, ki so usposobljeni za srednjo šolo ali za pomorsko akademijo, po predpisih, ki se določijo naknadno.
Člen 12.
Poveljnik vadbene ladje je obenem nastavnik akademije. Za poveljnika sme biti postavljen kapitan dolge plovitve, ki ima dokaze, da je kot častnik trgovske mornamice plovil več let in da je bil najmanj eno leto poveljnik na ladjah dolge plovitve v trgovski mornarnici.
Poveljnik vadbene ladje ima poleg poveljniške službe tudi dolžnost, da predava predmete, navedene pod točkami 13., 14. in 15. v členu 5., in da vodi iu nadzira naobrazbo v telesnih vajah in spretnostih.
Člen 13.
Pomorsko, trgovsko in menično pravo kakor tudi ladijsko higieno predavajo honorarni nastavniki) kolikor ne bi bilo rednih nastavnikov.
V.	Zaključna določila.
Člen 14.
Disciplinarni predpisi za vzdrževanje discipline med učenci, učni načrt in program za vse razrede pomorske akademije, pravila o zaključnem izpit«) pravilnik za vadbeno ladjo in službovnik za uredite'' službe na njej, predpisi o kvalifikaciji strokovnih nastavnikov, določila za izvajanje te uredbe in prehodna določila se predpišejo naknadno ter veljajO) ko jih odobri minister za prosveto.
Člen 15.
Splošna določila o srednjih šolah veljajo tudi '<A pomorski akademiji, kolikor niso zanju izdana p°' sebna določila.
Člen 16.
Ta uredba stopi v veljavo začetkom šolskega leta 1921./1922.
V Beogradu, dne 17. junija 1921.; S. N. 8454-
Ministrstvo za prosveto, oddelek za srednješolski pouk.
217.
Odločba
o uvoza telovadnega orodja za telovadna drnštva.
Carinski svet je odločil v seji dne 23. maja t. 1. in njegovo odločbo je odobril namestnik gospoda ministra za finance, gospod minister za gozde in rudnike, da se sme z ozirom na sedanje gospodarske razmere in zaradi zaščite naše domače delaVnosti in industrije telovadnim društvom dovoljevati brez plačevanja carine in ostalih davščin (v zmislu točke 17. člena 6. zakona o splošni carinski tarifi) samo uvoz telovadnih priprav in telovadnega orodja, če služijo neposredno in izključno telovadbi in če se takega blaga ne dobiva ali ne izdeluje dovolj v državi. *
Telovadna društva, ki se hočejo koristiti s to ugodnostjo, se morajo za vsak primer posebe prej obrniti na podpisano direkcijo zaradi take oprostitve ter točno navesti količino in vrsto predmetov, ki jih žele uvoziti, pa tudi število članov, ki se bavijo s telovadbo, in končno carinarnico, pri kateri naj se izvrši carinska ekspedicija.
Na podstavi danega dovolila te direkcije izvrši potem carinarnica carinsko ekspedicijo takih predmetov brez plačila carinskih davščin, če predloži uvoznik ob ocarinjanju potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo (V. oddelka) v Beogradu, da se takega blaga ne dobiva ali ne izdeluje dovolj v državi.	•
S tem odlokom se ukinjajo ugodnosti, ki so bile za telovadna društva dovoljene z odločbo carinskega sveta C br. 16.107 z dne 23. septembra 1919.
Ta razpis se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj se točno ravnajo po njem in naj nikakor in nikoli ne prepuščajo carinskih davščin prostega uvoza predmetov za telovadna društva, dokler take oprostitve ne dovoli podpisana direkcija.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 17. junija 1921.; C br. 35.566.
218.
Odločba
o izvoza selitvenih stvari.
Carinski svet je odločil v seji dne 30. maja 1921. in njegovo odločbo je odobril gospod minister za finance, da je razpis z dne 1. aprila t. L, C br. 19.742,* izpremeniti tako-le:
Pooblaščajo se tudi carinarnice, da smejo dovoljevati izvoz selitvenih stvari iz naše države brez plačila carine, davka na poslovni promet in brez zavarovanja valute. .
Potemtakem naj carinarnice, ko po izpolnitvi vseh pogojev zgoraj omenjenega razpisa odločijo o oprostitvi, takoj dovolijo izvoz selitvenih stvari, svojo odločbo pa naj pošljejo podpisani direkciji v naknadno odobritev.
Obenem se nekvarno zgoraj omenjenemu razpisu Pooblaščajo carinarnice, da smejo tudi brez dokaza Iz točke 2. razpisa dovoljevati izvoz uporabljenega Odela in perila, mehkih pletenih stvari, najpotrebnejših obrtnih priprav in posod, ako se ti predmeti ujemajo s poklicem, imovinskim stanjem, številom rodbinskih članov in vsakdanjimi potrebami izseljeni-kov, pa imajo vendar vidne znake uporabe in niso trgovinski predmeti. Za oprostitev teh predmetov, ki imajo,na sebi več značaj potniške prtljage, ni treba vls ga ti prošnje in izdajati odločbe.
Ako so take selitvene stvari predane v vožnjo s tovornim listom, se zacarinjajo po tem listu, prizna-nmi, ki se ji prilaga dovolilo za izselitev; če so pa Predane v vožnjo kot prtljaga ali jih nosijo izseljenki s seboj, se smejo po pregledu prepustiti za izvoz brez nadaljnjih formalnosti.
Razpis z dne 25. aprila 1921.,** C br. 27.077, ki &e tiče izseljevanja na podstavi opcijske pravice, in razpis z dne 16. maja 1.1.*** C br. 32.027, s kate-rim se prepoveduje izvoz pohištva in stvari bivših Avstrijskih častnikov in uslužbencev, ostaneta še na-dalje v veljavi.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 18. junija 1921.; C br. 36.880.
* Uradni list 44 z dne 26. aprila 1921.
** Uradni list pod št, 138.
Uradni list pod št. 147!
Naredbe deželne vlade za Slovenije.
219,
Popravek k naredbi št. 208.
V naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo o ureditvi cen za plin in električno energijo ob bistveno izpremenjenih proizvajalnih stroških z dne 27. ju nija 1921., Ur. 1. št. 208, se glasi peti odstavek § 2. pravilno tako-le:
Člani in namestniki razsodišča dobivajo, kadar poslujejo, povračilo voznih stroškov in dnevnice po 200 K. *
Naredbe oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
220.
Naredba
o ispremernhi zdraviliškega reda za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem.
L
Na podstavi § 1. kranjskega deželnega zakona z dne 1. avgusta 1897., dež. zak. št. 29, se sporazumno z zdravstvenim odsekom za Slovenijo izpreminja-jo §§ 3., 8., 9., 10., 11. in 12. razglasa c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 4. oktobra
1898.,	dež. zak. št. 37, s katerim se je izdal zdraviliški red za gorko kopališče v Toplicah na Dolenjskem.
Izpremenjeni paragrafi se glase:
§ 3-
Člani zdraviliške komisije so:
a)	zastopnik imetnika gorkega kopališča (toplic);
b)	topliški zakupnik;
c)	vsi zdravniki, navzočni v vsej kopalni dobi; č) dva zastopnika občine;
d)	en zastopnik gostilničarjev;
e)	upravitelj invalidnega doma;
f)	dva zastopnika zdraviliških gostov;
g)	krajni župnik;
h)	krajni šolski vodja.
Oba zastopnika, ki ju odpošlje občina v zdraviliško komisijo, izvoli občinski odbor krajevne občine te pliške.
Zastopnika gostilničarjev izvolijo gostilničarji zdraviliškega okraja izmed sebe. Opravilna doba teh zastopnikov je enaka poslovni dobi občinskega zastopa,	/
Oba zastopnika zdraviliških gostov kooptira zdraviliška komisija izmed gostov. Mandatna doba teh kooptiranih članov zdraviliških gostov se sklada z zdraviliško dobo, v katero so bili kooptirani.
§ 8.
Vsak tujec, ki prebiva v dobi od dne 1. maja lo dne 30. septembra v zdraviliškem okraju nad tri dni, mora brez razločka, ali-se koplje v toplicah ali ne, plačati zdraviliško takso in v času, ko igra zdraviliška godba, tudi godbeno takso.
Zdraviliška taksa znaša pri bivanju nad tri dni za vsakih začetih 14 dni po 5 dinarjev za osebo, godbena taksa pa 2-50 dinarja za osebo.
Dan prihoda sc šteje za ves dan.
§ 9.
Plačevanja zdraviliških taks so oproščeni zdravilki, njih soproge, nedoletni sinovi in neomožene hčere.
Plačevanja zdraviliških in godbenih taks so oproščeni oskrbovanci invalidnega doma, otroci pod 4 leti in služinčad v spremstvu svojih gospodarjev.
Za otroke med 4. in 10, letom se plačuje le polovica zdraviliške in godbene takse.
§ 10.
Zdraviliški komisiji je prepuščeno, da v vpoštev-nih prhnerih vse takse primerno zniža ali tudi odpusti.
X § H-
Pobiranje zdraviliških davščin (zdraviliških taks in godbenih taks) in nadziranje njih plačevanja pripada zdraviliški komisiji.
§ 12.
V mejah prednjih določil izda in objavi zdraviliška komisija zdraviliško-taksni red.
II.
Ta naredba stopi v veljavo dne 15. julija 1921.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 6. julija 1921.
Dr. Marn s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za uradnička mesta in mesta pomožaega osebja.
Za obrazovanje in popolnitev oblastnih inšpekcij dela (obrtnih nadzorništev) po pokrajinah se potrebujejo ti-le uradniki in pomožno osebje:
1.	) za Srbijo: 2 inšpektorja dela, 1 komisar, inspekcije dela, 4 asistenti inspekcije dela, 1 pisarniška moč in 1 sluga;
2.	) za Vojvodino: 1 komisar inspekcije dela in 2 asistenta inspekcije dela;
3.	) za Hrvatsko in Slavonijo: 4 inšpektorji dela, 2 komisarja inspekcije dela, 8 asistentov inspekcije dela, 4 pisarniške moči in 4 sluge;
4.	) za Bosno in Hercegovino: 1 inspektor dela, 1 komisar inspekcije dela, 6 asistentov inšpekcije dela, 1 pisarniška moč in 1 sluga;
5.	) za Dalmacijo in Črno goro: 1 komisar inspekcije dela, 2 asistenta inšpekcije dela, 1 pisarniška moč in 1 sluga;
6.	) za Slovenijo: 1 komisar inspekcije dela in 4 asistenti inspekcije dela.
Za inšpektorja dela (do 5052 dinarjev letne plače) se sme imenovati, kdor ima strokovno, izobrazbo z dovršeno tehnično visoko šolo in ki je bil najmanj že pet let praktično zaposlen v večjem državnem ali privatnem industrijskem podjetju.
- Za komisarje inspekcije dela (v činu ministrskega tajnika do 3283 dinarjev letne plače) veljajo isti pogoji strokovne izobrazbe kakor .za inšpektorje dela, a z najmanj triletno prakso.
Za asistente inspekcije dela (v činu pisarjev ministrstva 2020 dinarjev letne plače) se smejo imenovati inteligentni delavci, ki imajo dolgoletno prakso (profesionalno) v industrijskih podjetjih in ki so dovršili vsaj nižjo strokovno šolo.
Za pisarniške moči (1500 dinarjev letne plače) in sluge (1000 do 1500 dinarjev letne plačel veljajo splošni predpisi teh kategorij 'državnih nameščencev. V prvi vrsti se bodo vpoštevali vojni invalidi, ki so usposobljeni za te službe.
Za vsa mes.ta velja, da se smejo imenovati samo osebe — moškega ali ženskega spola — dobrega vedenja in z izkazano sposobnostjo za opravljanje teh služb.
Ministrstvo za socialno politiko pozivlje kompetente, naj vlože pravilno opremljene prošnje z dokazi o kvalifikaciji v enem mesecu, a najkesneje do dne 3 0. julija t. 1., in sicer:
a)	kompetent! za Srbijo in Vojvodino pri ministrstvu za socialno politiko;
b)	kompetent! za Hrvatsko in Slavonijo pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Zagrebu;
c)	kompetenti za Bosno in Hercegovino pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Sarajevu;
e)	kompetenti za Dalmacijo pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Splitu;
d)	kompetenti za Slovenijo pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani.
Iz ministrstva za socialno politiko v Beogradu,
dne 15. junija 1921.; št. 37.759—V 1347.
Pojasnilo k nredbi o devizah in valntah.
Kot pojasnilo k uredbi o devizah in valutah, objavljeni v št. 115. «Službenih Novin kraljevine\Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 25. maja 1921.,* je priobčil generalni inspektorat na dotično vprašanje z dopisom z dne 14. t. m., I br. 7060, podpisani direkciji to-le:
1.) Vse naredbe in odločbe, izdane do sedaj o prepovedi uvoza tuje valute, niso več v veljavi od dne, ko je stopila uredba o devizah in valutah v veljavo, t. j. od dne 1. junija 1921. Torej je dovoljeno na ozemlje kraljevine uvažati romunske leve,
* Uradni list pod št. 149. .
madžarski in avstrijski papirnati denar (člen 3. in člen 22. uredbe).
2.	) Analogno gorenjemu pojasnilu so vse naredbe in odločbe o prepovedi izvoza tuje valute z novo uredbo razveljavljene. Torej je dovoljeno izvažati vse one valute, katerih izvoz ni prepovedan z uredbo (člen 4. in člen 22. uredbe).
3.	) S členom 7. uredbe ni napravljena razlika med vezanimi in nevezanimi čeki, torej je dopuščen uvoz vseh nevezanih čekov tuje valute.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 17. junija 1921.; C br. 40.439.
Pojasnilo o uvozu predmetov iz točk 8. in 27. člena 6. zakona o splošni carinski tarifi/
Na vprašanje, kako je treba tolmačiti določila točke 8. člena 6. zakona o splošni carinski tarifi glede uvoza, prostega carinskih davščin, predmetov, potrebnih brodarskim družbam za plovstvo, kakor tudi materiala za popravo in grajenje ladij, in ob kakšnih pogojih naj se prepuščajo brez carinskih davščin predmeti za potrebo službe božje v siromašnih cerkvah in material za grajenje in zidanje takih cerkva (točka, 27. člena 6. zakona o splošni carinski tarifi), dajem na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam to-le pojasnilo:
1.	) Z ugodnostjo, navedeno v točki 8. člena 6. zakona o splošni carinski tarifi glede predmetov, ki se uvažajo in služijo za inventar ali so neposredno potrebni brodarskim družbam za plovstvo ob rečnih in morskih obalah ozemlja naše kraljevine, se smejo koristiti samo one družbe, ki uvažajo take predmete začasno, če, služijo ti predmeti samo potrebam in plovstvu onih ladij, ki niso registrirane pri naših oblastvih in ne vrše kabotaže ob naši obali.
2.	) Material za popravo in grajenje ladij se sme uvažati v zmislu omenjenih zakonitih določil brez plačila carinskih davščin samo; če se tak material ne dobiva ali ne izdeluje v državi v zadostni količini; to se mora ob zacarinjanju dokazati s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo (V. oddelka).
3.	) Predmeti, nabavljeni za potrebo službe božje v siromašnih cerkvah, in material za grajenje in zidanje takih cerkva, se smejo prepustiti brez carinskih davščin samo, če vlože uvozniki (cerkve in cerkvene občine) ob zacarinjanju potrdilo pristojnega političnega oblastva, da dotična cerkev ne razpolaga ne s premično ne z nepremično imovino, in potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo (V. oddelka), da se taki predmeti ne dobivajo ali ne izdelujejo v državi v zadostni količini.
Predmete, omenjene v prednjih točkah, zacari-njajo carinarnice brez prejšnjega dovolila te direkcije po razpisu z dne 10. oktobra 1912., C br. 23.459.
Carinarnice naj se glede zacarinjanju zgoraj omenjenih predmetov najtočneje ravnajo po tem pojasnilu ter o prejemu tega razpisa obvestijo generalno , direkcijo carin.
V Beogradu, dne 16.junija 1921.
Namestnik ministra za finance, minister za- gozde in rudnike:
dr. H. Krizman s. r.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 18. junija 1921.; C br. 39.742.
Razglas glede roka za izvoz (povratek) steklenic za mineralne vode/
Namestnik gospoda ministra za finance, gospod minister za gozde in rudnike, je dovolil z odlokom z dne 14. t. m., C br. 33.936, da se rok za izvoz (povratek) steklenic za mineralne vode, ki je v členu 78. carinskega zakona določen s 3 meseci, podaljša na 6 (šest) mesecev.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 18. junija 1921.; C br. 33.936.
Razglas glede zamenjavanja češkoslovaških bankovcev po 5000 kron.
Generalna direkcija državnega računovodstva je z dopisom z dne 7. junija 1921., D R br. 59.815, po 1-pisani direkciji poslala poročilo generalnega inspek-
* Razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 145, izdanih dne 2. julija 1921.
torata ministrstva za finance z dne 25. aprila 1921., I br. 4728, ki se glasi:
«Po naredbi češkoslovaške vlade z dne 14. maica 1921. se morajo bankovci po 5000 kron z datumom z dne 15. aprila 1919., ki so bili izdani z naredbo z dne 2. julija 1919., vzeti iz prometa ter izza dne
15.	aprila 1921. prestanejo veljati za zakonito plačilno sredstvo na ozemlju Češkoslovaške.
Izza dne 15. aprila 1921. do dne 31. januarja 1923. se morejo ti bankovci zamenjavati samo pri bančnem uradu ministrstva za finance in njegovih podružnicah.
Da ne bi bila država oškodovana z nepravočasno zamenjavo omenjenih bankovcev, jih izvolite, ako jih je kaj v vašem področju, v čim krajšem roku poslati glavni državni blagajni v zamenjavo ter o tem obvestiti podpisano direkcijo.»
Ta naredba se daje carinarnicam na znanje z naročilom, naj takoj prestanejo pri svojih blagajnah sprejemati to vrsto bankovcev. Če imajo carinarnice te vrste bankovcev v svojih blagajnah, naj jih takoj neposredno pošljejo glavni državni blagajni v zameno, sklicevaje se na označeno naredbo.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 22. junija 1921.; C br. 39.957.
Prepoved o prodaji žetve vseh vrst žita na stebla pred definitivno žetvijo/
Gospod minister za socialno politiko je odredil z naredbo z dne 23. t. m., J P br. 3068, v zmislu učinka točke 1. ukaza z dne 25. februarja 1921. o ukinitve ministrstva za prehrano in obnovo dežel in v zvezi člena 1. odločbe ministrskega sveta z dne
16.	aprila 1920., I br. 4858:
Naredbi bivšega ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 5. junija 1919., I br. 10.202 (razglašena v št. 55 «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca»)* ** in z dne 2. junija 1920., A br. 4064 (razglašena v št. 138 «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca»),*** s katerima se prepoveduje vsako uporabljanje zelenega (še nezrelega) žita za prehrano živine in prodajanje žetve vseh vrst žita — v naprej na steblu — ostaneta tudi letos v veljavi.
Iz ministrstva za socialno politiko, za javno pomoč in prehrano v Beogradu,
dne 23. junija 1921.; J P br. 3068.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo,
Št, 14.357.
Razglas.
Določilo razglasa št. 4178 z dne 25. februarja
1921.,	objavljenega v Uradnem listu 28 z dne lOega marca 1921., se po razpisu ministrstva za notranje zadeve št. Sl. 4102 z dne 18. maja 1921. izpreminja tako-le:
«Romunija 32 (dvaintrideset dinarjev). Opomba: Ako ima stranka od našega generalnega konzulata v Bukarešti vizum za prihod in povratek, se ne pobira nobena taksa za vizum za odhod iz naše države.»
V	Ljubljani, dne 20. junija 1921.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Za vodjo poverjeništva: Kremenšek s. r.
Št. 17.010.
Razglas.
Postavka «Švica» razglasa deželne vlade z dne 25. februarja 1921., št. 4178, priobčenega v Uradnem listu 28 z dne 16. marca 1921., se po razpisu ministrstva za notranje zadeve št. Sl. 5648 z dne 13. junija 1921. izpreminja ter se glasi:
«Švica: za odhod iz naše dežave osem (8) švicarskih frankov.»
V	Ljubljani, dne 25. junija 1921.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Za vodjo poverjeništva: Kremenšek s. r.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine
Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 143, izdanih dne 30ega junija 1921.
** Uradni list CVIII iz leta 1919.
*** Uradni list pod št, 271 iz leta 1920.
Razglasi druglli uradov In oblastev.
Št. C 91/21—1.	~	1112
Oklio.
O tožbi Marije Štamflove in Petra Štamfla v Velikem Ncrajcu št. 41 zoper zamrlega Petra š t a m -f 1 a istotam št. 26 zaradi lastnine se je odredil narok za ustno razpravo na dan
14. julija 1921. ob osmih pri tem sodišču v sobi št, 7.
Tožencu imenovani skrbnik gospod Gašper Skok v Črnomlju ga bo zastopal v tej pravni stvari, dokler se ne zglase pravni nasledniki.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 4. julija 1921.
Oklio.	ma
O tožbi	Ane Baragove v Šmarati	zoper Franči-
ško Baragovo istotam, oziroma njene neznane pravne naslednike, zaradi zastaranja terjatve bo narok dne 1. avgusta 19 21. ob devetih. Skrbnik tožencev: Alojzij Žnidaršič v Ložu.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 5. julija 1921.
/
L 9/21—4.	1109
Preklic.
Feliks Globočnik, zobni tehnik v Kranju, je zaradi zapravljivosti delno preklican.
Za kuratorja mu je postavljen	gospod Josip
Ahlin v Kranju.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek L,
dne 2. julija 1921.
Firm. 90/21, Rg. A II-77/1.	1080
Vpis družbene firme..
V	register za družbene firme se je vpisala dne 20. aprila 1921. firma:
Podružnica R. Bunc in drug,
s sedežem v Celju, Prešernova ulica št. 12, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na debelo in na drobna,
družbena oblika: javna trgovska družba izza dne
17.	februarja 1919.,
osebno zavezana družbenika: Rudolf Bunc in Franc Rainer, trgovca v Ljubljani,
podružnica glavnega zavoda, poslujočega v Ljubljani s firmo: R. Bunc in drug.
Pravico zastopati družbo imata oba družbenika vsak zase.
Podpis firme: družbenika podpisujeta njene besedilo ali: «R. Bunc» ali: «Rainer».
S prokuro je poverjen Angel Favai v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta št. 156.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 23. aprila 1921.
Št. 1043.
Razpis učiteljskih služb.
V	kamniškem šolskem, okraju se razpisujejo v stalno namestitev:
1.	) Nadučiteljska služba na dvorazrednici v čem-seniku.
2.	) Mesto za učitelja na deški šestrazrednici v Kamniku.
3.	) Mesto za učitelja na petrazrednici v Körnend i.
4.	) Mesto za učitelja na šestrazrednici 'r Mengšu.
5.	) Mesto za učitelja na šestrazrednici v Moravčah.
6.	) Po eno voditeljsko mesto na enorazrednicah na Selih in R i b č a h.
7.	) Po eno mesto za učiteljico na trirazrednici na Brd u in na dvorazrednici v Šmartnem.
Za učni mesti v Kamniku in v Mengšu imajo prednost oni prosilci, ki so dovršili risarski tečaj obrtncnadaljevalne šole.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri podpisane!® okrajnem šolskem svetu do vštetega dne 31. j u 1 i ja 1 9 2 1.
Okrajni šolski svet v Kamniku,
dne 2. julija 1921.
__________________________________________________-
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.