MoFUtonM poStnTna platna v pefovfnt Cena 1 Diri Leto II. (IX.), štev. 55 Maribor, sreda 7. marca 1928 »/VIKA« JI z h a j a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poštnem ček. zav. v Ljubljeni šL 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pe 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema uidi eglaeei oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica W. 4 Glavniača in zopet Glavnfača SKUPŠČINSKI PREDSEDNIK KAZNUJE VLADNE POSLANCE Z IZGUBO DNEVNIC. — NOVA RAZKRITJA O INKVIZITORSKEM DOSTOPANJU V GLAVNJAČI. — VELIKA BLAMAŽA SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIKA DR. PERIČA. BEOGRAD, 7. marca. Današnja seja in poslance. Skupščinski predsednik dr. skupščine se je morala znova baviti z Perič ni smatral za potrebno, da bi na-vprašanjem zloglasne Glavnjače in je bi- stopil v obrambo skupščine, preiskavo la zato zelo živahna in tako burna, da je : o Glavnjači pa je med tem vršila policija moral predsednik dr. Perič ponovno ;Ha lastno pest. Policijski agenti so takoj ; skega^ S^ obustnega in 3% za inva- Zafvorltev vseh kinematografov v državi V PONDELJEK, 12. MARCA SE ZAPRE VSEH 340 KINEMATOGRAFOV V JUGOSLAVIJI. — OKOLI 5000 LJUDI BREZ KRUHA. — PROTEST PROTI PREVELIKI DAVČNI OBREMENITVI. M a r i b or, 7. marca Kinematografi v naši državi so radi velikih davščin že nekaj časa v silno težki krizi. Tako na primer morajo lastniki kinematografov v mariborski oblasti plačati od svojih dohodkov 21% državnega davka, 12% občin- prekiniti sejo. 2e ob odobritvi zapisnika o zadnji seji je prišlo do velikega viharja, ker je skupščinski tajnik odklonil dostavek, da je Kmečko-demokratska koalicija tudi na včerajšnji seji pred pričetkom proračunske razprave zapustila zbornico. Posl. Bankovič je zahteval, da se to ugotovi v zapisniku. Ko pa se je tudi skupščinski predsednik dr. Perič pridružil stališču tajnika, je nastalo splošno prerekanje. Poslanci Kmečko - demokratske koalicije so poudarjali, da je bil ta dostavek tudi včeraj sprejet v zapisnik, tajnik pa je izjavljal, da nikakor ne more ugoditi njihovi zahtevi, češ da KDK tozadevno ni podala nobene izjave. Prerekanje med poslanci je trajalo skoro eno uro. Končno je dal predsednik predlog glede dostavka k zapisniku na glasovanje. Na svoje veliko presenečenje pa je opa- j zil, da je ostala vladna večina v manjšini. V skrajni zadregi pa tega ni hotel priznati, temveč je odredil ponovno glasovanje, ki pa je končalo z istim rezultatom. Ker pa so vladinovci kljub temu zatrjevali, da so bili oni v večini, je prišlo do tako burnih prizorov, da je bil predsednik dr. Perič primoran, da je sejo pre kinil. To priliko pa je seveda v prvi vrsti porabil za to, da bi rešil izgubljeno situacijo. Poslal je na vse strani sluge in tajnike, ki so pozivali poslance vladne večine, da naj pridejo na sejo. Po zopetni otvoritvi seje se je vršilo že tretje glasovanje. Večina se je izrekla za predlog Kmečko-demokratske koalicije, kar je moral med smehom opozicije končno priznati tudi predsednik skupščine dr. Perič. Radi velike blamaže, v katero ga je spravila vladna večina radi odsotnosti njenih poslancev, je bil dr. Perič tako razkačen, da je odredil, da vsi poslanci, ki niso bili navzoči pri prvem glasovanju, izgube za današnji dan dnevnice. Sledila je razprava o nujnem predlogu Kmečko-demokratske koalicije, v katerem se poziva notranji minister dr. K o-r o š e c, da poda poročilo o rezultatih preiskave v Glavnjači ter poroča skupščini, kdo in kako so bili kaznovani kriv.ci Prvi je govoril poslanec Večeslav V11 d e r (SDS), ki je naglašal, da je notranji minister dr. Korošec o priliki zadnje razprave o razmerah v Glavnjači obljubil, da bo odredil preiskavo in o njej Poročal. Toda skupščina zaman čaka na ministrovo poročilo. Pač pa je zato v odgovor na interpelacijo KDK policija napadla v svojem komunikeju skupščiuo po zadnji debati o škandaloznih razme- Me. Vrh tega ie treba računati 'še rah v Glavnjači iskali po mestu in okolici obrtni i. dohodninski davek ter razne vse one osebe, ki jih je poslanec dr. K o- druge pristojbine, kar znaša 7'°P^ 3%, torej skupno nič mani kot 44 odstotkov na davkih. V ljubljanski obla s a n o v i č omenjal v svojem velikem govoru. Z obljubami in grožnjami so policijski agenti pritiskali na te ljudi, da naj prekličejo svoje zadnje izjave in zamolčijo, kar se jim je dogodilo v Glavnjači. Z vzvišenim glasom je posl. V i 1-der vzkliknil: »Kdo je kriv za to postopanje: dr. Korošec ali šef beograjske policije Lazarevič?« Poslanci večine so sti pa znašajo davki celo 46 odstotkov. Vsakdo mora takoj uvideti, da so lastniki kinematografov pri teh razmerah in velikih izdatkih za filme dejanski v silno kritičnem položaju. Mnogi lastniki so že zaprli svoia podjetja, nekateri životarijo le z največjo težavo, aktivnih pa je le malo. V naši državi ie skupno 340 kinema- postali tako razburjeni, da so skušali z tografov. med njimi 44 v Sloveniji Lastniki kinematografov so v znak protesta proti nrevellki davčni obremenitvi sicer že na svojem zborova vpitjem in hrupom preprečiti govorniku nadaljna izvajanja. Za Vilderiem ie Mgnmrt pes!, dr. ^ sHe„ni da ,7inr0 Sava Kosanovič (SDS), ki je točko: » t____— _.v.~ i.:---------------„ za točko pobijal komunike policije in navedel zopet mnoge še bolj kričeče sluča- je iz Glavnjače. Med drugimi je omenil tudi slučaj neke Lele, zaposlene pri brivcu, ki brije tudi notranjega ministra dr. Korošca. Policija sama ji je svoječasno izstavila poselsko knjižico, toda lepega dne jo je kratko- ' I s 1. februarjem vse kinematografe v j državi- a so izvršitev sklepa potem : za nekaj časa preložili. V Beograd ie i odšla posebna deputaciia lastnikov kinematografov, med njimi tudi lastnik mariborskega »Grajskega kina«. g. Guštin, ki je v finančnem ministr*; stvu natančno pojasnila obupen polo-: žaj kinematografske obrti. Finančno ministrstvo je samo uvidelo upravičenost pritožb in obljubilo, da se bodo želje lastnikov kinematografov upoštevale pri proračunskih amand-manih, ostalo pa je seveda samo pri obljubah, kakor je pri nas že stara navada. Lastniki kinematografov so se zato sedaj odločili, da zapro vse kinematografe v vsej državi, kar se zgodi že v pondeljek. dne 12. marca. 1 ri-stoštirideset kinematografov bo ega dne ustavilo obratovanje in na stotine in stotine ljudi ostane brez zaslužka. Mesto da bi vlada pobijala brezposelnost, ki je v naši državi že tako preveč občutna, jo s svojo nespametno davčno politiko še povečuje. Računa se, da bo v pondeljek vsled za-tvoritve kinematografov okrog 3000 ljudi brez kruha. Ljubitelji kinematografske umetnosti pa imajo le še pet dni časa. da se nagledajo svoje priljubljene kinematografske zvezde. Kakor se nam poroča, lastniki kinematografov ne mislijo niti najmanj popustiti od svojih upravičenih zahtev. Imeli bodo svoje kinematografe toliko časa zaprte, dokler vlada ne ugodi njihovim zahtevam. Tekstilna industrija v Sloveniji. Tekstilna industrija Slovenije se v 7.ad-. njih letih prilično ugodno razvija, kar je malo proglasila za prostitutko m jo vrgla J tembolj hvalevredno, če pomislimo na v Glavnjačo. j današnjo splošno težko gospodarsko sta- Da ovrže navedbe policije, je dr. Ko- ; nje in na umetne težkoče, ki ovirajo v sanovič dalje navedel, da'je bila dotična splošnem našo industrijo v njenem razvoju. Tekstilna industrija postaja poiago učiteljica, ki jo je policija proglasila svoječasno za vohunko in jo mučila v Glavnjači. še istega dne, ko je imel on svoj govor o nečuvenih škandalih v Glavnjači, izpuščena iz Glavnjače kot popolnoma nedolžna in se je zopet vrnila v državno službo. Se hujši je slučaj dveh trgovskih vajencev v Subotici. Ko je prišel gospodar obeh vajencev v konkurz, sta ostala dečka na cesti, prišla v Beograd in prosila ma eden najglavnejših produkcijskih pro cesov našega gospodarstva. Njen razvoj bo tudi znatno uplival na postavko trgovinske bilance. Zato je potrebno, da se naša tekstilna industrija enkrat v 'etu reprezentativno pokaže. Najugodnejšo priliko ji nudi vsakoletni velesejem v Ljubljani. Opozarjamo vse industrijalee te branže, da bo letošnji velesejem od 2___11. junija in jih naprošamo, da se u- deleže te prireditve, vsaj s tem koristijo samemu sebi in skupni stvari. Kakor ču jemo, se uprava velesejma bavi z orga-policijo, da bi jima našla kako namesti- ni7acij0 §pecijelnega tekstilnega oddelka. tev. Policija pa ju je kratkomalo vrgla v Glavnjačo med navadne zločince, ki so ju posilili in spolno okužili. Nekemu delavcu so bili kline med noh- Pohištena industrija in obrt na velesejmu V Sloveniji se lahko ponašamo z naglim razvojem domače lesne industrije in obrti, zlasti pa pohištvenim mizar- te. da bi priznal dejanje, ki ga ni nikdar stvom. lo -g ra no slovenskeobrtne brin-i • ~v . dusfriitrok podel v greznico. Ni pa ves čas vedela, da je v drugem stanu. Pred preiskovalnim sodnikom pa je obtoženka že trdila drugače: da je namreč spila kozarec žganja s poprom, da bi si s tem olajšala bolečine, ki so jih povzročili po njenem prepričanju vetrovi. Radi alkohola pa da je padla v nezavest in se od tega trenutka ne spominja na ničesar več. Na podlagi nekaterih uradnih ugotovitev pa je državno pravdništvo prepričano, da je obtoženka porodila pri popolni zavesti, in siccr v kuhinji in od tod zanesla otroka v stranišče. Iz greznice je novorojenčka rešil domači hlapec, ki so ga poklicali gostje. Še ob priliki reševanja otroka je Pirševa baje prosila ljudi, naj ga pustijo y greznici. Porotniki so z 8:4 glasovom potrdili vprašanje glede poskušenega detomora in zanikali vprašanje glede duševne zmedenosti o priliki poroda, nakar je bila Ivanka Pirševa obsojena na tri leta Ječe. Razprava je bila tajna. Senatu je predsedoval vss. g. Guzelj, votanta g. dss. Lenart in okr. sodnik gosp. Mikluš; drž. pravdnik g. dr. Hojnik; zagovornik g. dr. Snu deri; izvedenca gg. dr. Toplak in. dr. Zorjan. « !» Na zatožni klopi porotne dvorane sta sedela danes popoldne 231etna posestniška sinova Janez Rine in France Lesar s Ptujske gore. Javni tožitelj ju je priti-ral pred ljudsko sodišče radi grdega zločina, izvršenega ropa. Iz obtožnice posnemamo naslednje podrobnosti. Zvečer dne 16. oktobra je prišel Martin Katnenšek, ki je plačeval mleko dobaviteljem po bližnjih krajih, v gostilno Viktorja Stefancioze na Ptujski gori in si naročil vina. Kmalu za njim sta vstopila današnja obtoženca in sedla k drugi mizi ter naročila pol litra vina. Ker je Kamenšek oba poznal, so pričeli pogovor in sedli skupno k eni mizi, Kamenšek je naročil dva litra vina, ki so ga spili v družbi natakarice Terezinke, ki je slavila svoj god. Vse je bilo živo in veselo ... Pogovor je nanesel tudi na gospodarstvo. Kamenšek je pripovedoval, da ie plačeval po vaseh mleko in je tudi sam plačeval zapitek. Rine in Lesar sta te besede slišala in tudi videla denar, ki ga je kazal Kamenšek, ko je poravnal račun v gostilni. Še pred polnočjo so zapustili vsi trije gostilno. Bili so nekoliko vinjeni in so med potjo peli. Tik neke kapelice pa sta obdolženca na enkrat napadla Kamen-ška in ga pobila na tla. Udrihala sta po njem še naprej in mu prebrskala vse žepe ter mu vzela blizu 600 Din gotovine, nož in žepno ogledalce. Kamenšek je obležal dve uri v globoki nezavesti: na glavi je imel nebroj bul in krvnih podplutb; udarci z neznanim predmetom po glavi so imeli za posledico pretresenje možganov. Rine in Lesar sta tekom preiskave tajila, se različno zagovarjala in izmišljala momente, ki so se kasneje izkazali kot neresnični. Ob neki priliki pa je Lesar priznal dejanje in krivdo obeh obdolžencev. Nazadnje pa sta začela zvračati krivdo drug na drugega, češ, oni je napadel Kamenška in ne jaz! Mariborski in dnevni drobiž mestni autobus-promet In gledališki abonenti Ravnateljstvo mestnega avtobus-prometa nam je puslalo z ozirom na naš včerajšnji članek sledeče pojasnilo: • Glede na pritožbo gledaliških abonentov, ki uživajo ugodnost režijskih cen, v navedenih slučajih ne more biti govora o šikaniranju potujočega občinstva. Po svoječasnem sklepu mestne občine dobijo gledališki abonenti dogovorno z gledališko upravo za večer predstave posebne vozove na razpolago. Razun tega je vodstvo dovolilo še izjemno uporabo normalno vozečih avtobusov, vendar samo na | predpfijavo tia dan pred predstavo na postaji pri šoferju. Seveda velja slednja ugodnost samo v omejenem obsegu, ker imajo na vsak način prednost običajni potniki, ki plačajo normalne pristojbine. Preko te ugodnosti vodstvo seveda ne more pristati tudi na uporabo legitimacij po drugih osebah in ob vsakem času, kakor se je hotelo to večkrat prakticirati, ker je vezano na tozadevni sklep obč. sveta. Ako so nekateri abonenti pri vmesnih avtobus-postajah zamudili avtobus, te~ daj seveda ne zadene krivda podjetje, kajti avtobusi morajo odhajati iz SI. Bistrice po voznem redu, nikdar pa predčasno in je priporočati, da se preprečijo zamude, pravočasni dohod abonentov na postaje. Po predpisih mora dajati šofer pred dohodom v postajo in pri odhodu znamenja, potniki pa naj čakajo na vidnem mestu tik postaje, tako da jih šofer lahko opazi. V slučaju Slivnica vodstvu ni bilo sporočeno, da dolguje gledališka uprava tamošnjim abonentom predstavo, zato tudi ni moglo dati šoferju tozadevnih direktiv. Da se v bodoče preprečijo neprilike, naproša vodstvo abonente, naj prihajajo predčasno na postaje. Tako vstopanje kakor tudi izstopanje je dovoljeno samo na označenih, postajališčih, vožnja pa naj se omeji samo na dan predstave v to določenih avtobusih. Vsaka nekorektnost od strani šoferjev naj se takoj naznani vodstvu ali kontroli avtobus-prometa in ne šele proti koncu sezone, ker le na ta način je mogoče vzdržati red na progi. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 7. marca. Zaprto. Četrtek, 8. marca ob 20. uri »-Orlov« ab. A. Kuponi. Petek, 9. marca. Zaprto. Sobota, 10. marca ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Nedelja, 11. marca ob 15. uri »Eva«. Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene. — Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«. Kuponi. Gledališka predstava »Eve« za delavske organizacije. V nedeljo, dne 11. tm. ob 15. uri se vprizori pri znižanih cenah popularna opereta »Eva« (deklica iz tovarne). Dejanje te priljubljene operete, katere snov je zajeta iz delavskih krogov in se dogaja v tovarni, bo nedvomno zanimala delavstvo. Zato je gledališka uprava pripravljena od že itak znižanih cen vstopnino za delavstvo še znižati, ako se javi do 50 članov iz delavskih organizacij in sicer do sobote 10. t. m. opoldne. Pri treh mladenkah To ljubko opereto, ki sc naslanja na Schubertovo glasbo, smo imeli na našem odru skozi tri sezone 1922—25. Doživela je celoskupno 27 predstav, kar dokazuje, da se je naši publiki močno prikupila. Dokazal je to tudi lep obisk povodom sobotne premijere. Gledališče Je bilo napolnjeno in včerajšnja repriza mora zaznamenovati dobro zasedbo. Vloge so bile topot k velikemu delu v drugih rokah. Kot Schuberta smo videli nanovo g. Burjo. Podal je skromnega skladatelja v polni meri zadovoljivo. Istotako je ustrezala gdč. L u b e j e v a kot Hannerl. Uprav ta vloga je bila svo-ječasno njen prvi večji nastop. Gdč. U d o v i č e v a, kot operna pevka Grizi je tudi tukaj dokazala svojo uporabnost in to v igri in v petju. Dvornega steklarja Tscholla in detektiva Novotnega sta spet ugodno absolvirala g. R a s b e r-gering. Harastov i č. Nove zasedbe so bile: pesnik Schober (g. Bratuž) slikar Schwind (g. S k r b i n š e k), hišnica Brametzberger (ga Založnikova), ga. Tschollova (gdč. Kraljeva) in nekatere druge. Vse so bile prav dostojno izvedene in so pripomogle, da je dosegla predstava popolen uspeh. Režiser g. R a s b e r g e r se je spet zavzel za izvršitev svoje naloge. Oprema je slikovita in posveča se večja pozornost maskiranju. Orkester je prav spretno vodil g. kapelnik Herzog. — H. D. Zaplemba kniige »Sibirski punt«. I. Vukov slovenski prevod ruske povesti »Sibirski punt« od pisatelja Pavia Dorohova je bil sedaj zaplenjen, češ. da propagira nasilne spremembe državnega in družabnega reda. Delo, ki prikazuje epizode iz ruske revolucije, je pa že pred mesci izšlo v Ljudski tiskarni, lani se je pa brez vsake zaplembe priobčevalo kot podlistek lista »Delavska politika«. Mestna 4n studenška občina ter uprava železnic iščejo sv. Krištofa. Kdor gre čez brv v Studence, pride pri dravski sesalci do takega blata, da mora biti že pravi junak, ako si upa v tisto brozgo. Naše mesto z okolico vred nudi v slabem in deževnem vremenu res žalostno iij z blatom zamazano sliko. Vendar vsfe to ni še nič, kakor izgleda kakih 30 m dolga pešpot pri dravski se-salki. Morda je ravno vsled tega taka, ker ima tri lastnike oziroma gospodarje. En del pripada namreč mestu, drugi del pa Studendetn. Last je pravzaprav pa železnice, ki sama za-se te poti ne .vibi, ,dasi jo pa zelo mnogo rabijo njeni delavci. Vsak dan pasira to pot več sto delavcev, delavskih žen in šolarjev, a je taka, da človeka kar zgrozi, ko pride do tega mesta. Zato pravijo, da so se baje pogodbeno dogovorili mestna občina, studenška občina in uprava železnic, da bodo najele novodobnega sv. Krištofa, ki bo ljudi prenašal preko tega nevarnega mesta. Občinstvo toplo pozdravlja to misel in upa, da nastopi tak Krištof že pred Jožefovim svoje mesto. Malce se pa le boji, če ne bo tudi tak velikan sam gazil v blatu. — Naš novi generalni konzul na Dunaju. Za generalnega konzula naše države na Dunaju je imenovan direktor trgovsko politične in konzularne sekcije, Radovan Šumenkovič. Dosedanji generalni konzul dr. Lazar Bajič je imenovan za načelnika sekcije za mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu. — Generalni varuh za mesto Maribor dr. Josip Kronvogel uraduje vsak dan od 10. do 12. dop. na okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 8. Prizadete stranke se v tem času lahko osebno zglnsiio pri nieui v zadevi alimentacij itd. —■ Zračni promet na progi Beograd-Zagreb. Zračni promet na progi Beograd—Zagreb in obratno, ki je bil otvorjen 15. februarja, se razvija zelo povoljno. Ako upoštevamo, da je bil potniški letalski promet otvorjen v najbolj neugodnem letnem času, so dosedanji uspehi zelo častni in je zanimanje občinstva vedno večje. Potniška letala polete vsak dan, ne oziraje se na vreme. Dosedaj so preletela v 20'dneh dolžino 14.800 km, kar odgovarja daljavi Zagreb—Bombay in nazaj. Polet iz Zagreba do Beograda traja običajno 1 uro 50 min., kadar je veter pa največ 2 uri 30 minut. Dossdaj so prepeljala letala razen pošte tudi 66 potnikov, med njimi 10 dam in gospodičen. Iz Zagreba v Beograd se je odpeljalo skupno 42, iz Beograda v Zagreb pa le 24 potnikov. Pričakuje pa se, da se bo posebno v poletnem času potniški letalski promet močno dvignil. — Poskus samomora. V nedeljo si je v samomorilnem namenu prestrelil glavo 311etni delavec papirne tovarne na Sladkem vrhu Josip Zweidich. Prvo pomoč mu je nudil 'dr. Leschag iz Murecka, včeraj so ga pa pripeljali v mariborsko bolnico. Obupanec je brez zavesti. — Smrtna žrtev pustne zabave. V bolnici je umrl 57 letni posestnik Alojz Malek, katerega so iz okolice Sv. Lenarta s prerezanim trebuhom pripeljali od pustne zabave. Črevesje mu je viselo ven, rešilni poskusi se niso obnesli in mož je tako dva tedna čakal na zadnjo rešiteljico — smrt. Strašno rano mu je prizadel v pijanosti in jezi neki fant. —* Zaprli so ponoči-nekega F. V., ker je pred gostilno pri »Zelenem vencu« v Danjkovi ulici nekega gosta tako močno udaril po glavi, da mu je prebil uho. Mož se je nasilno obnašal tudi proti stražniku. — Motociklisti dobijo sedaj na policiji nove tablice s številkami. Avtomobilisti jih že imajo. Požarna nevarnost v gledališču. Ob koncu sinjpčne gledališke predstave je začela za odrom goreti neka zofa. Policijsko nadzorstvo je še pravočasno zapazilo tlenje. Ce bi bili tlečo zofo zanesli med drugo opremo, bi nastal lahko usodepolen požar ne samo za gledališče, temveč tudi za okolico. Prepoved kajenja se bo radi tega strogo izvajala za vse gledališke prostore. — Neznanec, ki se izdaja za Martina Avriga, sina železniškega skladiščnika iz Ljubljane, se je pojavii v Mariboru ter trdi, da je bil od vojnih časov kot ujetnik v Rusiji. Na brzojavna vprašanja so pa iz Ljubljane dobili odgovor, da Avrige ne poznajo. Moža so pridržali v svrho nadaljnih poizvedb. — Sleparije pod imenom Rdečega križa. Društvo »Rdečega križa« v Beogradu je prijavilo notranjemu ministrstvu, da neki Jakob Zumbulovič v Beogradu, ki ima svojo podružnico tudi v Skoplju, sleparsko posluje s srečkami Rdečega križa in z državnimi papirji, katere prodaja po vseh krajih države na obroke pod gotovimi pogoji. Zumbulovičevi agenti se predstavljajo za činovnike »Rdečega križa«. Tudi prospekt je sleparski, ker govori o več dobičkih pri loteriji Rdečega križa, kakor jih je v resnici. Ker se s takim postopanjem zlorablja ime in ugled »Rdečega križa« in se more pri občinstvu ustvariti napačno mnenje o ciljih in nalogah »Rdečega križa«, se poziva občinstvo, da pazi na take agente, ki bi se predstavljali kot uradniki »Rdečega križa« ter vsakega takoj prijavi policijskemu komisarijatu. — Z nožem v hrbet. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico 221etnega dninarja Jožefa Radoiica iz Sv. Marjete na Dravskem polju« Ko je šel zvečer , proti Slovenji vasi pri Ptuju, so ga napadli z noži neki neznanci. Ra-dolič ima precejšnje rane po hrbtu. — Kar ie res Je resj Najlepše kravate se dobe le prt tvrdki L. O r n i k. Koroška cesta 9. VI. Koncertu »Drave« je dostavila domača tvrdka Brandl v lastnem podjetju prvovrstno izdelan gla-sovir ter to tvrdko vsestransko priporočamo, 53i Ob koncu afganistanskih proslav KAR JE PREVEČ, JE PREVEČ. — NEMČIJA IN AFGANISTAN. Po dolgotrajnem afganistanskem proslavljanju imajo v Berlinu še mnogi hudega mačka. To tudi ni čuda. Dan na dan so parade in banketi. Enkrat pri državnem predsedniku za Aman Ulaha, potem pri Aman Ulahu za državnega predsednika, v zunanjem ministrstvu za afganistansko poslaništvo, pri afganistan skem poslaništvu za državnega predsednika itd. Kar je preveč, je preveč. Nekateri listi so začeli primerjati sedanji obisk z obiskom Callesa, predsednika mehi-kanske republike in znanega agrarnega reformatorja. Ko je bil ta državni poglavar pred nekaj leti v Berlinu, je mirno in skromno stanoval v hotelu, z nemškim državnim predsednikom Ebertom sta se porazgovorila, podala sta si roke in obiska je bilo konec. Aman Ulah se je pripeljal z vlakom iz Basela in po voznem redu bi moral izstopiti na anhaltskem kolodvoru. Aranžerjem sprejema je bil pa ta kolodvor preskromen in z velikimi tehničnimi težavami so uredili tako, da so Afganistance vo zili kroginkrog Berlina ter jih končno izkrcali na lehrtskem kolodvoru, ki je bil k sreči dovolj velik za vse sprejemne ceremonije. Za bivališče gostov so uredili palačo umrlega pruskega princa Albrehta. Ureditev pa ni bila enostavna. Napravili so nove kopalnice, preuredili električno razsvetljavo, spalne sobe popolnoma na novo opremili in tako so davkoplačevalcem navalili na pleča dober poldrugi milijon v našem denarju. Za to lepo svoto pa Nemci lahko gledajo v nekaterih berlinskih listih slike novih . postelj in foteljev za visoke goste. Kar se že sedaj od pusta sem v zvezi z obiskom iz Jutrove dežele piše in slika, presega dosedaj običajne mej«. Reporter nekega lista je celo pregovoril enega od afganistanskih lakajev, da mu je prepustil svojo uniformo in legitimacijo. Reporter Razpis tekem za m. llgerjeu prehodni pokal 1. Tvrdka M. Jlgerjev sin je darovala Medklubskemu odboru LNP v Mariboru prehodni pokal, ki se razpiše vsako leto z namenom, da ■ustvari mariborskim klubom nove možnosti tekmovanja in razvoja ter da jih gmotno okrepi, 2. Pokal postane trajna lastnina kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri leta zapored ali petkrat prekinjeno. Do tega časa ostane pokal začasno v posesti vsakokratnega zmagovalca. Mesec dni pred početkom novih tekem se mora izročiti pokal darovatelju, do predaje pa odgovarja zanj odbor dotičnega kluba. V slučaju razdružitve ali razpusta kluba, ki se nahaja začasno v posesti pokala, ter v slučaju, da začasni posestnik pokala preneha biti član LNP., se mora vrniti pokal darovatelju. 3. Za pokal smejo tekmovati vsi mariborski klubi včlanjeni v LNP s svojim prvim moštvom. Ako se kak klub samo-lastno odtegne tekmovanja ali iz katerega koli razloga samolastno med tekmo odstopi, zgubi tekmo ter izpade iz na-daljnega tekmovanja, razen tega izgubi pfavico udeležbe v pokalnem tekmovanju za prihodnje leto ter odgovarja za morebitno škodo, ki nastane radi njego vega postopanja. 4. Tekmovanje se vrši po pokalnem sistemu t. j. vsak klub, ki tekmo izgubi, izpade iz nadaljnega tekmovanja. — Za tekmovanja so veljavna pravila in pravilniki JNSa, v kolikor ne vsebuje sam razpis posebnih določil. — Žrebanje ter minov in protivnikov ter določitev igrišča izvede M. O. Sodnike delegira ZNS . . — .. , . , sekcija Maribor. Vsaka tekma traja 2 moz umrl m zena bi po afganistanski k t 45 minut Ako ostane reZultat tudi postavi morala postati sužnja pokojnikove rodbine. Nemško poslaništvo je posredovalo in končno odštelo lepo svoto, da je vdova smela nazaj v svojo domovino. se je potem azijatsko našminkal, oblekel pisano uniformo ter se tako vštulil v palačo. Videl ni sicer nobenih posebnosti, ko se je pa o njegovem vtihotapljenju v palačo pisalo v listu, je pa pruska kriminalna policija v svoji pedantnosti takoj sestavila prijavo radi kršitve hišnega miru proti neznanemu storilcu. Za pozdrav v perzijskem jeziku so moža lahko našli, težko je bilo pa najti damo, da bi pozdravila v perzijskem jeziku kraljico. Tri dni so jo iskali, končno so pa imeli toliko sreče, da so iztaknili soprogo nekega bivšega mornariškega oficirja, ki je lahko prevzela nalogo perzijskega pozdrava. Nekateri berlinski listi so začeli s precejšnjo ironijo razpravljati tudi o tem, kaj lahko Nemčija pričakuje od toliko proslavljenega Afganistana. Afganistan je sicer enkrat tako velik, kakor Nemčija, glede prebivalstva se pa ne vjemajo niti visoke okrogle številke. Eni govorijo o desetih, drugi o 15 milijonih, prebivalcev pa še gotovo Mihče ni štel, ker so po precejšnjem delu nomadi. Bogzna, kdaj bodo ti ljudje rabili razne stroje in aparate iz Nemčije, Nem-ško-afganistanski stiki se omejujejo še vedno le na par ne ravno prijetnih sla čajev. Tu je n. pr. zadeva geografa Sauerja, ki je v silobranu ustrelil nekega afganistanskega roparja. Afganistanski kadi ga je radi tega obsodil na smrt in Nemčija je morala plačati čedno svoto za odkupnino geografove glave. Neka Berlinčanka se je pa zaljubila v lepe oči nekega Afganistanca, ki je hodil po Nemčiji. Po poroki je odpotovala z njun v njegovo domovino. Tu je pa nladi Letošnje reprezentativne tekme. Leto 1928. je uprav rekordno po reprezentativnih nogometnih tekmah našega JNS. Že sedaj so končnoveljavno skle njene naslednje meddržavne tekme: 25. marca proti Madžarski v Budimpešti, 8. aprila proti Turški v Zagrebu, 6. majnika proti Avstriji na Dunaju, majnika proti Rumuniji v Beogradu1, 28. junija proti Češkoslovaški v Zagrebu, 16. septembra proti Turški v Carigradu (revanš), 28. oktobra proti Češkoslovaški v Pragi (revanš). Razen teh sedmih tekem sta sklenjeni tudi tekmi za revanžo proti Avstriji in Madžarski, ki se odigrata jeseni, in sicer ena v Zagrebu ter druga v Beogradu. Pogajanja pa se vršijo poleg tega še z Bolgari in Francozi. Če pridemo na olimpijado, absolviramo še tam najmanje eno reprezentativno tekmo, tako da bo vseh imenovanih iger nič manj kot dvanajst... Noben evropski narod nima sklenjenih toliko tekem za eno leto! Veliko vprašanje je, kako bo JNS našel termine in i-gralce za to sumo reprezentativnih tekem, katerim se pridružijo še igre za prvenstvo države, za* srednjeevropski pokal in za pokal JNS. Za sodnika pri tekmi Jugoslavija—Madžarska dne 25. tm. je določen Dunajčan g. Pressler. Za tekmo proti Rumunski je JNS predlagal enega izmed sodnikov gg. Braun, Ivančič in Merites, za tekmo proti Turkom 8. aprila p# gg. Braun, Retschury, Ivančič. Rti la in njegou zaklač Iskanje Atilovega zaklada je zahtevalo na Madžarskem že mnogo žrtev. Pred kratkim pa se je pri iskanju zaklada pripetila nova nesreča. Po starodavnem u-stnem sporočilu je bil Atila pokopan z vsem svojim zakladom. O tem so sdine vse govorice, ni pa jasno, kje naj bi bil grob tega velikega hunskega kralja. — Tako govore v okolici mesta Orszera, da je kralj Atila pokopan nedaleč od . tega kraja. Zato se je 6 kmetov odločilo, da poiščejo kraljev zaklad. Držali so . svoj načrt v največji tajnosti in odšli neko noč na delo. Čim so prišli na kraj, kjer naj bi bil Atilov grob, so res našli griček, podoben veliki grobnici. Na njem je bilo polno kamenja, na vrhu pa ie ležala velika pečina. Kmetje so s pomočjo dinamita uničili pečino in res našli pod njo veliko in temno odprtino. Dva Seljaka sta se takoj spustila v jamo, da najdeta iskani zaklad. Ker pa se dolgo 'lista vrnila, so jih šli ostali iskat. Stopili so polagoma v temni hodnik in nedaleč od vhoda našli svoja dva tovariša, ki sta ležala nezavestna na tleh. Tudi njim samim je postalo slabo in so komaj prišli iz jame. Prva dva sta umrla, dočim so si o-stali štirje komaj rešili življenje. Dognano je bilo, da je dotična jama oolna ogljikove kisline, ki jih je zastrupila. — Kopači so bili prepričani, da so našli kraj, kjer je zakopan Atilov zaklad, toda strupeni zmaj, ki čuva to blago, jih je zastrupil s plinom, da sta dva umrla, o-stali pa težko zboleli. soditi Sokrata na smrt, sicer bi se pregrešili proti obstoječim pozitivnim dr žavnim zakonom. Sokratovi »pristaši« pa trdijo, da je bila Sokratova obsodba justični umor, ki so ga zakrivili Sokratovi sodniki. Debata med Sokratovimi | pristaši in zagovorniki sodnikov je po nato neodločen, določi zmagovalca žreb, ki ga izvrši sodnik dotične tekme v prisotnosti obeh moštev in event. funkcionarjev M. O. ter obeh klubov. 5. V tekmah za M. Jlgerjev prehodni pokal imajo pravico nastopanja vsi igralci, ki so v službenem glasilu LNP verificirani za prvenstvene ali prijateljske tekme in sicer ne glede na to, ali imajo pravico takojšnjega nastopanja z ozirom na morebitni prehod iz kluba v klub ali Nastopati ne smejo neverificirani igralci ter igralci, ki imajo zabrano igre. stala tako strupena, da se je atenski Zamenjava igraicev med tekmo je nedo- odvetnik Paradopopulos sedaj odločil, da zahteva od atenskega sodišča revizijo Sokratovega procesa. Kakor znano, je bil Sokrat usmrčen 400 let pred Kristom in bo zato ta revizijski proces za atensko sodišče pravi , študij starih grških u-stanov in starodavnega zakonodajstva. Proces se bo vršil v navzočnosti »strokovnjakov« v starem grškem pravu in bo zato trajal seveda zelo dolgo časa. Sicer pa se Sokratu tako nič ne mudi! Revizija procesa proti Sokrntu Na Grškem je bilo nedavno pokrenje-no neko že jako staro vprašanje*- Ali je imel atenski aeropag po zakonu pravico, da obsodi na smrt velikega misleca Sokrata? Stoletja so bili seveda vsi 'judje vseh narodov na strani nesmrtnega, na smrt obsojenega grškega filozofa. Med tem pa se je na Grškem pojavila »stranka«, ki hoče oprati tedanje atenske sodnike očitka pristranosti in nepravičnosti. Ta »stranka« namreč trdi, da so atenski sodniki po tedanjem zakonu morali ob- Birokratizem u boljšeuiški Rusiji Na prometni konferenci v Tuli v Rusiji je poročal delavsko-kmečki inšpektorat o uspehu preiskave na moskovsko kurski železnici. Železnica je razdeljena na 17 sekcij, 72 oddelkov in celo vrsto pododdelkov, v katerih je nič manj kot 209 načelnikov. Kljub temu ogromnemu uradniškemu aparatu pa mora vsako vprašanje najmanj skozj devet instanc. Samo v informativnem oddelku je vegi-striranih nad 100 milijonov številk. Samo za registriranje je bilo uporabljenih C0Q pustna. M. O. si pridrži pravico, da v slučaju nefair igre zmagovalca prizna zmago drugemu sodelujočemu moštvu. 6. M. O. si pridrži pravico izključiti radi nešportnega vedenja in nefair igre kakega igralca ali cel klub od tekmovanja za eno leto oziroma prisoditi zmago drugemu sodelujočemu klubu, čeprav je tekmo izgubil, 7. Pri prvem, eventuelno drugem kolu se razdeli čisti dobiček na enake dele; pri finalu prejmeta oba sodelujoča kluba vsak po 50% čistega dobička. Letos se bo vršilo tekmovanje pobinkoštih med tem ko bo druga leta določil M. O. termin sporazumno z darovateljem. M. O. L. N. P, Buna v Skopeljskem podsavezu. Komaj je pričel poslovati novo ustanovljeni podsavez nogometa v Skoplju, že beleži prvo svojo krizo. Ker je odstopilo kar osem odbornikov, se bo v kratkem vršil izredni občni zbor. Zanimivo je, da zahtevajo bitoljski klubi, da se sedež podsaveza prenese iz Skoplja y Bitolj... ISSK Maribor, bazena. Vse igralke se udeležijo treninga v petek ob 16. V nedeljo ob 11. dopoldne trening tekma med prvo in drugo dru-i žino. Nedeljske hazenske tekme v Zagrebu so bile odigrane takole: Con-cordia—Mura 3:2 (1:1), Mura—Grad-'janski 3:1 (2:1) in Concordija—Gradjan- ski 0:0. Tri žoge je zapodila v mrežo ton papirja. Da je bilo mogoče sestaviti | nasprotnika Erika, dva pa Kardoševa. te zaključke, je bil angažiran velik per- zonal, še večji pa za pregled zapiskov. Ta dejstva so samo en primer birokra tizma, ki strašno cvete v sovjetskem u-pravnem aparatu. Pot dveh pisem okrog sveta. Dve ameriški pismi, ki gredo z letalsko pošto, sta trenutno na potu okoli sveta. Gre namreč za tekmo, katero je priredil neki washingtonski list. Pismi sta bili oddani istočasno dne 17. februarja. Eno je odšlo proti zapadu, drugo psi proti vzhodu. Sedaj je vprašanje, katero pride prvo na cilj. Obe pismi se morata namreč vrniti na oddajno postajo. »Jugoslavija« — prvak BLP. S svojo nedeljsko zmago nad BSK je i stopila »Jugoslavija« po dveh letih ponovno na prvo niesto v prvenstveni tabeli. Čeprav ima isto število točk kot BSK (18), je Jugoslavija vendar definitivni [ prvak, ker sta oba kluba odigrala že vse prvenstvene tekme in je razlika golov za Jugoslavijo 54:8, za BSK pa 42:10. 22 ur je bil v vodi od pretekle nedelje na pondeljek v Bratislavi znani vztrajnostni plavač Novot-ny. Mož ima 56 let in namerava majnika preplavati Rokavski preliv. Slouenska matica Slovenska Matica objavlja: Poleg V časopisih že objavljenih 45 poverjeništev so ustanovljena nadaljna poverjeništva ter so jih prevzeli gg.: 46. Dravo-g r a d-M e ž a: Franjo Blažon, načelnik žel. p.; 47. Ježica: Anton Germek, šol. upravitelj, za Ježico, Stožice, Černuče; 48. Marenberg: Avgust Kolšek, notar, za Marenberg-Vuhred; 49. Ormož: Adolf Rozina, šol. upravitelj; 50. Ptuj: Franc Petek, poštni kontrolor v pok.; 51. Rogatec: Milan Verk, šolski upravitelj v Sv. Križu pri Rog. Slatini, za ve« okraj; 52. Slov. Bistrica: Franc Ferenčak, viš. sod. oficijal, zA ves okraj; 53. Slov. Konjice: Milan Vončina, sod. uradnik, za ves okraj; 54. Bačka: Fran Žaren, ravnatelj »Levante«; 55. Subotica: J. Pipan, žel. urad. pri direkciji drž. žel.; 56. Split: Svitoslav Peruzzi, prof. na teh. s. š.; 57. Šibenik: prof. Ivo Galvagni; 58. SuSak: Anton Kržič, carinik; 59. Dunaj: Franc Blazina, blagajnik »Slov. krožka«. Za 1. 1928. izidejo o Veliki noči 3 knjige, 1 znanstvena (dr. Izidorja Cankarja: Zgodovina likovne umetnosti) ter 2 leposlovni, za članarino 50 Din, plačljivo tudi v obrokih po položnicah ali ob sprejemu knjig. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. Na željo prospekt (oklic). Kjer še niso ustanovljena poverjeništva (na sedežih okr. sodišč oz. v večjih prometnih krajih), se bo to v kratkem zgodilo. Ustanovitev poverjeništev se mora izvrševati sistematično in na enoten način, torej le po društvenem upravniku. Inte-resentje okrajev, v katerih ne bo mogoče tega izvršiti do Velike noči, naj potrpijo in bo naklada knjig tako velika, d k bo moglo društvo ustreči tudi po izdaji knjig pristopivšim članom. Dozdaj je na novo pristopilo že nad 1300 članov. 538 Jeziček soproge. — 'Joj, moja draga ženica, ravnoka* sem požrl gumb od ovratnika! ( — No sedaj vsai veš, kie ga imaš.*«- Kawoia»in~Tiw~it «i hmpi pm. i --fcy.ui,ira.T V War!So ti, d.-e 7. [JI 10« Hans Dominik: Oblast treh Toda nenavadno praporno parado so opazili z več ko ene strani. Tudi com-modore Blain, poveljnik angležke bojne eskadre, jo je opazil. Pri oddaljenosti šestnajstih kilometrov je sicer z daljnogledom sprva samo zapazil, da visi nad britansko zastavo nekaj temnega. Vsled tega je odposlal na izvid letalo, ki naj si stvar ogleda pobližje. Bil je ogorčen, ko Je ^ plapolajo na avstralskem bro-dovju najbolj umazane in raztrgane kuhinjske cunje nad posvečeno zastavo Velike Britanije. Potem pa je stopil k telefonu in poklical admirala Morisona. Razgovor je bil, vsaj v kolikor se tiče angležke strani, čudovito kratek, toda zelo pomemben. Admiral Morison pa je podčrtaval, da se posadka njegovega brodovja nahaja v napol podivjanem sta' nju, da njegova lastna ladija ni sledila zgledu ostalih in da bo zastavil vse svoje sile, da zopet napravi red. Odgovor admirala Blaina je bil osorno kratek. »Sedaj je tričetrt na eno. Če bodo cunje ob eni še visele, bom streljal.« S temi besedami je prekinil telefonsko zvezo. Admiral Morison je poklical k sebi kapetana svoje praporne ladije in častnike. Manjkalo je Še dvanajst minut do ene, ko so se zbirali pri njem. Od njih je zvedel, da je angležko brodovje dvignilo sidra in odplulo proti severu. Brzo jih je obvestil o razgovoru z Angležem. Deset minut pred eno so zapopadli položaj. Seveda angležko brodovje je odplulo na bojno oddaljenost tridesetih kilometrov kamorkoli, k#r bi je morali avstralski letalci v slučaju boja šele izslediti, medtem ko je admiral Blain vedel, kje da ima nasprotnika iskati in zadeti. Devet minut do ene . . . osem minut do ene. Da bi pripravil ladije sedaj še do snet-ja teh prokletih cunj?... Popolnoma nemogoče. 2e celo uro se je zaman trudil v to svrho. Potem pa vsaj ne poginiti brez obrambe. Nikakor ne dopustiti, da bi jih Angle- ži potopili na dno morja kar zasidrane. Šest minut pred eno je admiralska iadija depeširala vsem avstralskim pomorskim enotam ukaz, da naj takoj dvignejo sidra in se pripravijo za boj. Še nikdar se ni nobeno povelje v avstralski mornarici izvršilo hitreje. Kakor niso preje nikakor hoteli na posameznih brodovih razumeti danih jim povelj, tako so sedaj postali poslušni do zadnjega moža. Vsi so opazili, da je angležko brodovje nekam izginilo in »zakaj« ni bil za nobenega avstralskega mornarja u-ganka. Štiri minute pred eno so bila dvignjena vsa sidra. Tri minute pred eno je že plulo avstralsko brodovje, posamezne skupine druga za drugo v smeri jug-ju-govzhod« Admiral Morison je pogledi! na uro. Še minuta do ene. Povzpel se ie na ;-.o-v.;';;v-*i mostič. Št- vsdr.o s priia:cuitn u:nnicm * srcu, da An>jl iž ne bc rp< i-ni! svoje grožnje. Da se mu še posreči spraviti svoje brodovje v varno zaščito topov Botany-Bayske trdnjave. Boj z dvakratno silnim angležkim brodovjem je nudil premalo izgleda na uspeh, da bi ga mikal. Kapitan ladje »Melbourne« pa je bil dru gačnega mnenja v namerah Angležev. 2e so se pokazali angležki letalci na obzorju. In potem so pričele padati prve angležke granate. Spočetka ni zadela nobena. Toda vsakemu strelu je sledila korektura in težki topovski izstrelki Angležev so padali vse blijse in bliže avstralskih ladij v morje in dvigali tam cele gore razburkanega vodovja. Izgledi zadeti na daljavo trideset do štirideset kilometrov hitro sem pa tja vozečo ladijo, so bili seveda malenkostni. Toda tehnika sodobnosti je ustvarila izstrelke, pri katerih je bil izpopolnjen princip že v svetovni vojni uporabljanih vodnih bomb. Eksplodirale so šele v globini štiridesetih metrov pod vodno gladino, potem pa so zagnale val, ki je moral prevrniti vsako oklopnico v okrožju petstotih metrov. Seveda je vojna tehnika odgovorila na izpopolnjeni napad z izpopolnjenimi obrambnimi sredstvi. Vse bojne ladije so bile opremljene s stabili- zujočimi vrtavkami, ki so zavirale prevrnitev. Vsaj do gotove mere. Toda sedaj so sledile angležke salve druga za drugo. Amiral Morison je razporedil svoje ladije daleč vsaksebi, da bi se rešil iz najhujšega. In Avstralci so odgovarjali, kar so mogle vzdržati topovske cevi. Njihovi letalci so jim poročali o uspehih in korigirali daljavo in smer. Toda položaj Morisonovega brodovja ni bil ravno zavidanje vreden. »Kaledo-nia« se je že zibala prevrnjena na valovih. Slučajno pogodeni strel je zadel »Aleksandro« in jo v trenotku izspremenil v siv oblak majhnih jeklenih zlomkov in rumenega dima. Seveda je tudi avstralskim topničarjem uspelo prevrniti nekaj sovražnih ladij in nekemu letalcu se je posrečilo vreči iz višine dvatisoč metrov zračni torpedo na krov »Alcestes« in jo raztrgati na kose. Toda jasno je bilo, da avstralsko brodovje bije le še boj za čast zastave ----------in kakšne zastave? Grenak smehljaj je zaigral na Moriso- novih ustnicah, ko ga je prešinila la misel. Radi pijanega domisleka, razobesiti umazano cunjo, se je borilo sedaj njegovo brodovje na življenje in smrt s premočnim nasprotnikom. In radi tega domisleka se je moral v kričečem nasprotju s povelji svoje vlade boriti z brodovjem, s katerim naj bi glasom ukaza gojil najbolj prijateljske zveze. Grenak je bil položaj za moža, katerega življenje je obstojalo v najstro?,jem in najvestnjšem izpolnjevanju svojih dolžnosti. Toda admiral Morison se ie moral ukloniti razmeram in sklenil je, da vstraja do konca. Poročilo enega njegovih letalcev ga je osupnilo. »Angležka oklopnica »Alkyon« se potaplja. Ne da bi jo zadel kak naš strel.« In že je sledila druga vest od drugega letala: »Amphitrita« se je potopila, ne da bi bilo opaziti kak viden vzrok.« Neposredno nato je sledilo tretje poročilo: »Nioba se potaplja. Podoba je, da 80 se v boj vmešale podmornice.« Dalje prihodnjič. MaHogfa« Matalljovpoer*. /• / • ŽmHvo, dopisovanj* in o«!*. Oovaln« in •ocIjalM mmwn fi f 1 /J/J //J P / •< bfovakeg« •« rtUmufa obdnatva: vaaka boesda 30 p. UlB&H&l aaačaja: vaaka beaada 50 p. aajmanjji anaeak Dio 5— »ejmanjši u,M.k On »■_, Bolniki na sladkorni bolezni dobijo zdravniško priporočeno kosilo in večerjo. Naslov v upravi lista. 497 Praktikantinja (začetnica) z znanjem strojepisja, stenografije, korespondence in nekoliko knjigovodstva želi mesta kot praktikantinja. Naslov v upravi lista. 541 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — }lger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Proda se jako lepa Biedermeier-garnitura, sofa, 4 stoli in miza za Din 5.000. Ogled med 11. in 12. uro, Miklošičeva ul. 2 I, vrata 1. 536 Specijalna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 429 -v 185 se izposojujejo samo nri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 Novo! Novo! iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiHn Prva pomoč ponesrečenim živalim napisa! profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36*—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadrnge v Mariboru« na Aleksandrovi cesti SL 13 RntmnniniininiiiiiiHiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Novo! Novoi V nedeljo, dne 11. tm. se bodo prodajale od 9. do 12. ure v pisarni Jugoslovenske Matice v Slovenski ut. 2 krasne stenske slike morskih oba), katere so bi le r*zobe?ene ob priliki zadnje Jadranske noči. Orultvo »Jadran" Damske modne nogavice v vseh barvah samo 8 Din KJe? Klel Soomnite se CMD! vrtna- ftmetijsfoa - cveteLena- semena (isto Hat si I 20 a za ples k 88 Din nudi ]. Trpin I«. Berdajs Maribor 537 Izvrsten in najcenejši premog! Breikonkurenčno — znliane cene! ,PEKLENICA‘ 4800 kalori’ — brez kamenja — rjez žlindre — malenkosten pepel — brez duha po iveolu — radi tega poaebao pripor*-čijiv za stanovanja. NOVE CENE: Po vajronib franko Mursko-Srediiie . Din SR'— Po vozovih od 20C0 kg dal e, na