Stev. 206 C«M Pl« T"“ V Ljubljani, torek 10. septembra 1940 Leto V Poštnina plačana v gotovini Določila pogodbe o vrnitvi Južne Dobrudže Bolgarije Bolgarija bo dobila 7725 kv km ozemlja, bodoča meja je končna, prebivalstvo bo izmenjano v 3 mesecih, zasedba se bo začela 20. septembra Bukarešta, 10. septembra, m. Včeraj je bilo v Bukarešti objavljeno besedilo sporazuma, ki sta ga Romunija in Bolgarija podpisali v Crajovi o vrnitvi Južne Dobrudže Bolgariji. Skupno bo dobila Bolgarija 7725 kvadratnih kilometrov ozemlja s 416.000 prebivalci. Obe državi izjavljata, da bo 'a rešitev meje med njima dokončna in da ne bosta nikoli več druga drugi postavljali ozemeljskih zahtev. Sporazum tudi določa, da bodo v treh mesecih izmenjali prebivalstvo. Romunija bo poslala Bolgare iz Severne Dobrudže domov, hkratu pa bo Prevzela vse Romune iz Južne Dobrudže. Posebna mešana komisija s sedežem v Gjurgjevu bo nadzirala izvajanje določil pogodbe. Če bi se člani te komisije ne mogli zediniti v katerem od vprašanj, bosta stvar uredili obe prizadeti vladi na diplomatski način, če bi se pa tudi na ta način ne do-c£ s?glasje, bosta izbrali obe vladi po enega razsodnika, ki si bosta izvolila predsednika. Če bi pa tudi v tem primeru ne bilo soglasja, bosta Romunija in Bolgarija sporazumno izvolili tretjo silo, ki bo rešila sporno vprašanje. Zasedba Južne Dobrudže bo izpeljana v štirih “ehh, in sicer od 20. septembra od 9 zjutraj pa uo 30. septembra do 18. Romunija se zavezuje, da bo v dobrem stanju izročila vse ustanove in na-Prave, zlasti pa bo nepoškodovane vrnila katastrske inape in arhive, ki se tičejo Južne Dobrudže. Katastrske načrte, ki so v Bukarešti bo Romunija krnila Bolgariji v kopiji. Posebna mešana komisija bo nadzorovala izpraznjevanje krajev po romunskih četah in zasedanje po bolgarskih četah. Kar se pa tiče finančnih vprašanj, ki so najbolj zavlekla pogajanja, pa je bilo končno sklenjeno, da nobena država ne bo ničesar zahtevala, pač pa bo Bolgarija plačala okroglo vsoto 1 milijardo romunskih lejev in sicer v dveh obrokih 15. januarja Prihodnjega leta in 15. januarja 1942. Sofija, 10. septembra, o. Bolgarska zbornica bo v kratkem sklicana na izredno zasedanje ter bo razpravljala o več nujnih predlogih, ki jih je pripravila vlada. Na izrednem zasedanju bo sobranje potrdilo tudi pogodbo, sklenjeno med Bolgarijo in Romunijo v Crajevi o vrnitvi južne Dobrudže. Ta odobritev je potrebna, ker določa romunsko-bolgar-ska pogodba, da mora Bolgarija plačati Romuniji 450 milijonov levov. Bolgarsko-romunska pogodba o vrnitvi južne Dobrudže bo odobrena z ukazi bolgarskega in romunskega kralja. Izmenjava odo-britvenih listin bo v Bukarešti. Sama pogodba že določa 16. t. m. kot dan odobritve, vendar pa je verjetno, da bo to izvedeno že prej, da bi vojaške in druge komisije lahko takoj začele zasedati po 'določbah uradne pogodbe. Takoj po odobritvi bo komisija na kraju samem določila novo mejo med Bolgarijo in Romunijo ter način, kako bo bolgarska vojska zasedla južno Dobrudžo. Sinoči je bila konferenca bolgarskih ministrov na kateri je bilo sklenjeno ustanoviti komisijo, ki bo prevzela južno Dobrudžo. Na čelu komisije bo general Sinkov, Komisija bo zasedala od 15. septembra dalje v Dobriču. Ustanovljeni sta tudi dve podkomisiji. Romunske čete bodo zapustile južno Dobrudžo 20. septembra in istega dne bodo vkorakale tudi že bolgarske čete., Na bolgarski narodni praznik 3. oktobra bo v Dobriču velika parada čet. Bolgarski Rdeči križ bo ustanovil za časa zasedbe posebne postaje v južni Dobrudži, Drugi deveturni napad nemških letal na London Po angleških vestoh je bilo pri njem zbitih 52 nemških in 13 angleških letal Berlin, 10. septembra. AA. (DNB.) Napadi, ki so bili izvedeni včeraj na Anglijo, so bili zelo uspešni. Napadi so bili v presledkih od 30—40 minut. Napadov se je udeležilo čez 3000 letal, ki so skovala železen obroč na pristaniščem in industrijskimi naparavim sevrno in zapadno od Temze. Nastala je vrsta požarov ter so se širili nad ustjem Temze gosti oblaki dima. Napadi so bili z jugovzhoda, juga in jugozahoda. Bombardirani so bili še nekateri kraji, med njimi Canterbury in nekatera mesta v grofiji Kent. V borbah nad Lon- Prva uradna pogajanja med nemško in francosko vlado v Parizu Podpredsednik francoske vlade Laval te štiri dni razpravljal z nemškimi zastopniki o obnovitvi odnošajev med obema državama Vichy, 10. septembra o. Pred nekaj dnevi je bilo izdano kratko uradno poročilo, da je podpredsed-“ik francoske vlade Laval bil štiri dni v Parizu in d« je tam imel posvete z zastopniki nemške vlade. To je bil od začetka vojne prvi uradni stik francoske vlade z nemškimi voditelji. O vsebini Ladovih posvetov v Parizu ni uradno nič znanega, Pač pa prinaša francosko časopisje v nezasedenem ^elu očitno iz uradnega vira podatke, čemu so veljali Bavalovi posveti z nemškimi uradnimi zastopniki. Po teh podatkih je bil glavni namen razgovorov rostavitev novega dobrega razmerja med Nemčijo " Francijo po rešitvi vseh trenutnih važnih vpra-?,**]• Ta vprašanja so: vrnitev beguncev, vojni ujet- S.d' obnovitev prometnih sredstev v zasedeni Fran-Clh, Uvedba rednega premeta med zasedenim in ne-??Sedenim delom, preskrba Francije s premogom in živež- - ’ " bo ežem, začetek trgovske izmenjave med Nemčijo Francijo in — - -----„—ki io Francoski tisk poudarja, da je podpredsednik francoske vlade pri svojih pogajanjih z Nemci naletel tam na popolno razumevanje francoskih želja in potreb. Nemyorlt, 10. septembra, o. »Newyork Times« poroča, da je pri posvetih v Parizu nemška vlada od Francije uradno zahtevala, da ji mora poslati Francija 58 odstotkov vsega živeža in surovin z nezasedenega ozemlja in ravno talik odstotek živeža ter surovin, ki bi ga Francija mogla v bodoče uvoziti. Po sodbi ameriškega lista predstavlja ta nemška zahteva novo oviro, da bi Amerika ugodila jrrošnji maršala Petaina za preskrbo Francije z ameriškim živežem. Berlin, 10. septembra, m. Poročila, po katerih se misli francoska vlada v kratkem preseliti iz Vichyja v Pariz, v Berlinu zanikujejo in pravijo, emčija' od Francij pa vprašanje vojne odškodnine, ki jo I da se o tem vprašanju še ne more govoriti z go-l Francije nedvomno zahtevala. ' tovostjo, vsaj za bližnji čas ne. Hov angleški napad na Berlin in Hamburg Angleške grožnje zaradi nemških napadov na London rnča^Snoči so o. United Press po- Berlin, Bremerhafen in ml®1,1* SpCt bolnbardFirala CsfbiHanamuišaiVna,)adr5ka mestih zaSSe«,^ Berlina. V ogromne j.ožaie katere je bilo videti'naTeTmifj daleč. Pravijo, da je bil to eden naivečiih nanal dov na francosko ozemlje, kar jih je doslej Xn-Rhja izvedla. Hamburg so angleška letal« bombardirala nad tri ure. Berlin. 10. septembra. AA. (DNB.) V noči od na 10. september so poskušala angleška letala ! Vesti napad na mesto VVerermilmle. Samo nekakim letalom so je posrečilo prebiti se skozi za- I ŠClte. Učinek protiletalskih baterij je bilo zelo Novi politični ukrepi v Romuniji: Popolna naslovile« Romunije na Nemčijo in Italijo Ostri ukrepi nove vlade za obračun s prejšnjim romunskim političnim vodstvom velik. Vrženih je bilo samo nekaj bomb. London, 9. septembra, c. Zaradi nemškega poročila, da bodo Nemci vrgli na Anglijo milijone ton bomb, dokler bodo trajali angleški napadi na Nemčijo, je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Angleški napadi na Nemčijo bodo trajali tako dolgo, dokler nemška vojna letala ne bodo onesposobljena, da nadaljujejo borbo, ki jo je pričela Nemčija. Visoka osebnost iz letalskega ministrstva je izjavila, da bodo Angleži čisto gotovo našli odgovor na nemške nočne najiade in sicer v taki obliki, kakor se Nemcem niti ne sanja. Najboljši odgovor na nemško početje je izdelati načrt, po katerem bo Anglija tolkla Nemčijo in njeno letalstvo, 7 Bukarešta, 10. septembra. Stefani: Vodja ro- . mlinske »Železne garde« Horia Sima je izjavil ita- l "lanskim in nemškim časnikarjem da je današnja romunska vladavina prehod k vladi Železne garde. Narodna ideja bo nad vsem ter se bo v tem smislu gibalo tvorno in duhovno Življenje Romunije. Svobodno zidarstvo m Židje bodo morali izginiti. V *unanji politiki pozna Železna garda samo eno smer, to je smer Ifahjc in Nemčije. Zmaga Zelez-e garde pomen, navzočnost Italije in Nemčije na lu Uonave. Vpliv Anglije je na jugovzhodu Evrope izločen. Romunija zel. uvesti bralske odnošaje “a skupni?vzorih’18 “ mčii° Adolla lli,lcria Romunski listi objavljajo celo vrsto ostrih odredb nove vlade, in sicer med drugim: uredbo o sestavi visokega sodišča, ki bo preiskalo kako so st naredili premoženje vsi politiki, ki so bili v prejšnjih vladah predsedniki, ministri, državn podtajniki, visoki uradniki itd. Poseben odbor pri pred-sedništvu vlade bo preiskal vse račune romunske narobne banke o državnih naročilih v zadnjih petih letih in pa podpore, ki so jih razne vladne organizacije dobivale od države. Odpravljena so romunska veleposlaništva v tujini, češ da pomeni uvedba veleposlaništev samo drago baharijo. Vsi bivši ministri bodo morali položiti račune o uporabi ministrskih dispozicijskih fondov v zadnjih donom in grofijo Kent je bilo zbitih čez 40 angleških letal, 15 nemških letal se ni vrnilo v svoja ofiorišča. Napadi so se nadaljevali audi ponoči ter so bili naperjeni v glavnem proti Londonu. London, 10. septembra, o. Snočnji letalski napad na London je trajal devet ur. Angleško letalsko ministrstvo je izdalo o njem naslednje poročilo : Zaradi velikih izgub, ki so jih prizadejali naši lovci nemškim zračnim silam in katere so ]>ri snočnjih napadih večkrat zavrnili, so nemška letala zmetala največ bomb na tiste kraje, kjer ni bilo nikakršnih vojaških naprav. Poročila, ki so prispela jtonoči navajajo, da so bombe padale na mesta brez kakega načrta. Tako so bombe povzročile v mestu več požarov v bližini katedrale svetega Pavla in Cuildhalla. Nemška letala so napadla dvakrat neko porodninšico, kjer so bombe povzročile večje število smrtnih žrtev. Bombe so padale tudi na zavetišče za onemogle in na delavske hiše v zahodnem Londonu, kjer so povzročile velike požare. Tudi na zahodu in severu Londona so nemška letala vrgla večje število bomb. V ostalem delu Anglije niso bili napadi tako močni, pač pa so bili močnejši v severovzhodni Angliji in na jugozahodnem delu. Povzročili so manjšo škodo, smrtnih žrtev ni bilo. Od snočnjega napada število smrtnih žrtev še ni znano. Pri nedeljskem napadu je bilo 286 mrtvih in okoli 1400 hudo ranjenih. Kolikor je doslej ugotovljeno, je bilo sestreljenih 52 sovaržnih letal, od teh so jih lovci sestrelili 49, tri pa protiletalske baterije. Trojica naših pilotov, za katere smo doslej mislili, da so padli, je ostala živa. Pogrešajo 13 angleških lovskih letal. Snoči ob mraku so angleška letala letela nad francosko balo, kjer imajo Nemci postavljene topove. Angleška letala so izvedla uspešne napade na luke ob Rokavu. London, 10. sejitembra. o. Letalsko ministrstvo je izdalo seznam mrtvih letalcev, na katerem je 332 častnikov in mož. Med temi je 27 ujetnikov. Vesti 10. septembra Danes je tri mesece, kar je Italija stopila v vojno proti Franciji in Angliji. Italijanski listi poudarjajo, da je vstop Italije v vojno ravno tako pomemben kakor vojna Nemčije proti Angliji. Italija je s tem načela angleško svetovno cesarstvo, ograža angleško pot v Indijo, Egipt, obvladuje Sredozemsko morje, Angleži pa se morajo umakniti, italijanske podmornice onemogočajo angleško plovbo tudi okoli Afrike. Največjo skupino ladij z vojaškimi ojačenji vseh vrst so te dni pripeljali Angleži v Egipt čez Sredozemsko morje in po Indijskem oceanu. Med ojačenji je več tisoč letalcev in mnogo najmodernejšega materiala za angleško vojsko v Egiptu. Niti na Sredozemskem morju, niti na poti iz Indije niso bile angleške ladje nikjer nadlegovane od nemških ali italijanskih podmornic ter vojnih ladij, pravi angleško uradno poročilo. Včerajšnje južnoafriško vojno poročilo pravi, da 1 je neki angleški odelek vdrl blizu Rudolfovega jezera 30 km daleč na abesinsko ozemlje ter osvojil po hudem boju neko obmejno utrdbo. Včerajšnje uradno poročila italijanskega vojnega poveljstva pravi, da so italijanska letala ponoči napadla Aleksandrijo ter jrpvzročila požare v petrolejskih skladiščih in škodo v pristanišču. Napadla so tudi Port Said, Port Sudan in druge kraje. Angleži pa so po tem poročilu bombardirali Mogadiscio, Massauo in Berbero, a so povročili le majhno škodo. Francoska vlada je odpravila diplomatska zastopstva pri vladah tistih držav, ki jih je zasedla nemška vojska. Bivši vrhovni poveljnik francoske vojske general Weygand si je pri letalski nesreči predvčerajšnjem zlomil dve rebri, zaradi česar ne bo mogel takoj nastopiti novega službenega mesta v Afriki. Romunska vlada je spremenila imena vsem polkom ter vojnim edinicam, ki so se dozdaj imenovali po bivšem kralju Karolu. Nova romunska vlada zasegla vse premoženje bivšega kralja Karola, nepremičnine in razne vred: nostne papirje ter njegove deleže pri romunski petrolejski industriji. Tri italijanske prevozne ladje z vojaštvom in živežem sta potopili dve angleški podmornici na Sredozemskem morju, pravi angleško uradno poročilo. 2ena bivšega romunskega kralja Karola, Helena, ki so ji zdaj dali naslov kraljice-matere, je iz Dresdena dopotovala v Florenco, kjer bo ostala nekaj dni, potem se bo pa najbrž vrnila v Romunijo, kjer ni smela bivati vsa leta, kar je vladal kralj Karol. ObnovFtev bivših strank v Romuniji Bukarešta, 10. sept. m. Narodna kmečka stranka pod vodstvom dr. Julija Maniuja in liberalna stranka pod vodstvom Georga Bratianua sta začeli jx> novih določilih, ki dovoljujejo delovanje starih strank, spet z rednim delom. Komunistične demonstracije v Belgradu Belgrad, 10. sept. j. Uprava mesta Belgrada je snoči izdala tole uradno sporočilo: Včera j popoldne je skupina komunistov, delavcev in študentov jioskušala imeti protizako-nito in oblastem neprijavljeno zborovanje v Košutnjaku. Na poziv zastopnikov oblasti, naj se razidejo, so komunisti odgovorili s streljanjem. Tako je prišlo do jrosredovanja organov oblasti in so bili pri tej prilki ranjeni en orožniški častnik in štirje orožniki, iz vrst demonstrantov pa sta bili dve osebi ubiti, tri pa ranjene. Red je bil uveden, preiskava je v teku. Jugoslovanski padalci nastopajo Izredno zanimive vaje naše vojske z najmodernejšim orožjem Belgrad, 10. 6epl. m. Na Torlaku v belgrajsiii okolici so bile včeraj dojioldne štiri iti pol ume vaje vojaštva donavske divizijske oblasti z vsem najmodernejšim napadalnim in obrambnim orožjem. Vajam, ki jih je vodil poveljnik donavske divizijske oblasti, divizijski general Milutin Nikolič, 60 prisostvovali vojni minister armadni general Milan Nedič, pomoč-nk inšpektorja vojaške sile general Bogoljub Ilič, generaliteta, aktivni in rezervni častniki i. dr. Napad vojaštva je bi! izveden približno po sistemu napadov nemške vojske v sedanji vojni na Poljskem, v Belgiji, na Holandskem in v Franciji. Pri teh vajah je naša vojska uporabila vse vrste modernega orožja za napad in obrambo. Poleg pehote so nastopili motorizirani oddelki, protiletalski topovi :n strojnice, tanki od najlažjih do najtežjih, motociklisti itd. V izredno močnih eskadrah je nastopilo tudi letalstvo od lovcev do najtežjih bombnikov, ki so petih letih, državne železnice pa bodo morale dati račune o vseh naročilih in dobavah v zadnjih osmih letih. Odpravljeni so posebni vlaki za ministre in omejeno število jrosebnih vagonov za visoke dostojanstvenike. Poseben odbor sodnikov in pravnih profesorjev bo izvedel revizijo vseh političnih razprav proti nasprotnikom bivših vlad v zadnjih osmih letih. Vsi sodniki, ki so v teh razpravah sodili po naročilu ter pristransko, bodo kaznovani. Ravno tako bodo kaznovani vsi, ki so sodelovali pri znanih pobijanjih članov Železne garde, zlasti njenega voditelja Codreana. Vlada je ukazala, naj se izpuste na svobodo vse osebe, ki so bile v zadnjih tednih bivšega režima poslane v koncentracijska taborišča jrod obtožbo, da so širile vznemirljive vesti. Za romunsko vojsko, ki je doslej imela nad sto različnih pisanih uniform, je odslej uvedena enotna uniforma sivozelene barve. Mladinska organizacija prejšnje vlade Straža careji« je razpuščena. Odpravljene so vse uniforme bivše državne politične stranke. izvajali vse napade po zadnjih izku&niah v sedanji vojni. Napada se je udeležilo nad 100 letal in so izvajala tudi strmoglavske napade. Pri današnjih vajah so tudi prvič nastopili p a -dalni oddelki, katerih se je 6pu6tdo s posebnih letal nad 100 v »sovražno« ozemlje. Vsi napadi kot tudi obramba z vsem najmodernejšim tehničnim orožjem so bili izvedeni izredno natančno in vestno, kar najbolj dokazuje veliko izurjenost in iz-vežbanost naše armade v vseh vrstah orožja, ki se uporablja v sedanji vojni. Po uspešno končanih vajah so vse vojaške enote defilirale pred vojnim ministrom generalom Nedičem, pomočnikom vrhovnega inšpektorja vojaške sile armadnim generalom Bogoljubom Iličem in ooveljnikom vaj generalom Nikoličem na Banjici. Številno občinstvo je povsod prirejalo vojski navdušene ovacije. Prošnja maršala Petama za ameriško pomoč Vichy, 10. septembra, m. Novi francoski veleposlanik, ki je odpotoval v Washington, nosi s seboj tudi posebno poslanico maršala Petaina, naslovljeno na Roosevelta, v kateri pravi maršal, da grozi Evropi za zimo velika lakota in da je 200 milijonov Evropccv odvisnih od žita in živil, ki jih bodo ali ne bodo poslale Združene ameriške države v Evropo. Petain prosi Roosevelta, naj zastavi ves svoj vpliv, da bi se angleška blokada olajšala in da bi Amerika dovažala živila v Evropo. Hkratu prosi maršal predsednika Združenih držav, naj se zavzame za to, da bi se sklenil mir. Peti predel romunske Transilvanije zaseden BUukafešta, 10. septembra. Racior: Lfradno sporočilo dne 9. septembra pravi, da je bil izpraznjen v Transilvaniji tudi peti predel jk> določenem načrtu. Zasedba po madžarskih četah je potekla mirno, v redu in brez s|x>padov. Skrirnostni Orient, z vsem svojim nepopisnim čarom in s svoj‘m peklom v francoskem film izredno aktualne, napete in zanimive vsebine. ■ BMŠ Tlnr du S ud Komu od obiskovalcev velesejma se fe nasmehnila sreča Ljubljana, 10. septembra. ireo je naklonil srečo sledečim obiskovalcem velesejma: St. 20.558: Brecelnik Angela, Ljubljana VII, Celovška c. 95. brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotorja in nazaj, I. razred, darilo Jadranske plovidbe d. d., Sušak. — Št. 51.981: Fincinger Fani, Perovo 41, Kamnik: 4 dnevno brezplačno bivanje v Splitu, hotel Ambasador; darilo hotela Ambasador, Split. — Št. 20.464: Lovrenčak Julija, Malgajeva ul. 8, Ljubljana; petdnevno brezplačno stanovanje v kopališču Palic, Park hotel: darilo Mestnega poglavarstva Subotica. — št. 68.850: Kastelic Janez, Ljubljana, III. drž. realna gimnazi ja; 7 dnevno brezplačno stanovanje v zdravilišču Sutinsko; darilo ravnateljstva Termalnega Kopališča Sutinsko. — št. 12.125: Dobrila Edi, Lesce-Bled; 20-dnevno brezplačno zdravljenje, t. j. stanovanje, kopeli (brez hrane), v zdravilišču Dobrna pri Celju; darilo zdravilišča Dobrna pri Celju. — št. 55.775: Franjo Herman, Seničevo 6, Krčevina pri Mariboru: 20 dnevno bivanje brez hrane v Banji Ilidži, Hotel Srbija, darilo banske uprave Drinske banovine, Sarajevo. — št. 35.249: Klobučar Alojzija, Središče ob Dravi; 20 dnevno bivanje brez hrane v Banji Koviljači, Hotel Dalmacija; darilo banske uprave Drinske banovine, Sarajevo. — Št. 63.881: Smrekar Karol, Ljubljana., Kamniška 20; tridnevno brezplačno bivanje v Logarski dolini, gostilna Logar; darilo gosp. Franca Logarja, Logarska dolina. — Št. 19.352: Kostanjevec Meta, Ljubljana, Miklošičeva 34'IIL.: pol ducata izbranih kravat; darilo tvrdke Trinom, Ljubljana. — št. 32.619: Martinc Franc, Lavrica II pri Ljubljani; zaboj z 12 buteljkami izbranega vina; darilo tvrdke Bruno Moser, Zemun, Moserova 1. — Št. 33.19S: Potočnik Pavla, Ljubljana, Groharjeva c. 22; petdnevno brezplačno bivanje v Logarski dolini, hotel Plesnik; darilo uprave hotela Plesnik, Logarska dolina. — št. 40.049: Semolič Ana, Ljubljana, Bolgarska ulica; 5 dnevni brezplačni počitek v Rogaški Slatini; darilo uprave zdravilišča Rogaška Slatina. — Št. 24.383: Šuštar Pavla, Ljubljana VII, Borutova ul. 9: 8 dnevno brezplačno bivanje v kopališču Krapinske toplice; darilo ravn. Krapin. toplic. — Št. 28.598: Terglav Marija, Ljubljana, Fiignerjeva ul. 17/1.; brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotora in nazaj, I. razred; darilo Dubrovačke plovidbe, Dubrovnik. — št. 42.843: Kaplan Fr., Ljubljana, Breg 8; zaboj rogaške slatine; darilo zdravilišča Rogaška Slatina. — Št. 14.268: Novak Henrik, tekst, tehn, Šmartno ob Paki; zaboj rogaške slatine; darilo zdravilišča Rogaška Slatina. — št. 38.506: Tenente Angelo, Tezno-Maribor; pol ducata izbranih kravat; darilo tv. Trinom, Ljubljana, Miklošičeva 13. — Št. 34.699: Dobrin A., Apihova 28, Ljubljana; zaboj s 50 steki, piva; darilo piv. Union, Ljubljana. — Št. 58.090: Ogrič Viktorija, Zagreb, Krešimirov trg 15/IV; 12 setklenic vinjaka od tv. Alko, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. — Št. 67.021: Vrhovnik Ivanka, Šmartno ob Savi, p. Moste-Ljubljana; 12 steklenic vinjaka od tv. Alko, Ljubljana. — Št. 27.016: Samuda Viktor, Ljubljana, Celovška 50: 12 steki, vinjaka od tv. Alko, Ljubljana. — Št. 16.448: Kališnik Tilen nam je zagotovil dobro vino Slov. Konjice, 9. septembra. Letošnja angelska nedelja, na katere dan smo obhajali tudi god sv. Tilna, je bila izredno lepa. Jesensko sonce je krasno posijalo čez našo pokrajino in ljudje so rekli: »Kakšen dan sv. Tilna, takšen ves september!« Za prvi teden so uganili, pa če staro prerokovanje drži ali ne drži. Vreme je bilo vseskozi sončno, prijetno toplo in brez motenj. Sigurni smo, da se deževna doba ne bo več povrnila. Na vseh rastlinah pa se naravnost začuda veliko pozna blagodat že enotedenskega lepega vremena. Koruza se je razbohotila, fižol lepo zori, ajda raste v najlepše zrnje in krompir bodo kmetje skopali ob suhem, da v shrambah ne bo gnil. Najlepši pa je pogled na gorice: V enem tednu so se jagode lepo napele, grozdje se je pričelo barvati in kaj lepo se že da razločiti poedine sorte pažlahtnene in nepožlaslnene trte. Slovenjekonjiški in sploh štajerski vinogradniki so zadovoljni in le žele, da bi takšno vreme trajalo dalje. Tako bo vino dozorelo in z obilico sladkorja bo poplačana skrb čez poletje. Upamo, da bodo slari, vsega vedoči ljudje s svojim rekom o sv. Tilnu prodrli in bo zato pri ljubiteljih vinske kapljice ob mizah potem gotovo zelo v časteh. Marija, Zduše (3. p. Kamnik: zapestna ura od tv. I. Suttner, Ljubljana. — št. 18.296: Grintal Ivanka, Ljubljana Vil, Kneza Koclja 4; zapestna ura od tv. Suttner, Ljubljana. — Št. 15.516: Rems Vida, Laško 44 pri Celju; zapestna ura od tv. Suttner, Ljubljana. — Št. 12.974: Puhar Aci, dijak, Kranj, Puharjeva 5; otroški voziček od tv. F. Batjel, Ljubljana. — Št. 14.482: Gogala Marjan, Plavški rovt 2. Jesenice; vrtna garnitura od tv. Remec Co„ Duplica pri Kamniku. — št. 32.900: Kvas Martin, Ketje 65 pri Trbovljah; brzoparilnik od tv. Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. — št. 69.325: Kuljiš Tonica, Ljubljana, Beethovnova 15; preproga »Mekka«, Subotica, od tv. Moderni dekor, Zagreb. — Št. 48.829: Vanovšek Anton, Dresenjača, Petrovče pri Celju; žensko kolo ;;Panax« od tv. Ign. Vok, Ljubljana. — Št. 37.748: Jelenc Marija, Vel. Lašče 100; moško kolo »Standard« od tv. Splošna trg. družba, Ljubljana. — št. 39.971: Miklavčič Karolina, Poljčane; moško kolo »Resta« od tv. Rebolj S., Ljubljana. — Št. 43.891: Avsec Josip, Stari trg pri Rakeku; moško kolo »Superbo« od tv. I. Praprotnik, Domžale. — št. 41.811: Rudi Marie, Maribor, Kejžarjeva ul. 12; moško kolo »Standard« od tvrdke F. Batjel, Ljubljana. — Št. 65.435: Avsec Jože, Zgor. Kašelj 22; moško kolo »Wekaha« od tv. Banjai J., Ljubljana. — Št. 19.001: dr. Ahačič Kozina, Tržič; diatonična harmonika od tv. Meinel & Herlod, Maribor. — Št. 55.683: Jurkovič Angela, Ljubljana, Tvrševa cesta 36; šivalni stroj »x\nker«, pogrezljiv, od tv. »Triglav«, Ljubljana. — Št. 15.464: Kos Bojan, Ljubljana, Rudnik 85; radio aparat Eumig, 3 cevni, od tv. Radioval, Ljubljana. — št. 47.259: Nose Emilija, Kočevje 200; motorno kolo NSU, Ponv, od tv. Ign. Vok, Ljubljana. — št. 54.516: Tekavc I., M. Cerknica 27, p. Rakek: kaseta kozmetičnih predmetov, darilo tv. Rudolf Cotič, Ljubljana VIL CHARLES VANEL, DOLLY DAVIS, Tanja Fedor, Jea Galland KINO MATICA, tel. 22-41 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Na trgu je dosti sliv in jabolk Ljubljana, 10. septembra. Danes je bil slab trg. Na Krek-ovem trgu so shrsnile prodajalke zelo malo vozičkov, ki so jih postavilev lepo vrsto. Na trgu prevladujejo sedaj slive. Cena je nekoliko nižja, kot je bila prejšnji teden. Danes so bile slive po 6—7 din. Največ jih uvažajo ljubljanski trgovci s sadjem iz okolice Brčkega, pa tudi iz Srbije prihaja to sadje. Breskev je letos zelo malo, kilogram starie 8 din. Grozdje se je tudi pocenilo in je veljalo 10 din za kg. Boljše sorte so nekoliko dražje in stane kilogram hamburške črnine 12—14 din. Tudi letina hrušk letos ni obilna. Zato je tudi cena višia. V okolici Škofje Loke in v kamniškem okraju so dobco obrodila jabolka, ki jih sedaj v velikih zabojih dovažajo kmetje na trg. Prvovrstna jabolka so po 5 din kg, jabolka slabše kvalitete so cenejše. Na Pogačarjevem trgu je bilo zelo živahno pri prodajalkah z. gobami. Največ prodajalk je bilo iz okolice Vodic. Lepi jesenski jurčki so veljali 7—8 din kg. To je precejšnja pocenitev od prejšnjega tedna, ko je veljal kilogram jurčkov še 12 din. Danes je bilo naprodaj precej brusnic, ki so veljale 9 din kg. Paradižniki so še vedno po 5 do 6 din kg. Krompir pa nekoliko popušča v ceni. V nadrobni prodaji stane 1.75—2 din kg. Prodajalke z jajci in kuretino so tožile, da nimajo nobene kupčije. Cena je ostala nespre-mena od prejšnjega tedna. * Za elektrifikacšfo slovenjebistriške okolice Slov. Bistrica, 9. septembra. Kakor mesto, tako je tudi slovenjebistriška okolica po svelovni vojni zelo napredovala. Na gradbenem, gospodarskem in socialnem polju so bili zabeleženi veliki uspehi. Mirno lahko trdimo, da je danes mestna okolica v vseh ozirih tako tesno povezana z mestom, da bi — kakor pravijo stari ljudje — že drug brez drugega živeti ne mogla. Da bi mesto samo moglo čim boljše napredovati, je potrebno, da napreduje tudi okolica. Trdno gospodarsko stoječa okolica bo najbolje janr stvo za procvitajočo Slov. Bistrico. Zato bi elektrifikacija okoliških vasi, za katero se že dolgo zavzemajo nekateri ljudje, pomenila ogromen gospodarski napredek, ki bi zajci "naslednje kraje: Zg. Bistrieo, industrijski kraj s tovarno, mnogimi lesnimi podjetji in velikim številom kmečkih gospodarstev; Kovačo vas in Ritoznoj z vinogradniškim gospodarstvom; letovišče Devino; vasi Šen-tovec, Novo vas, Sp. Novo vas, verjetno bi se pridružil še Črešnjevec, Zafošt in Sp. Ložnica. Mreža električne napeljave bi torej bila zelo velka in rentabilna. Ker je večina ljudi v omenjenih krajih elektrifikaciji naklonjena, tudi finančna plat ne bo povzročila velikih težav. Razsvetljava bi se mogla doseči v dobrem letu intenzivnega dela, v manjšem obsegu, popolnoma pa bi slovenjebistriška okolica lahko bila elektrificirana že čez poldrugo leto. Upamo, da bo hotenje gotovih, v tem oziru pravilno in dalekosežno mislečih ljudi prodrlo povsod in da bo tako modernizirana Slovenska Bistrica z okolico mnogo doprinesla k gospodarskemu in kulturnemu dvigu Slovenije. Ustavimo drobljenje kmečkih posestev! Slov. Konjice, 9. septembra. 1 Kmetski dolgovi, ki so z uredbo o odplačilu stopili v svojo drugo obdobje, zaradi drugih gospodarskih vprašanj vsaj na zunaj ne predstavljajo več perečega vprašanja. Kolone o njih so v časopisih skoro izginile, pa tudi med ljudstvom je razpravljanje glede tega zelo pojenjalo. Naši kmetje odplačujejo zelo vestno in če bo šlo tako na- Ljubifana od včeraj do danes Prvi septembrski dnevi so bili prav lepi, sončni in primerni za sušenje otave, ki so jo kmetje hiteli naglo pospravljati, saj je že star rek, da mora kmet otavo spraviti do Malega šmarna, ker mu drugače segnije. Res smo takoj po lepem prazniku dobili včeraj dež. Prvi dež je začel na rahlo padati v ponedeljek okoli 2.25 zjutraj in je lahno deževalo dobro uro. Do davi je v Ljubljani septembra v dveh deževnih dneh padlo 18.4 mm dežja. Danes dopoldne so močni nalivi. Ljubljanica počasi narašča in še ni nikake nevarnosti za hujše povodnji. Pri Fužinah je Ljubljanica do davi narasla za približno 10 cm. Avtomobilska nesreča Snoči okoli 19. ure je vozil mimo pivovarne »Union« po Celovški cesti neki ljubljanski avtomobilist. Nesreča le hotela, da je takrat hotol prekoračati cesto pri pivovarni Peter Herzog, rojen 1898 v Št. Rupertu na Dolenjskem, stanujoč na Celovški cesti št. 162, po poklicu sejmar. Herzog se ni mogel hitro ogniti, prišel je pod avtomobil in se močno poškodoval. Dobil je poškodbe po glavi in zlomljena mu je bila tudi desna noga. O nesreči so bili takoj obveščeni reševalci, ki so poškodovanca prepeljali v bol-preiskava. , , v,;L Karambol dveh avtobusov Davi okoli 1. ure se je primeril na Tvrševi cesti v bližini topničarske vojašnice karambol dveh avtomobilov. Prvi avtobus je vozil po Tyr-ševi cesti iz Ljubljane proti Ježici. Iz Topničarske ulice, kamor je bil zavil drugi avtobus, ki je vozil samo na rinje, pa je privozil šofer drugega avtobusa. Kaj je bilo vzrok karainbola, še ni dognano, in tudi ne, kdo je nesrečo zakrivil. Potniki v prvem avtobusu so se nekoliko prestrašili Lahko je bila poškodovana neka ženska. Oba aytobusa sta trčila s prednjimi deli. Materialna škoda znaša do 10.000. Kriminalna bilanca zadnjih dni Lepi dnevi jesenskega velesejma so za nami. Zanimiva je kriminalna bilanca za te dni. Ljubljanska policija je od začetka velesejma budno pazila nad žeparji, ki so prihajali in raznih krajev od vzhoda in juga na glavni kolodvor. Že prve dni pred 6. septembram se je posrečilo dvema veščima detektivoma prijeti med žeparji najslovitejšega in za žepe z denarnicami najnevarnejšega tatu Zagrebčana Krležo, ki je bil pred leti pred ljubljanskim kazenskim 6enatom obsojen na večmesečno robijo. Krleži se je posrečilo prodreti sicer kordon detektivov v Zagrebu in na Zidanem mostu, toda padel je v roke ljubljanskim. Krleža je drugače imel izdelan drzen načrt. In dobil bi bil v Ljubljani ogromen plen, ko bi se bilo posrečilo tudi štirim njegovim pomagačem prodrti v Ljubljano na naskok žepov. Tri pa je že prijela zagrebška policija na glavnem kolodvoru, enem se je posrečilo pobegniti, Krleža pa je padel policiji v roke. Ta žeparska tolpa bi gotovo izpraznila mnogo debelih denarnic. ________________ , V petek največ žepnih tatvin Velike slavnosti in prireditve navadno žeparji izkoriščajo v svoje nečedne namene in posle. Znano je, da je bilo izredno veliko žepnih tatvin za časa prvega evharističnega kongresa leta 1935, ko so žeparji pokradli ljudem različne vrednosti, dragocenosti in gotovine v skupnem znesku do 150.000 din. Za časa velesejma je bilo vse dni prijavljenih več žepnih in drugih tatvin. aNjboljši posel so imeli žeparji odnosno žeparice v petek, 6. t m. med 11. in '13. uro. Tam v Wolfovi ulici in posebno pred glavno pošto v Šelenburogvi ulici je ob tem času vladal največji drenj in so se množice po hodnikih kar trle. Bila je strašna gnječa! In to gnječo so elegantne žeparice izrabile, da so pobirale iz tor* •\. denarnice in žepov zlate ure in denar. Policiji je ta dan kar 20 oseb prijavilo, da so bile okradene. Skupna škoda znaša okoli 50.000 din. Drzne žeparice iz Subotice Ljubljanska policija s sodelovanjem policije po drugih večjih mestih v državi sedaj marljivo zasleduje tolpo elegantnih žeparic, ki so doma iz Subotice in emd 6eboj govore madžarski. Te ženske 60 posebno nevarne tujemu denarju in zlatnini. Hodijo po romarskih potih, stalno prihajajo na Brezje in tudi drugam na božja pota ter izmikajo ljudem, ko napravijo prav rafinirano zasnovano umetno gnječo, elate ure in denar. Te ženske imajo na vesti prav mnogo tatvin, ki so se letos primerile na Brezjah. Domnevajo, da so prav te ženske, ki so prav elegaritno in ik napravljene, izvršile tudi žepne tatvine v petek. 6. t. m. Osebni opis nekaterih teh žeparic je znan. Tu navajamo nekatere večje žepne tavine. Mariji Klemenčičevi je bila 6. t. m. pred glavno pošto med 11. in 12. uro ukradena denarnica s 1634 din. Viktorju Devetaku je bila prav tega dne okoli poldneva ukradena črna usnjata listnica e 3000 din gotovine. Več žepnih tatvin je bilo izvršenih tudi v vlakih na progah Ljubljana—Zidani most in Maribor. prej, moremo pričakovati, da bo velika večina kmetskih gospodarstev čez kakšnik 9 let odvrgla s sebe težko gospodarsko breme. Z omenjeno uredbo je naš dolžni kmet mnogo pridobil, ker je vprašanje dolga bilo za marsikaterega vprašanje obstoja. Posebno danes, ko ima izvozno in sploh vse blago boljšo ceno, bo naš Kmetovalec v marsičem izkoristil ugodno priliko za nabavo potrebnih sredstev za odplačilo. S časom bo na ta način svoje imetje postavil na siguren gospodarski temelj. Omenjena uredba in odplačevanje samo pa le-zmanjšujeta gospodarska bremena, nikakor pa ne preprečujeta novo nastajajočih dolgov, ker jih ne moreta. V mešanici gospodarsko važnih zadev, ki nastajajo dan za dnem in ki neposredno zadevajo našega kmeta, se zdi, da se kmetije ne zadolžujejo. Toda temu ni tako. Dolgovi nasprotno zopet poganjajo iz istih korenin in nastajajo iz istih razlogov. Dedovalna bremena, ki so povzročila največ dolgov, tudi danes razkrajajo varno življenje na kmetijah na isti način. Ko prevzemniki dobijo posestvo, morajo izplačevali dediče in preskrbovati starše ter čestokrat zaidejo do ušes v dolgove, čeprav je bil grunt mogoče čist. Dolžne dediščine morajo izplačevati, pa naj dobe denar od koder koji. Ker posojil ni več mogoče jemati, se prodaja živina in druge potrebščine, s čemer nastane kvar za posestvo. Te vrste dolgovi se de-lajo vnovič in čez nekaj desetletij bo zopet potrebna kakšna podobna nova uredba o dolgovih-Dokler se dedovalni sistem ne bo spremenil z zakonom o obveznem zavarovanju za doto na podlagi števila otrok in velikosti posestva, se dolgovi v tem oziru ne bodo preprečili. Kmetje pa se zadolžujejo mnogo tudi zaradi draginje, zaradi šolanja otrok, na posledicah kupčij in mnogo tudi zaradi vremenskih katastrof in drugih gospodarskih nevšečnosti stalnega in dnevnega značaja. , , ,,., , , Na temelju gornjega prikaza hočemo danes posebno opozoriti naše bralce in vso javnost na nevarno bolezen, ki se je zajedla že prej v kmetske gospodarske vrste in ki zavzema vedno večje oblike s hudimi posledicami. l)a bi se mnogi novi mladi gospodarji obvarovali dolgov in poznejših nevarnosti za svojo kmetijo, se z dediči (brati in sestrami) in tudi v zadevi drugih upnikov čestokrat pogode za en ali več kosov kmetije. Tako postane on mali kmet s slabo gospodarsko sposobnostjo, enako pa tudi oni, ki so posedli odstopljene dele posestva. Na ta način je že mnogo velikih kmetij bilo spremenjenih v majhna posestva z najrahlejšo odpornostjo. Zaradi pomanjkanja dohodkov ljudje « teh posesti iščejo zaslužka v tovarnah doma in drugod in s tem svoje kmetsko poreklo izročajo delavskemu. Dvoje hudih posledic izvira iz tega: kmetsko gospodarstvo se slabi že v osnovi, ljudje s kmetij pa muože delavske vrste, ki jih jo že itak prfeveč. Vsa skrb se mora v bodočnosti posvetiti temu problemu. Z radikalnimi gospodarskimi ukrepi je že v kali treba drobljenje kmetskih posestev ustaviti, preprečiti je treba nastajanje novih dolgov in vrniti našemu kmetskemu stanu ljubezen do rodne grude v največji meri. ZGREŠENI STREL »0!« Samo to je vzkliknila. Vse oči so se usmerile na sobarico, ki je nenadoma prebledela, ker je bil Slad dvignil prt s truplu in je sobarica kot prikovana gledala tega mrtveca. Toda v njenem licu se ni dalq brati samo presenečenje, temveč tudi nekaj drugega. »Torej drago dekle?« je rekel Slad. »Kaj vam je?« Zasukala se je okrog svoje oai in očitno poskušala, da bi ae spet zbrala. Sele nato je pokazala na mrtveca. »Njegova rokal« je rekla. Slad je pogledal mrliča. Bil je ravno toliko odkrit, da se je videla njegova roka, na kateri je bil navaden *lat prsta«. »Kaj je s to roko?« »To je roka, ki mi je zatisnila usta!« je izjavilo razburjeno dekle. »Sedaj se spominjam tudi prstana ... To je bila kosmata roka s pretanom« Takoj so ji dali stol, da se je vsedla in nato je Slad zastavil več vprašanj. Toda razen prvega sporočila ti kljubovalno dekle ni ničesar več vedelo ali pa ni hotelo povedati. Slad je sam pri *»bi psoval sobarico z najgrlimi izrazi. »Pokličite Bancon«,« je ukazal Cline-tonit 44 Ko je Clineion stopil v spremstvu Ca-lama iz sobe, se je Towley bojazljivo obrnil k Sladu t »Ali vas smem vprašati, kako dolgo bomo še morali ostati pri... Hm ...» in pokazal je z glavo na voščeni obraz mrliča. Preden mu je Slad mogel odgovoriti, so se že odprla vrata, »Tristo zlodjev...« To je bil Bancon. Preden pa je končal svoje vprašanje, ga je Clineton z enim udarcem pahnil v sredo sobe. Preden se je mogel zbrati, ga je Slad potegnil k postelji. »AH poznate tega človeka, Bancan?« Naspametno bi bilo, če bi 6e Bancon poskušal zlagati. Po izrazu njegovega obraza se )e že dalo uganiti njegov od-govor. »Torej govorite, kaj veste o njem?« »Nič, popolnoma nič. Videl sem ga enkrat v svojem življenju.« »In kdaj?« »Pred večerjo, snoči. Iskal sem... gospoda Edvina Ruvana, tako se mUlicn piše , on je bit ravno v igralnici... in ko sem šel po hodniku, sem videl tega človeka tam,« pokazal je na mrliča, »kako govori e gospodom Bandillom. Mislim, vsaj tako se mi je zdelo, da sta 66 prepirala.« Slad je z velikim užitkom prevzel to novico. »Kaj ste slišali o njunem prepiru, Bancon? Menda mi ne boste skušali dopovedati, da s svojimi dolgimi ušesi niste ničesar ujeli?« Streiaj ga je pogledal z jeznimi očmi, nato pa je globoko vzdihnil. »Da,« je odgovoril hladno, »slišal sem, ko je ta«, pokazal je na mrliča, »nekaj rekel,« »Kaj je rekel?« fia je preganjal detektiv, ko je videl, da se je začel Bancon obotavljati, »Rekel je,« wfa| gvJc od,edeti oboje. socMfia ni odobrilo zaolembe masti 7 A&r M bi Uko velAa količina pokva- rila, dokler bi teaal sodni proces. M 'Na, 7 njoka’ Sc. »bil nogometaš Jvan Majevič iz • p .j® bila nogometna tekma med športnim klubom Ramdom iz Osjeka in domačim klubom, Ko je napadalec šidskega kluba tekel « žogo proti na,sprotnemu golu, se j0 golman osješke- kluba pognal proti nasprotniku, toda pri tem je »daril z veliko silo s svojim prsnim košom ob glavo nasprotnika, se zgrudil in obležal mrtev, Tekmo so 'takoj prekinili, zdravniška komisija pa bo pregledala truplo, da bi ugotovila, čigava je krivda, da se je nesreča zgodila. Vojvodinski cigani so se že polagoma začeli stalno naseljevati in obdelovati zemljo, Večji ciganski naselbini sla v bližini Bele Crkve in v Veliki Kikindi, V tem drugem kraju šteje naselbina ekrog 300 ciganov, ki imajo svoje hiše in poljsko orodje in obdelujejo svojo zemljo. Imajo pa med seboj posebne ciganske zakone, ki jih pusti oblast še naprej veljati. Izvolili so si bili dosmrtnega »kneza« Miloša Barbula, ki dela red med njieni in vodi vse uoravne in sodne posle v cjganskj naselbini. Knez Barbulo ureja spore in šele po ponesrečenem spravnem poskusu izroči *pot v obravnavo pristojnemu civilnemu sodišču. Cim so cigani opustili svoje nomadsko življenje se je tudi način njihovega življenja močno spremenil. Posebno se je spremenil pri cigankah, ki so bile, poprej brez pravic, 8amo otr(jke so mora!e roditi. Zaradi nehigijeničnoeti so ti otroci silno izumirali. Mnogo je primerov da 80 jme,e ciga0,'Ue tudi po trideset otrok, pa jih ,e dorastlo komaj po neitaj. Sedaj imaio ženske nekaj več opravila a delom in gi polagoma pridobivajo tud« bo|j*i položaj v družini Danes zadnjikrat češki film Predstave ob 16, 19 in 21. Torpedo -4® Blaerajna odprta od 11 do 12 in od 15 dalje TfflfVFMIllMiagBIM——BBKH—MB Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo. KINO UNION. teL 22-21 Vremensko poročilo »Slov. doma« Nekaj o draginji in tihotapstvu na Notranjskem Cerknica, 9. septembra. Naredbo p. bana o najvišjih dovoljenih cenah za moko in drugo so najbrž malo kje v Sloveniji pozdravili s takim olajšanjem kakor pri nas, zakaj kar se je dogajalo zadnje čase s cenami moke, olja in drugega blaga, je presegalo vse meje. Vzbujalo je v ljudstvu vtis, da že ni več oblasti, ki bi mogla zavreti samovoljo brezvestnih dobičkarjev. Krajevne oblasti imajo posla drugod, uveljavljajo nove načine o preganjanju kontrabanta, zato pač ne morejo paziti na to, kateri trgovec v kraju je prosil bansko upravo za z\;išan je cen in kateri ne. Zdi se, da bi se s tem dalo ugotoviti marsikaj in marsikomu stopiti na prste. Poudariti je treba, da je tudi med trgovci v naši dolini sicer nekaj zelo redkih izjem, ki se zavedajo, da hudi časi niso samo prilika za dobičke; toda te trgovce večji dobavitelji ravno tako izmoz-gavajo, da, skušajo jih uničiti in odstraniti konkurenco. lako je n. pr. neka večja trgovina na Rakeku, od katere jemljejo večino blaga skoraj vsi manjši trgovci, zadnje dni najbrž brez dovoljenja prodajala belo moko ljudem na drobno po 8 dinarjev; trgovcem pa jo je nudila po — 8.50 din. Tako ravnanje je dvakrat zločinsko; skube ljudi pri kruhu in hkratu uničuje še tiste, ki bi radi v trgovini pošteno delali. Istočasno je bila moka na Rakeku v drugih trgovinah po 6.50 din ali pa še manj. Za tako ravnanje pač ni moči najti dovolj ostre obsodbe, kaj šele, če ga gledamo s krščanskega stališča! Druga žalostna stvar je protekcija, ki jo uganjajo nekateri trgovci. »Boljši« odjemalci, zlasti taki, ki bi utegnili ali morali biti kakor koli nevarni, dobe v nekaterih trgovinah marsikaj, česar za navadne ljudi ni: olje celo po starih cenah, sladkor na kile, ne na četrtinke itd. Tudi ta reč ljudi bode v oči in bi se znala dotičnim trgovcem še neljubo povrniti. Pomanjkanja in draginje pri nas pa je kri-vo tudi tihotapstvo, pa ne tisto, ki je po zadnjih žalostnih dogodkih skrbno preganjano. Gre za tihotapstvo trgovcev. Na italijanski strani je Špsrke vesti Slovensko nogometno prvenstvo Tabela v slovenski nogometni ligi je sedaj naslednja: Bratstvo 2 2 0 0 7:3 4 Amater 2 2 0 0 5:3 4 Kranj 2 1 0 1 6:3 2 Ljubljana 2 1 0 1 6:3 2 Železničar 2 10 1 4:4 2 Maribor 2 0 1 1 1:5 l Mars 2 0 0 2 4:6 0 Olimp 2 0 0 2 2:6 0 Kakor vidimo, prva dva kola odigranih tekem ljubljanskih klubov, nista prinesla prav posebnega uspeha. Ljubljana je prvo igro sicer dobila, pri drugi pa je v nedeljo v Trbovljah izgubila z rezultatom 3:2 in je tako sedaj komaj na četrtem mestu. Tudi drugi ljubljanski zastopniki »Mars« ni imel boljše sreče. S tesnim rezultatom je prvo tekmo na Jesenicah izgubil, z istim rezultatom pa je izgubil tudi drugo tekmo v Ljubljani. V vodstvu so Jeseničani in Trboveljčani, dočim je na tretjem mestu Kranj. Po dosedanjih uspehih je še najboljši Kranj, ki je obe tekmi odigral v Mariboru in dosegel tri točke. Prvi dve koli prvenstvenih tekem, torej za ljubljanske klube pomenijo velik poraz. * Važna redna seja Slov. koles, zveze bo jutri, v sredo, ob 8 v običajnih prostorih. Ker bo na seji podano poročilo o udeležbi nafih dirkačev v etapnih dirkah po Srbiji, kakor tudi razprava o sklepih Vrhovne koles, zveze kralj. Jugoslavije ter zavzemanje smernic SKZ jflede teh sklepov, je udeležba vseh odbornikov na tej seji obvezna. — Tajnik. * Plavalni dvoboj med Jugoslavijo iji Madžarsko v Szegcdinu se je končal v razmerju 16:16. vsi našj plavači so dosegli pričakovane rezultate. Proti pričakovanju pa je dober Ilirijan T. (erar ki je 200 m preplaval v času novega jugoslovanskega rekorda 2:45.8. Prav tako se je Cerar izkazal tudi v štafeti 3x100 m mešano, kjer je svojo progo 100 m prsno preplaval v času 1:12.2; proti pričakovanju pa je bil slab Branko Žižek. V si so jirjčakovali, da ho dvoboj med najboljšim Madžarom Tatosom in našim Žižkom ena najlejiših borb. v kateri bo Žižku uspelo premagali tega odličnega Madžara. Po rezultatih, ki jih je Žižek dosegel v morski vodi, je hilo to pričakovanje tudi upravičeno. Izkazalo pa se je, da je bil Žižek mnogo slabši in zaradi tega po našem mnenju tudi ne moremo vzeti rezultatov, ki so bili doseženi v morski vodi, kot pravo merilo forme tekmovalcev. Povračilni dvoboj madžarskih plavačev bo ta teden v Splitu, kjer nastopi hrvaška reprezentanca proti reprezentanci Madžarske. Madžari bodo na tej teknit nastopili v Isti postavi. Spored bo pri tem dvoboju naslednji: 1500 m Prosto, 100 ni hrbtno, 100 m prosto in 400 m jsrosto ter dvoje srečanj v waterjioolu. Hrvaška plavalna zveza je ta program, ki sp ga ponudili Madžari, sprejela. Poleg tega predlagajo Madžari tudj neuradni dvoboj žensk. Madžarska plavalna zveza jo predložila Hrvaški plavalni zvezi, naj povabijo še tri najboljše madžarske plavalke, to so Acs (100 m liroslo 1:08), Novak (100 m hrbtno 1:22) in Szigeti-Warga (200 m prsno 3:12). Hrvatje so predlog sprejeli in tako bodo v neuradnem dvoboju nastopile tudi madžarske plavalko prptl najboljšim hrvaškim plavalkam, t. j. Rovt imerjevi. HPZ se je tozadevno obrnila na SK Ilirijo in povabila na ta neuradni dvoboj najhitrejših hrvaških in madžarskih plavalk tudi Pragušo Finčevo. Ilirija zaonkrpt na to povabilo še ni odgovorila. ITrvagkj kolesarski klub »Sokol« je svoja dva čjitna Josipa pokupca in Praga Davidovjča izključil iz kluba. Razlog tej izključitvi je udeležba obeh imenovanih dirkačev j>ri dirki okoli Rosne tn Srbije. Oba dirkača »ta namreč braa klubovega dovoljenja nastopila pri tej dirki, () tem sklepu je bil obveščen tudi Hrvatski bici-Migtički eavez, ki ho nad obema dirkačema izrekel že uosebuo kazen. '* n. pr. riž zelo poceni — po 6 din našega denarja kila. Pri nas je po 11, 12. tudi po 14 din. Na oni strani je pa malo sladkorja, ki je na karte. Zato ga ljudje nosijo od nas tja, nazaj pa riž za trgovce. Kontrabantarji in kontra-jiantarice dobe od trgovcev, katerim nosijo riž, sladkorja kolikor ga hočejo. Tako pripovedujejo, da je neka večja trgovina zadnje čase dobila veliko pošiljatev sladkorja. Trgovci, ki jemljejo od nje, so ga dobili po 10 kg, ena sama tihotapkn pa 50 kg, da ga bo zamenjala za riž. Nam ubogim zemljanom pa ga dajejo trgovci po četrtinknh in še to z milostjo. Oblasti, ki imajo polne roke dela z zasledovanjem konjskega kontrabanta, se seveda s temi rečmi ne morejo ukvarjati. Tako se dogaja, da nekatere gospe, katerih naklonjenost je dobro imeti, krmijo z dobrim, zastonjskim italijanskim rižem na desetine kur in se hvalijo, kako so debele. Prav bi bilo, da bi naši orožniki, ki imajo res veliko posla s tihotapstvom, morda skušali posvetiti še v to reč. r - c j C\ -v' \ 1 v* V T , * *'.l g č U i v »" ■ >..-1 r S *T - - •cP ? - P v VI* > “ ’ ■ , "V, - ^ '*6- Y Ir? 'H ‘V - ■- v1-K w j g L- , fr« a V * p» ■* • ’ v - .,1 " . L. j ' J v ^ > * > • .j .V j H * r-' i < i • F 2 *.. ' i * jr*' r N «. t i - Vr ^ C /N ^ \ * .J -v'G V+M ’*-P W .,V. * , J Z « ik k n k k i ) « Zvon se je utrgal in padel z ležajev pri naši pokopališki cerkvi sv. Janeza. Tramovje, na katero je bil zvon obešen, je preperelo, ker najbrž dalj časa ni bilo pregledano, in tako se je zgodilo pretekli teden, da je zvon padel, udrl prvi in drugi oder v zvoniku ter se ustavil šele na zidanem oboku. K sreči se to ni zgodilo, ko bi bil kdo v zvoniku zvonil. Ko so pokopavali Svetovega očeta iz Dolenje vasi, mu ni zvonilo, marveč so samo tolkli po zvonu. Zdaj je zvon že spet na svojem mestu. Kraj Barometer sko stanje i euipti-raturn v C" n w r ^ •- K - tl SC i > X O C. Veter Pada- vine n "Št C C « (smer, inkosti m/m vrsta Ljubljana (56*2 20-8 15-0 41 10 Wt 18-4 dež Maribor /5 18-6 13-0 80 10 s, — — Zagreb 15F3 23-0 10T 90 6 0 — — Belgrad 159-2 28-U 13-2 70 0 0 — — Sarajevo 762-4 26-0 7-0 SC 4 0 — — Vis /59A 25-0 15-0 9L 10 S, — — Splil 160 0 27-0 17-0 50 5 E, — — Kumbor 16,T 28-0 18-0 70 2 s8 — — Rab 760-4 2o-C 17-0 9J 10 ssw6 — — Tužfovnih 760-2 23-0 14-r, 50 0 ^3 — — Roman)« marlbortkeg« delavstva na Gorco Maribor, 9. septembra. Delavstvo, ki je v Mariboru in v okolici organizirano v 7,ŽD, je proslavilo včerajšnji Marijin praznik z lepo uspelim romanjem na Gorco pri St. Petru pri Mariboru. Udeležba je bila nenavadna ter prireditelji s takimi množicami sploh niso računali. Dali so napraviti 600 znakov za udeležence, katere so v nekaj hipih razprodali, pa je Še več kakor polovica ljudi ostala brez znaka. Mariborski in okoliški delavci so se zbrali pred Delavsko zbornico, odkoder so v sprevodu odšli s tremi zastavami na čelu proti Št. Petru. Da jim je pot hitreje minila, so posamezne skupine prepevale narodne in nabožne pesmi. V Št. Petru so se vsi zbrali ter se v procesiji med molitvijo podali na Gorco, kjer je imel prof. Žličar pridigo, potem pa je sledila slovesna sv. maša. Po maši se je vršilo veliko zborovanje na prostoru pred župnijsko cerkvijo pri Št. Petru. Vodil je zborovanje predsednik krajevne ZZD v Mariboru Ivan Urankar. Na predlog predsednika okrožne organizacije Mastinška so bile odposlane z ztiorovanja pozdravne brzojavke obema slovenskima škofoma dr, Tomažiču in dr. Rožmanu, voditelju Slovencev dr. Korošcu, predsedniku vlade Cvetkoviču, ministru dr, Kreku in banu dr. Natlačenu. Govorili so mariborski podžupan Zebot ter Riko Reuh in Ma-stinšek. Slednja dva govornika sta se bavila s vprašanji novega družabnega reda ter sla postavila zahtevo slovenskih delavcev, da se uvede novi družabni red na osnovi enciklike Quadragesimo anno. Po zborovanju je sledila prosta zabava, popoldne pa so bile na Gorci slovesne večernice. Smrten padec z vlaka Maribor, 9. septembra. Včeraj okoli 4 se je pripetila na železniški progi med postajama Poljčane in Lipoglav tra- gična nesreča, ki je zahtevala življenje uradnika mariborske obmejne policije Milana Bogosavca. To pripovedovanju očividca tega dogodka stražnika obmejne policije Matka Šverka se je pripetila nesreča na sledeč način: V soboto sta spremljala uradnik obmejne policije 5S letni Milan Bo-gosavac tor stražnik Šverk zagrebški hrzovlak ter sta se ponoči vračala spet v Maribor. V Zidanem mostu sta presedla na osebni vlak ter nadaljevala vožnjo. Podala sta §e v kupeju IJ. razreda k počitku. Okoli 4 zjutraj, ravno ko ge je nahajal vlak blizu predora pri postaji Lijioglav, pa je Bogosa-vao nenadoma vstal ter odšel iz kupeja, Pri tem jo zadel v Šverka ter ga prebudil. Šverk je hip nato zaslišal nek čuden ropot, pogledal je iz vlaka ter ravno videl, kako pada Bogosavac z vagona na progo. Naglo je potegnil za zasilno zavora ter vlak ustavil. Bogosavca so našli nezavestnega. Priletel jo z glavo na tirnico ter si prebil lobanjo. Vendar pa je bil še živ ter so ga naložili na tovorni vlak, kj je ravno pripeljal in ga odpeljali v •‘oljčane, kjer ga je že pričakoval železniški zdravnik, k[ pa je ugotovil, da je poškodba smrtna. Lobanja je bila prebita ter možgani zelo ranjeni. Bogosavac je potem ob 6 zjutraj umrl. Truplo so pripeljali iz Poljčan v Maribor. Pokojnik je bil zelo vesten in natančen uradnik ter zako priljubljen. Kako se je nesreča pripetila, ni mogoče ugotoviti, Verjetno je šel Bogosavac. iz kupeja na stranišče, pa je v polsnu odprl napačna vrata ter strmoglavil iz vagoni. Trbovlje Ponosni Trboveljčani. S silnim ponosom so v nedeljo zvečer raznesli no vsej dolini vest, da je trboveljski nogometni klub Amater porazil dosedanjega prvaka Slovenije »Ljubljano* s 3:2. Bilo je treba veliko truda, zato je bilo tudi upravičeno veselje nad zmago. Nadrobni spomenik rajnemu župniku msgr. Gašpariču bo izdelal znani umetnik Franc Kralj. Obenem se bo uredilo skupno grobišče vseh v Trbovljah pokopanih duhovnikov. Vse bo gotovo do .Vseh svetnikov, ’ ’ Vremenska napoved: Deževno in hladnejše vreme. Koledar Danes, torek, 10. septembra: Nikolaj ToL Sreda, 11. septembra: Milan, Erna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tvrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telef. 29-86). Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Tečaj si je zavoljo svoje solidnosti in odličnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti. Uenina zmerna, revni dijaki dobe popust. — Asa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali pismeno. Abonma za sezono 1940-41 sprejemajo v veži dramskega gledališča in sicer vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 10 do 12 in od 15 do 17. Lanskim abonentom bodo njihovi sedeži rezervirani do srede 11, t. m. popoldne do 17. Vse prijatelje našega gledališča opozarjamo na ugodnost abonmaja, ki jim omogoča pri razmeroma nizkih cenah obisk 3S del v drami in operi. Prav gotovo je abonma v našem gledališču najlepša, pa tudi najcenejša zabava in abonenti imajo vsak teden po eno gledališko predstavo. Razpisani so isti abonmaji pri istih cenah kakor v minuli sezoni. Vabimo vse stare in nove prijatelje, da stopijo v krog stalnih posetnikov našega gledališča. Repertoar obsega vrsto najyanimivejših del iz domačih in svetovnih literatur. . . Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 12. septembra ob dveh popoldne izlet v Škofjo Loko, Visoko in Poljane. Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11 dopoldne. Avtobus 25 din. 120.000 ljudi je obiskalo jesenski velesejem Velesejem je bil prirejen v izredno težkih razmerah. Daleč okrog nas besni vojna, industrije mnogih narodov so preurejene za^ kovanje orožja ali pa so padle kot žrtve tega orožja. Balkana^ doslej vojna vihra ni zajela in tako tudi naša država uživa mir in se trudi, da obdrži v pogonu svoje obrtno, industrijsko in poljedelsko udejstvovanje. Promet na morju je skoraj izumrl, zveza z ameriškim kontinentom in daljnim vzhodom je čisto prekinjena. Mnogo dragocenih surovin, ki jih potrebuje Evropa za alimentiranja svoje industrije, zaradi blokade ni več dobiti. Tudi del naše indu-strije mora zaradi pomanjkanja surovin omeje-vati svoj posel. Navzlic temu je bil velesejem dobro založen z blagom. Razstavljeno je bilo: strojna in kovinska idustrija, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, kolesa, motorji, avtomobili, poljedelski stroji, orodje, mlini, pohištvo, sodi, pietarstvo, igrače, usnje in galanterija. Papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, živilska industrija, keramika, bižuterija, glasbila, stavbni material, platneni izdelki, preproge, posteljnina, čipke in ročna delB, najrazličnejši izdelki malo obrti, razne novosti. Mnogoštevilni interesenti so prihajali Izbirat in naročat blago ne samo iz dravske, ampak tudi iz drugih banovin. Tako so bili kupci iz Banjaluke, Belgrada, Bjelovarja, Bajmoka, Bitolja, Bi-jeljine, Brčkega, Budinščine, Crvenke, Čakovca, Duge Rese, Drniša, lierceg Novega, Hvara, In-djije, Kaštela Starega, Karlovca, Križevcev, Ko-jirivniee, Nove Palanke^ Novega Sada, Otočca, Oku-čanov, Osijeka, Petrinje, Podsuseda, Prijedorja, Runje, Splita, Sarajeva, Slav. Broda, Subotice, Sr. Mitroviče, Stare Pazove, Sušaka, Tuzle, Velike Ki-kinde, Vršaca, Valjeva, Varaždina, Vrhovine in Zagreba. Posamezne tvrdke svojih izdelkov same ske-ro nikoli ne morajo tako uspešno propagirati kot dela to zanje velesejem. Marsikatera stroka je utrpela izgubo, ko je letošnjo pomlad moral hiti Ljubljanski velesejem odložen. S svojim delom in pobudami pomaga velesejem našemu podjetništvu do zboljšanja razmer in prometa, obenem pa z obilno ponudba blaga drži cene na primerni ravni. Tako pospešuje promet, ki je delo, delo pa je zaslužek. Zaradi razmer je razstavljala tokrat le mal oštevilo inozemcev. Tako ja bil ta velesejem predstavnik našega domačega materialnega go-sjiodarstva. Vse, kar so domača podjetja razstavila, je v svoji raznolikosti dihalo moč in zdravje in utrdilo zaupanje v lastno delo in odpornost. Kuplčije so se razvijale izvanredno zadovoljivo m tako pomeni letošnji Ljubljanski velesejem tudi močno okrepitev domačega trga. V vseh panogah je na velesejmu sodelovala 538 razstavljali*ev, Od teh jih je bilo 50 * nemškimi, 3 z italijanskimi in 1 s češkimi izdelki. Velesejem si je ogledalo 120,000 oseh. S svojim obiskom sta ga počastila tudi g. predsednik vlade Dragiča Cvetkovič in g. minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič. I zaključkom tega velesejma smo se poslovili tudi od starih razstavnih zgradb, ki so videle toliko snovanja slovenskega duha in dela slovenskih rok. 47 velikih razstavnih prireditev je bilo v njih v teku zadnjih let. Sedaj jih bodo podrli in nadomestili z novimi, modernimi zgradbami, v katerih se bo že vršil prihodnji mednarodni velesejem od 81. maja do 9. junija 3941, * Uprava državnih monopolov je letos In luni razširila že več tobačnih tovarn in jih oskrbela z novimi modernimi stroji za predelovanje tobaka. Sedaj pa je odobrila potrebne kredite za gradnjo nove velike strugarne pri tobačni tovarni v Travniku V Bosni. Nova strugama bo tako velika, da bo lahko izdelovala lesne dele za vse tobačne tovarne v državi. Okrog 150 delavcev bo spet do-, bilo delo. 108 Vide! sem, Itako j« bila vsa zgradba, ki naj bi po vojni služila ohranitvi miru, spodjcdeua. Nekateri deli te zgradbe so s« že zrušili in celota je v resni nevarnosti. Ob priliki štirih važnih zadev je Zveza narodov bedno odrekla: pri razorožitvi, pri reviziji ver-saillskc pogodbe, pri japonskem vdoru v Mandžurijo in pri italijanskem vpadu v Ahesinijo. Lokarnska pogodba, Kellog-Briandor pakt, dogovori za preprečitev vojne, pogodbe glede omejitve oboroževanja in vsa mreža prijateljskih in razsodiščnih pogodb: vse to sc je zrušilo zaradi svojih lastnih pomanjkljivosti. Narodi ne zaupajo več papirnatim dogovorom, marveč svojemu oboroževanju in oboroževanju njihovih zaveznikov. l*o svetovni vojni so se nekateri od najboljših duhov posvetili nalogi, najti metode, kako bi pregnali medsebojno bojazen, ki vlada med narodi. Toda takih metod niso našli. V teku dveh desetletij in pol sem imel nenavadno priliko, da sem lahko opazoval svetovno zgodovino in prišel v stik z možmi, ki so to zgodovino kovali. Itral sem na stotine zgodovinskih knjig, knjige o izvoru svetovne vojne in drugih vojn, biografije in avtobiografije mož, ki so vodili usodo narodov in vojska. Bolj kakor kakšen povprečnež sem čutil potrebo, da si ustvarim jasne sodbe o osnovnih problemih sveta, o pravici in krivici v mednarodnih odnošajih. Toda priznati moram, da v splošnem nisem prišel do konca; nič manj nisem zmeden in negotov kakor večina mož, ki skušajo uravnavati tok mednarodne politike. Sicer pa je štiri in dvajset let poročevalskega delovanja, od katerih sem jih devetnajst prebil v tujini, bojazljivega, nerodnega in brezbarvnega kmečkega fanta, kakršen sem bil leta 1912, ko sem prišel v Chicago, notranje in vnanje močno spremenilo. Z zavestnimi napori se mi je posrečilo, da sem premagal večino ovir, ki so moje delo dolgo vrsto let otežavale. Pri tem sem uporabljal svoje lastne metode, ki so podobne metodam dr. Couejn, čeprav nisem ob začetku te samovzgoje nikdar nič slišal ne o njem ne o njegovih idejah. Premagal sem svojo bojazljivost v občevanju z ljudmi in si celo pridobil neko spretnost v tem pogledu. Pred razgovorom n kako znamenito osebo ali pred kakim težavnim poročilom sem festo sani sebe prepričeval, da sem nalogi dorasel, s tem, da sem si večkrat dejal: »Ti si se razgovarjal s tem in tem in še bogve s kakšnim človekom, ti si sestavil ta in ona važna poročila — ti boš spravil skupaj tudi to.c Svoje uspehe sem ohranil v spominu, svoje neuspehe pa sem pozabil brž ko mogoče. S tem sem se dokopal do znatne mere osebnega in poklicnega samozaupanja. Navajal sem se k temu, da sem iskal žensko družbo. Tn zdaj pa zdaj sem celo premagal svojo večno bojazen, ki sem jo imel v njihovi prisotnosti. Spoznal sem, da je pravilo: če imaš ljudi rad. to imajo tudi oni radi, celo bolj resnično glede žensk kakor glede moških. In večino žensk, s katerimi sem so seznanil, sem imel proti pričakovanju rad. — Z dobro premišljenim trudom je nekaj iz meno postalo, sicer precej različnega od tega, za kar sta me namenili moja detinska doba in moja okolica. f'c je potrebno, se znam obnašati kakor svetovljan, vem, katere vilice je treba rabiti pri kakem svečanem kosilu, poznam najboljše vrste šampanjca, vem, kako se je kaviar in znam nositi cilinder, ne da hi se pri tem preveč nerodno počutil. •S knjigami sem sc toliko izMikal, da sc v vsakršni družbi počutim gotovega in le malo utesnjenega. Še vedno imam rad, da sem včasih tudi sani in so odtegnem vsemu. Kadar koli utegnem, se za nekaj dni odpravim sam na potovanje. Ob teli izletih ne govorim skoraj z nikomer. Ta osamljenost mi je v koristen duševni počitek. Oklenil sem se Thoreaujevc filozofije. Vedno mi namreč nudi duhovno razvedrilo, čeprav se zavedam, da v življenju dejansko ni uporabna. \ endar to nič ne spremeni na dejstvu. Zadostuje mi, da vanjo verujem in da iz nje črpam svoj življenjski pogum. f c sem si želel, da bi srečal nkje tam zunaj v svetu mir, ki sem ga našel v Thoroaujcvi knjigi »Waldenc... vprav zdaj sem na tem, da sc odpravim v Evropo, kjer bom moral spet poročati o vojni. Dodatek Medtem ko je podlistek izhajal, je pisec umrl pod kaj čudnimi okoliščinami. Dne !>, maja letos je prišlo iz Londona poročilo, da so Webb Millerja našli blizu postaje Claphan v londonski podzemni železnici mrtvega. Med vožnjo mu je morda postalo slabo in je padel iz vlaka. Mož, ki je zrl tolikim nevarnostim in Čestokrat tudi smrti v oči. je umrl v okoliščinah, ko gotovo ni mislil, ,|a lmi preti nevarnost. Po vojni na Finskem, kjer so že mislili, da je mrtev, ker ni bilo od njega mesec dni nobenega glasu, se je odpravljal v sredozemske pokrajine, če bi se tam vnel požar. Tculu nenadna smrt je naredila konec življenju moža, ki je žo nekako slutil dogodke, katerih priča smo danes, in videl njih vzroke, ko je še ves svet veroval, da se bo rešil s papirnatimi pogodbami in dogovori. Wcbb Miller je za ameriški tisk — bil j0 voditelj evropskega oddelka ameriške poročevalske službe United Press kakor tudi za svetovno časopisje ena največjih izgub ne samo po sposobnostih, marveč tudi po izredni poštenosti in nepristranosti, ki sta bili vedno vodilo njegovega dela in sta mu odpirali pot po vsem svetu in v vse kroge. Sedaj je našel na onem svetu tisti mir, ki si ga je želel, ko je bral Thoreaujevo knjigo »Waldon«. Njegovo življenje jo bila pot brez miru — in taka je bila tudi njegova smrt. Evakuacije pred 2000 leti Neki atenski list opozarja na pripovedovanje starega Herodota, po katerem je Tenustokles leta 480. pred našim štetjem dal izprazniti Atene, ko so se perzijske čete po predoru pri Termopilah bližale temu mestu. Medtem ko je pripravljal znamenito pomorsko bitko pri Salamini, kjer je uničil perzijsko brodovje, je odredil, da so ženske, otroci in stari ljudje Atene zapustili, pozneje pa tudi sužnji, ker se je bal, da bi mogli ti sovražniku pomagati. Evakuirano prebivalstvo so spravili v Trecen, Egino in deloma na Salamino. Posebno meščani prvega mesta so se izkazali za zelo gostoljubne in so sprejeli med drugim zakon, po katerem bi celo oskrba tistih, ki bi bežali iz grške vojske, šla na račun njihovega mesta. Otrokom so dovoliil, da smejo v vseh vrtovih trgati smokve, olive in grozdje. Dali so jim na razpolago celo posebne učitelje, česar pa so se otroci manj veselili, nego svobode glede sadja. Učenjak, ki govori 290 jezikov Kakor poročajo nemški listi, je znani jezikoslovec, učenjak dr. Ludvik H. Schiiltz nedavno obhajal svoj 76. letni rojstni dan. Učenjak, ki biva v Frankfurtu, govori in piše nič manj kot 290 jezikov. Brez dvoma so med njimi tudi mrtvi jeziki in pa narečja. Dr. Schiiltz je objavil različne prevode iz kitajščine in sanskrita. Pač ga ni človeka na svetil, ki bi z njim dr. Schiiltz ne mogel govoriti v njegovem jeziku. Temeljito se je učenjak bavil z jeziki raznih plemen Severne, Srednje in Južne Amerike. Priprava, ki naznanja Nemcem ob belgijski obali, da se bližajo angleška letala. Vse bodo imele po 23.000 ton in 70 leta. Križarke bodo imele po 6.000, 7.000, 8.000 in 10.000 ton, najboljšo oborožitev, rekordno hitrost in letala. Polovica jih bo dokončanih že letos. Ogromno število rušilcev, katerih večina bo dokončana ež leto6, bo imelo poleg velike hitrosti in močne torpedne oborožitve, tudi vodna letala. To novost so Angleži uvedli že na nekaterih starih rušilcih. Vsi bodo imeli globinske bombe proti podmornicam. Podmornice bodo imele vse po 1000 in več ton. Tudi pri tem enotah si prizadevajo strokovnjaki doseči čim večjo hitrost, ki je v današnji »bliskoviti vojni odločilnega pomena. Nad polovico podmornic bo izdelanih že letos. Kakor že povedano, bo vsa ta nova mornarica dokončana koncem prihodnjega leta in takrat bo angleška oborožena sila na morju približno takale: 23 bojnih ladij z 800.000 tonami, 13 matičnih ladij za letala, okrog 115 križark, 320 rušilcev, okrog 170 podmornic in ogromno število pomožnih enot, s skupaj okrog 3,400.000 tonami. Prvi bankovec Leta 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi plačali vojake francoskega kralja, kakšnih 400 mož. Tedaj si je uprava Nove' Francije izmislila, da bi dala v promet na igralne karte napisane zadolžnice. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je de Meules, vodja uprave, ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednost. Vodna elektrarna v puščavi Velikanski načrt pripravlja angleški inženir Bali za Egipt. Sredi puščave namerava namreč zgraditi elektrarno. Kakih 60 km južno od morskega kopališča Marsa Malruch, je usedlina Quatara, ki leži 150 metrov pod morsko gladino. V tej usedlini 6ta dve zelenici. Vsa usedlina pa je velika 19.500 kvadratnih metrov. Tam hoče Bali zgraditi elektrarno, katera naj bi ves južni Egipt preskrbovala z elektriko. Izkopali bodo od Sredozemskega morja do te usedline dolg kanal, po katerem bodo monsko vodo spustili v usedlino. Treba bo pa s tremi predori premagati tri vrste hribov, ki so kakih 150 m visoki. Voda bo usedimo napolnila kakih 70 metrov visoko. Več pa, tako računa inženir, vode ne bo, ker bo sproti izhlape-vala. Barve zoper hrup in mraz V velikem mestu je zaradi tega najhujše, ker člcveka noč in dan moti strašni ropot. Sedaj so iz- I najditelji tudi proti mestnemu hrupu iznašli pomoč. I Začeli so namreč delati take barve, v katerih je namešana zdrobljena plutovina. Kakor je znano, je plutovina zelo pripravna za izolacijo zoper hrup in zoper vročino ali mraz. Barve iz plutovine bodo porabljali, da bodo z njimi pleskali tudi kabine letal, da ne bi vanje preveč udarjal mraz in ropot motorja. Kdor bo s tako barvo prepleskal svoje stanovanje, bo imel v njem več miru ter pozimi mani mraza, poleti pa manj vročine. Prebrisan berač Mascagni je nekega dne pod svojim oknom slišal igrati nekega lajnarja neizogibni »Intermezzo« iz »Cavallerije rusticane«. Možak je igral tako hitro, da skladateij ni mogel več poslušati. Planil je na cesto, vzel lajnarju ročaj iz rok in začel vrteti v pravem tmpu. Na začudenje lajnarjevo vprašanje, kaj to pomeni, je Mascagni povedal, kdo je in da mu je hotel samo pokazati, kako naj igra njegovo muziko. Možak je bil sprva malo jezen, potem si je pa nekaj domislil in je zadovoljno vlekel svoj voziček. Naslednji din se je zopet pojavil pred Mascagni-jevo hišo, toda z velikim lepakom na lajni, na katerem se je bralo; »Učenec znamenitega Ma6cagnija!« Ptiče uče govoriti O italijanskih trgovcih 6 pticami in rejcih ptic pravijo, da imajo poseben talent, da naučijo ptice govorjenja. V resnici izvirajo najzanimivejše živali te vrste iz Italije ali pa vsaj iz rok italijanskih strokovnjakov, ki uče ptice govoriti. V novejšem času uporabljajo sicer drugod kot učilo čedalje bolj gramofonske plošče 'n tako izgubljajo italijanski učitelji ptic tudi čedalje bolj svoj posebni položaj. Najboljše .»govornice «so slej kakor prej paoige in vrane, a tudi druge ptice se nauče nekoliko besed ali celih stavkov. Seveda ni govora o tem, da bi živali smisel besed, ki jih izgovarjajo, tudi razumele. Sčasoma sicer lahko po izpolortvi kakšne 6Voje želje sklepajo, da vsebuje 6tavek. ki ga izgovore, določeno vprašanje, a to je bolj stvar privajenosti, nego pa umevanja. Program radio Ljubljana Torek, 10. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za vsakega nekaj (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Citre in harmonika (ga. Dragica in g. Janez Ko-šmerlj) — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah) — 20 10 SlomSek o maternem jeziku in narodni zavednosti (g. prof. Etbin Boje) — 20.30 Koncert Radijskega orkestra — ?2 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (plošče). Drugi programi Torek, 10. sept. Bclgrad: 20 45 Koncert komorne glasbe — Zagreb: 20 Prenos iz opere — Bratislava: 20.80 Jazz — Brno: 19.25 Zabavni koncert — Praga: 20.45 Operetni večer — Sofija: 20.30 Koncert komorne glasbe — Budimpešta: 20.35 Plesna glasba — Hocrby: 21.25 Kitarski koncert — Rim Bari: 22 Simfonični koncert _________ Trst-Milan: 20 30 Lahka glasba — Kodanj: 19.50 Beethovnov koncert — Softens: 20.30 Odmevi iz raznih krajev — Toulouse: 19.15 Uounodov festival. Vljudnost — Neka Francozinja je debatirala s pisateljem »Svetovne zgodovine«, H. G. Wellsom o tem, kateri narod je vljudnejši, francoski ali angleški. Francozinja je držala' s Francozi, Wells pa z Angleži Ko sta nekaj časa govorila, je dejala Francozinja: »Pa vendar Angleži često sami priznavajo, da smo Francozi vljudnejši od njih.« — Wells je nato odgovoril: »Saj to je ravno tisto, kar dela Afl- I gleže vljudnejše od Francozov!« Ameriški oboroževalni načrt na morju Za fronto.' Letalski motor vdelujejo v trup. Kaj gradijo angleške ladjedelnice dobi «odločilnega pomena. Vse križarke, kakor tudi bojne ladje, bodo imele po več letal in torpedov. Rušilci bodo imeli od 1000 do 3000 ton in nad 40 vozlov hitrosti. Nove podmornice pa bodo vse oceanske z akcijskim radijem do japonskega otočja in nazaj, Poleg torpedne, bodo imele tudi močno topovsko oborožitev in seveda veliko hitrost. Pomožno brodovje bo obsegalo minonosce, lovce min, polagalce min, lovce podmornic, monitorje, vedete, patrolne in topovske ladje za obrambo obale, motorne torpedovke, ladjecisterne itd. Na ta način si hoče zagotoviti Amerika absolutno premoč na Tihem oceanu in varnost pred morebitnim napadom čez Atlantski ocean. To ji bo z dovršitvijo tega brodovja, ki bo seveda primerno ojačeno z letalstvom, brez dvoma v celoti uspelo, saj bodo imeli takrat 5,700.000 ton samih napadalnih enot ali z drugimi besedami brodovja prve linije. Japonci n. pr. bodo imeli takrat v najboljšem primeru komaj 2 milijona ton napadalnih ladij. Ameriška vojna mornarica bo obsegala po dokončanem načrtu z že obstoječ:mi ladjami sledeče enote: 50 bojnih ladij z 2.223.0C0 tonami; 32 matičnih ladij za letala z okrog 765.000 tonami; 157 križark z okrog 1,540.000 tonami; 680 rušilcev in torpedovk z nad 700.000 tonami in blizu 400 podmornic z nad pol milijona tonami. Pomožno brodovje bo štelo takrat okrog 1400 ladij z približno 2,300.000 tonami. Vsa vojna mornarica USA bo imeli 1947. leta vsega skupaj 2720 vojnih ladij z okrog 8,000.000 ton. Kaj takega zmorejo 6amo v Ameriki. Velike važnosti za ameriško vojno brodovje so * tudi vodna letala po 64 in 74 ton, ki bodo v kratkem dokončana. Te zračne trdnjave bodo največja letala sploh in jih bodo izdelali Američani v zelo velikem številu. Poleg teh, pa pripravljajo še velikansko le-I talo s 150 tonami, ki bo dokončano baje prihodnje leto. Da je vojna mornarica, kljub uspešnemu vojskovanju z letali še vedno odločujoče orožje, dokazuje dejstvo, da gradijo velesile ogromno število vojnih ladij. Že pred pričetkom sedanje vojne je obsegal angleški gradbeni načrt 660.000 ton novih enot, takoj po izbruhu sovražnosti pa so Angleži svoj pomorski program skoraj podvojili. V zgodovini Velike Britanije ne beležijo tako velikega števila vojnih ladij, ki bi bile v gradnji istočasno, kakor sedaj. Važno pa je tudi to, da bi morale biti nove ladje po prvotnem načrtu izdelane do konca 1942. leta, po novem načrtu pa bodo dokončane, čeprav jih gradijo mnogo več, že konec prihodnjega leta, kar bo omogočilo pospešeno delo odličnih angleških ladjedelnic. Poleg tega pa gradijo vojne ladje za Anglijo tudi njena čezmorska posestva, tako Kanada kakor tudi Avstralija, kjer so bile pred nedavnim dovršene nove ladjedelnice. Kanada je že izdelala 83 vojnih ladij in to torpedovk, lovcev min in lovcev podmornic. Take ladje so v sedanji vojni zelo važne. Danes dovršujejo angleške ladjedelnice z vso naglico sledeče ladje: 9 oklopnic s skupaj 355.000 tonami; 6 matičnih ladij za letala s 138.000; 40 križark s 300.000 tonami; 32 torpednih rušilcev s 56.000 tonami in 100 rušilcev z okrog 120.000 tonami; 15 podmornic s 16.000 in okrog 60 podmornic z neznano tonažo ter ogromno število pomožnih enot (lovcev min, lovcev podmornic, miaonoscev, motornih torpedovk itd.). Vse nove ladje obsegajo skupaj blizu 1,200.000 ton. Od oklopnic jih bo stopilo 5 V6ak čas v 6lužbo. Vsaka bo imela po 35.000 ton in po 10 topov kalibra 381 mm, poleg torpedov, številnih manjših topov in vodnih letal. Vse razvijajo okrog 35 vozlo‘v hitrosti. Imenujejo se »King Georg V.«, »Prince of Wales«, »Duke of York«, »Beatty« in »Jellcoe«. Malo pozneje bosta dodelani bojni ladji »Lion« in »Temerai-re«, ki bosta imeli vsaka po 40.000 ton in po 10 znatno močnejših topov. Ostala oborožitev bo taka kakor pri ostalih petih, prav tako hitrost. Dve oklop-nici pa bosta dokončani koncem prihodnjega leta. Vsaka bo imela po 50.000 ton, rekordno hitrost, topove z okrog 500 mm kalibra in silne oklepe. Gradnjo oklopnic, posebno pa zadnjih dveh, držijo Angleži v največji tajnosti. Matične ladje za letala se bodo tudi odlikovale z veliko hitrostjo in z močno oborožitvijo, kar je do- I sedanjim takim ladjam v veliki meri nedostajalo. Iz dneva v dan naraščajoča moč Japonske na Tihem oceanu in vojna v Evropi ogražata tudi Združene države ameriške. Z ozirom na ta dejstva, je sprejel ameriški senat sklep, ki odobrava načrt pomorske oborožitve USA. Po tem načrtu, ki je naravnost fantastičen in ki mora biti izpeljan do leta 1947., bodo zgradili 743 napadalnih enot in okrog 1000 pomožnih. Vse enove napadalne '-note bodo imele okrog 4,400.000 ton, pomožne ladje pa okrog 1.500.000 ton. Američani nameravajo svojo dosedanjo mornarico v celoti zamenjati z novimi, ladjami, vendar ne mislijo starih ladij uničiti. Nasprotno, vse bodo popolnoma prenovili in si na ta način ustvarili do leta 1947 zelo sposobno pomožno brodovje. Od zgoraj naštetih ladij, ki bodo morale biti dokončane do 1947. leta, jih je v delu trenutno okrog milijona ton. Kakšne pa bodo ameriške oklopnice? Šest, ki bodo kmalu dodelane, imajo po 35.000 ton vsaka in topove po 381 mm, kot to določa vvashingtooska oo-godba. Ostale pa bodo vse večje in sicer: 2 po 40.000 to (že v gradnji), s topovi po 420 mm; 12 po 50 000 in 15 65.000 ton vsaka. Oklopnice po 50.000 ton bodo take kot angleške bojne ladje tega razreda. 65.000 tonska bojne ladje pa predstavljajo čuda pomorske tehnike in se jih more smatrati za nepremagljive. Poleg tega eo tudi cenejše. Vse ameriške nove bojne ladje bodo razvijale od najmanj 35 do nad 40 vozlov hitrosti. Te plavajoče trdnjave so namenjene večinoma za Tihomorsko brodovje. Matične ladje za letala bodo imele povprečno po 25.000 ton, vsaka za 100 letal. Velika hitrost, močna torpedna in topovska oborožitev bo odlikovala vse Križarke bodo imele od 7.000 do 15.000 ■ton. Američani so 6e odločili za gradnjo 15.000, namesto 10.000-tonskih križark, ker so slednje dražje in slabše oborožene. 15.000 ton?ka križarka more imeti iudi močnejše oklepe, kar je v naši »letalski Za Jugoslovanske tiskarno « LJntiljanh jote Kraniarffc — Izdajatelji tni. Jože Sodja — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne trnčnina »Slovenski dom« Izbaja vt>ak delavnik ob 12. Mesti na naročnina 12 din, m Inozemstvo 25 din. Uredniilvoi Kopitarjeva ulica 6-111 leielon št tOUl do 400), Upravat Kopitarjeva ollca k