140. itevilkn.
o manjom, v smio 21. junija 19Z3
Leto LU1.
Izhaja raak dan popoldne, lavzeamal aeeelle la praznike.
Ineeratl s do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vnrt a 1 D 50 p, večji InserarJ peti t vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta S D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Žealtne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na) se prilogi znamka za odgovor.
Untavnlatvo „Stov. Naroda" la
oUea it S, pritlične*. - Talafan ki
S04.
Preealatto ullov. Dopis* spreta
Nare**" Saaflova oUoa M I, L naditropte
TalaTea stav. 34. aa la aodalaaaa la s a d ostao franke van*, tokopiso« aa nm vrača. iBjaj
Posamezna Stavilka:
v JugoslavIH vsa dni po Din 1«— v Inozemstvu navadna d*i oin 1, nedeljo Din 1*29
Poštnina plaSana v gotovini.
„Slovenski Narod- velja:
12 mesecev 6 . 3 1
t LJubljani
po pc<ti
V lci>iero<it«o
Din H4-. 72-
12 —
Din 144—
_ 36*— . 12--
Din 264>— . 132—
01.
Pri morebitnem povilanla se lm* daljši naročnina doplača H. Novi naročniki naj poSljejo v prvič naiočnfno vedno po nalcsznid.
Na samo nismena naročila brer poslatve densria se ne moremo ozirati.
Neodločnost male antanfe.
Prvič, odkar je povojna politična Konstelacija ustvarila novo skupino držav, ki naj bi bile nekaka garancija za mir v srednji Evropi in na Balkanu, moramo zabeležiti pri teh državah kot politični enoti v mednarodnem življenju velik neuspeh. Dogodki na Bolgarskem so bili za Malo antanto prvi diplomatič-ni izpit, ki je dokazal da kandidat Se ne zasluži absolutorija. Velikemu presenečenju, ki ga je vzbudil sofijski prevrat, je sledila spočetka še večja ogorčenost, Češ, da so bolgarski revolucijo-narji prekoraČUi meje, ki jih je začrtala tej premagani državi mirovna pogodba in da utegnejo naleteti na resen odpor pri svojih neposrednih sosedih. Potem so se države Male antante na hitro roko sporazumele glede skupne akcije, sestavljena je bila protestna nota, ki Je pa ostala samo na papirju In jo bo na! sofijski poslanik lahko hranil v svojem arhivu kot lep spomin na slogo In moč treh plesalcev, ki so žalibog prisiljeni plesati po tujih notah. Stresla se le gora in rodila miš. In ta miš je sedaj splošna konsterniranost, ki se je polastila zlasti naše javnosti in naSIa odmev tudi v narodni skupščini, ki si Se danes nI na jasnem, kdo Je pravzaprav zakrivil fiasko naše zunanje politike. Razumljivo je stališče onih, ki trdijo, da smo zamudili ugodno priliko In izpustil! Inicijativo iz svojih rok, kakor tudi vlade, ki pravi, da v danem slučaju ni mogla drugače postopati, kajti v prvem primeru imamo opraviti zgolj z državnimi Interesi, v drugem pa moramo računati s posledicami, ki bi jih lahko imel nepremišljen korak.
Čudno pa je, da Mala antanta v
odločilnem trenotku nI naSla v sebi toliko moralne sile, da bi precizirala svoje stališče napram bolgarskemu prevratu. Romunija je nam ne glede na dlnastične vezi obrnila hrbet. Češkoslovaška je sicer izjavila, da je v principu solidarna z nami, vendar pa je namignila, da bi v slučaju kakega konflikta ostala pasivna, z drugimi besedami. Jugoslaviji bi se lahko pripetilo, da začne kako akcijo v formelnem sporazumu s svojimi zavezniki, dejansko pa bi morala vleči kostanj iz žerjavice sama. V kolikor Je kriva te nesloge in neodločnosti naša diplomacija, so opravičeni očitki, ki jih mora čuti sedaj od vseh strani, vendar pa se nam zdi, da leže korenine tega zla bolj globoko in da bi se morali pritožiti pri prvi instanci, in to so v našem slučaiu velesile.
Kaj je pri sedanjih razmerah Mala antanta? Mlada, še ne konsolidirana sila, ki jo sovražijo vse ostale osamljene državice, pa tudi razmerje med njo Iti evropskimi velesilami ni tako, kakršno bi moralo biti s posebnim ozirom na to, da so jo slednje faktično ustvarile. Ce bi bila antanta dosledna v svoji povojni politiki in bi se previdno izogibala vsake možnosti revanža od katerekoli
strani, bi morala podpirati v prvi vrsti one drŽave, ki so ji po duhu najbolj sorodne in ki so ji edina zanesljiva garancija, da se mirovne pogodbe tudi v bodoče ne bodo kršile. Splošen mednarodni položaj pa je kriv, da opažamo pri njih baš nasprotno tendenco. Mala antanta se še niti ni popolnoma utrdila, ona še ni popolna, ker ne obsega vseh srednleevropskih narodov, ki so bili v času vojne dejansko ali idejno na strani protinemškega bloka in vendar gotovi faktorji dokazujejo, da je ta sveza Ze sedaj predmet mednarodnega tekmovanja. Dočim se ji skuša Francija približati tako, da bi ob vsaki pril'ki lahko računala z njeno pomočio. dr čim gre francoska zunanja politika za tem. da bi se tudi Poljska priključila tej zvezi, je angleška in italijanska diplomacija ubrala dru gro pot in hoče ustvariti nekako pregrado francoskim asuiracijam. Složna Mala antanta pod francoskim vplivom nasprotuje interesom Italije, ki že davno boleha na fiksni ideji, da mora postati gospodar položaja na Balkanu in merodajni činitelj v srednji Evropi in zato bi rada ustanovila drugo zvezo kot protiutež proti Mali antanti. Angleška v lastnem interesu odobrava njene skomine, teren na Madžarskem je ugoden, treba je bilo samo še Bolgarijo pridobiti zase in prvi korak je storjen. To se jI je posrečilo in sedaj bo z lahkoto nadaljevala svojo politiko, ki je seveda v prvi vrsti naperjena proti Jugoslaviji. Ce se italijanski diplomaciji posreči sprijazniti Avstrijo in Madžarsko z novo Bolgarijo, kar ni izključeno, se bo lahko pohvalila z izrednim uspehom, ki bo znatno zmanjšal naš prestiž na Balkanu. Vloga Male Intante bi bila s tem reducirana v toliki meri da bi se je italijanskim politikom ne bilo treba več bati. Kdor je pazljivo zasledoval dogodke v zadnjem času, se je lahko prepričal, da stopa nesoglasje med našo državo in Italijo vedno bolj Izrazito na površje. Najprej utrditev Turčije na račun Grške In proti našim težnjam na vzhod, potem gospodarska obnova Avstrije, skrito favoriziranje madžarskega nacionalističnega gibanja in končno najnovejši trik v Bolgariji. Povsod je Igrala važno vlogo brez dvoma italijanska zunanja politika.
Nastane vprašanje, kaj lahko postavimo proti tem nevarnim mahinacijam? Mala antanta ni poklicana, da rovari proti tej ali oni državi, njen namen je ohraniti mir in omogočiti svojim narodom svoboden gospodarski In kulturni napredek. Toda s tem še ni rečeno, da mora v svoji miroljubnosti stati s pre-križanirrri rokami in mimo gledati, kako se zbirajo nad njo oblaki. Miroljubnost nI istovetna z neodločnostjo m omahovanjem in prav nič bi ne škodilo, če bi bila prišla ta razlika te dni malo bolj izrazito do veljave. Oholost, s katero je zavrnila Ttaliia svojega konku-
renta, češ, naj se nikar ne vmešava v notranje zadeve tuje države in naj prepusti skrb za Bolgarijo njeni modrosti, je resen opomin vsem onim merodaj-nim faktorjem, ki mislijo, da zadostuje, če obstoji Mala antanta na papirju. Ce nas družijo s Češkoslovaško in Romunijo skupni interesi, je treba te interese skupno tudi braniti. Primer z Bolgarijo pa dokazuje, da se to pravilo ne upošteva v zadostni m^ri in da si do danes še nismo na jasnem, kaj hi bilo z našo družbo v slučaju, če bi bil resno ogrožen obstoj te ali one zvezne države. Morda bo morala res udariti strela, predno bi se zavedli, da moramo v go-
tovih momentih preiti preko domačih prepirov in sebičnih ciljev ter dokazati zunanjemu svetu, da smo v resnici močna zveza, ki se ne boji vsnkejja strašila. Sedanja neodločnost in nihanje zdaj na levo. zdaj zopet na desno, mora prenehati .Mala an:an+a mora zavzeti v mednarodnem življenju ono stališča, ki ti pripada, čeprav ga ji meni so vraž riki še ne pr?zr»avajo. V "premem slučaju je n;en obstoj brezpomemben, zakaj s takim nastopom, kakor je bil za.l-nji. oborožuje samo na^protmka proti sebi in pobila med svetom usled. ki £.i je dosedaj uživala.
Naredna skupščina.
Zaklj-zČek bolgarske debate. — Zakon o proračunskih dvanp j-
stinah. — Zakon o občinski tlaki, — Linearno povijanj« indirektnih davkov. — Razširjenje §-a 471. srbskega civ. zakor.a v
-aščito malega kmeta.
— Beograd, 20. junija. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj kratko zaključila debato o dogodkih na Bolgarskem in o naši zunanji politiki na Balkanu. Rezultat debate je bil. da je radikalna vlada indirektno dobila zaupnico in odobrenje svoje dosedanje balkanske politke. ker je bil demokratski predlog zavrnjen. Ker so se dogodki na Bolgarskem več ali manj zaključili v prilog novi sofijski vladi, ker se je kabinet Cankova v svoji opoziciji okrepil in stabiliziral ter so sedaj nastale na Bolgarskem skoraj popolnoma normalne razmere, je bilo bolgarsko vprašanje potisnjeno v ozadje in so zopet stopila notranja aktuelna politična, gospodarska In socijalna vprašanja na dnevni redi Parlamentarno življenje je stopilo zopet v normalni tir, napetost zadnjih dni je ponehala.
Tekom včerajšnjega dneva se Je tudi lahko konstatiralo, da je vlada zunanjepolitične probleme na Balkanu stavila začasno z dnevnega reda in da se je posvetila izključno notranjemu parlamentarnemu delu, da se spravijo še pred parlamentarnimi počitnicami najnujnejši in najvažnejši zakoni pod streho. Zato je včerajšnji ministrski svet na svoj! seji posvetil glavni del razprav nekaterim zakonskim načrtom, ki se imajo po končni redakciji predložiti skupščini, kakor tudi zakonskim načrtom, ki se razpravljajo v pristojnih skupščinskih odborih, tako uradniškemu, vojaškemu in srednješolskemu zakonu, s katerimi zakoni se ima tudi urediti vprašanje gmotnega izboljšanja uradnikov, vojaštva in srednješolskega učiteljstva.
Skupščini je dalje finančni minister predložil zakon o proračunskih dvanaj-stlnah za mesece julH, avgust In september. Finančni minister naproša skupščino, da se ta zakon sprejme do 1. julija t. 1.
Hkraru s proračunskimi dvanajsrl-nami je f-nančni minister skupščini predložil zakon o linearnem povišanju neposrednih davkov. Po tem zakonu, ki Ima s povečanjem indirektnih davkov biti podlaoa za bndgetno ravnotežje, se povišajo: a) zemParina, t. i zemljiški davek šestkrat toliko, to je da se ima za vsaki dinar zemljiškega davka plačati še 5 dinarjev. V ta davek se ne morejo vračuniti nobeni drugI davki, niti občinski niti državni, b) na vse ostale vrste indirektnega davka znaša povišanje 30% od sedanjih zneskov. To povišanje velja za vso državo In samo za eno leto. Zakon stopi v veljavo že 1. JuPja t. 1. 30% povišanje zadeva predvsem osebno dohodnino, hJšno najemnino, občno prfdobnino m rentnmo.
Vlada je dalje včeraj predložila narodni skupščini tudi zakon, s katerim se srbsk? zakon o zaščiti m a Tega kmeta razšrrla na vso državo. Glasom tega zakona se ima 5 471 srbskega civil. zak„ ki varuje malega kmeta pred rubežni-jo in prisilno prodajo celokupnega posestva In glasom katerega paragrafa se absolutno kmetu ne more zarubiti pet oralov zemlje in hiša z vsem gospodarskim poslopjem in inventarjem, razširiti na vse pokrajine nase države.
Dalje je vlada predložila skupščini zakon o občinski tlaki (kuluk). Po tem zakonu imajo obČinarji in meščani s 15 dnevnim obveznim delom popravljati občinske in druge ceste in pota. Na ta način skuša vlada obnoviti cestni promet in popraviti ponekod zelo razdra-pane ceste m pota.
V naslednjem podajamo še
sejno poročilo .
Skupščinski predsednik g. Ljuba J o van o vlć je ob 9.15 dop. otvori! plenarno sejo narodne skupščine. Demokratski poslanci so predložili interpelacijo o plačilu carinskih, trošarinskih in monopolskih taks na zaloge blaga, ki se je našlo povodom evakuacije tretje
cone v Dahnacij] in na Sušaku. Po končanih formalnostih je zbornica prešla na dnrvni red
k nadaljevan:'! debate o odohrenin izrednih in nnkncvJn'.h kreditov zi:ri mje-ga ministrstva. Zbornica je nadal'evala debato o bolgarskih dogodkih.
Posl.  Dragotttl  Kojič (rnd.) je V imenu evo^e sTpnke zn.iovaHn! vladino zunanjo    politiko   napram Bolsrarski. Odobrava stališče  vlade glede oborožene  inf_ rvenei'j  na  Bolgarskem, ker hi bili za to potrebni utemeljeni razlogi. Dogodki na Bolgarskem sami po sebi niso mogli upravičiti naše vojaške akcij* in iv*?co:.i vohškeei nmesavania v notrnnie zadeve B 'barske. Nolien trenutek razvoja docodk'ov na Bol^arsKcm ni mogel poKnzati. da bi se bil s spremembo režima Kršil mednarodni ugovor. Do danes niti eden aKt nove vlade nn Boljpr^m ni dal povoja v sumnjo, dl Bok<iv.-sr~a ne bo spoštovala mednarodnih obvezn isti iz neuillske mirovne pogodbe. Naj bi b:fi dogodki na Boljirar-s*cem še tako va5nf, to  vse skupaj ni vredno n*ti eno edrne plemenite kapljice krvi enega šnmadJnca! (Posl. Svetozar Pribičevfć: »Samo pazite, da se pozneje ne preliie Še mnogo več krvi!«) Smrt Stamboli;<=kega ne pomenja velike spremembe. Za nas je StamboHjski pomenjal samo neko taktiko, ki mu je velevala, da konsolidira drŽavo In čim hI |o kon-solldlral. bi gotovo tuđi on vrgel svoj pogled Ha na naS Jug. V tem ozira nima razlike med Radoslavovom In pok. Stambolijskim. Vlada je popolnoma pametno in previdno postopala. Govornik   je   dalje na znana Priblčevićeva vprašanja glede jamstev v svrho zavarovanja naših interesov kratko odgovor ril:
Kolikor bofl se bomo kotnorTdfrali.
toliko bolj se bomo vojaško ojačffl In toliko več imamo jamstva za našo bo*
dočnost (Posl. Svetozar Prlblčevfc vzklika: »Tedaj je diplomacija odveč!«) To konsolidacijo lahko izvedemo. (Svetozar Pribičević: »Tedaj Vam česti' tam!«
Posl. Joca Jovanovlč (zemljorad.)
je govoril o Franciji in njeni intervenciji v Poruhrju, ter je nadaljeval, da nimamo parlamentarne komisije za zunanje zadeve, ker imamo pač vlado, ki se prav dobro po svojem Šefu razume v vodstvu zunanje politike. Govornik je dalje polemiziral proti izvajanjem predgovora ika ter je zaključil, da v konsolidaciji nase države na gospodarskem, prosvetnem in finančnem polju In tudi v vojaštvu Črpamo največje garancije za našo narodno bodočnost,
Posl. Voja Lazić (zemljorad.) je v svojem govoru kritiziral okolnost, da zunanji minister zahteva odobrenje prekoračenja kreditov iz zaupnega fonda. Zameri vladi, da ni ničesar znala o prevratu na Bolgarskem, kar znači, da je denar trošila za druge stvari. Govornik ne odobrava vladine zunanje politike napram Bolgarski.
^~?ian DoyIe:
In Kstaha
Roman
C?? I
»Gotovo kdo drugi!« sem topo odvrnil.
»Izključeno. Nihče bi ne ostal pri njem dlje kot teden dni. Ce le odidem
— bo vsa hiša narobe. To vam povem, ker ste njegov prijatelj, da boste vedeli. Ce bi res hotel izpolniti njegove besede
— toda tega sploh bi ne mogel jaz prenesti. On in njegova soproga bi bila kot dva izgubljena otroka. Jaz sem vse — pa pride k meni in mi odpove!«
»Pa zakaj ne zdrži nihče pri njem?«
»Zato. ker drugI nimajo tega vpogleda kot jaz. Gospod je zelo pameten mož, tako pameten, da včasih le lepo ni več. Včasih se mi zdi, da mu malo manjka. Kaj menite, da je davi napravil?«
»Kaj neki? c
»Hišno je ugriznil.«
»Ugriznil?«
»Da, gospod, v nogo jo je ugriznil. Na lastne oči sem videl.., o* kot bi jo
izstrelil, tako jadrno je zbežala Iz sobe!« »O, Bog!«
»Kaj bi šele porekli, gospod, da veste za vse, kar se tu še dogaja! Neprestano se prepira s svojimi sosedi. Mnogi od njih trdijo, da gospod ni bU še nikdar v zanj prikladnejŠi družbi kot takrat, ko je bil pri predpotopnth nestvorih, o čemer ste pisali. Tako pravijo. Jaz mu pa služim že deset let in visim na njem, m vedite, da mi je v čast, da sem pri njem, kajti on je velik Človek. Včasih postavi Človeka na presneto trdo poizkulnjo. Le poglejte, gospod, to-le! To vendar ni v skladu s staro gostoljubnostjo! Ali ne? Kar sami čitajte!«
Ozrl sem se. Avto je drčal navkreber in pred obrezano živo mejo sem zagledal opozorilno tablico s sledečim, jedrnatim nadpisMn:
Pozor!
Vsem obiskovalcem, časnikarjem in beračem vstop prepovedmi!
G. C Chaltenger *Te veadar ni znak prisrčnosti!« je Au-stin zmajal z glavo. Oprostite mi, gospod« da sem tako gostobeseden, že leta
in leta nisem toliko govoril, toda ne morem se obvladati. Premagalo me je. Naj me tolče In bije, da bom ves črn, toda zapustim ga ne. to stoji! On je gospod, jaz pa sluga; tako mora ostati!«
ZdrSall smo skozi belopobarvana vratna krila ter švignili po zavitem parku rožnatega grmičevja. Ob koncu drevoreda smo opazili belo hišico, ki je vzbudila privlačen vtis. Na pragu Je stala mistress Challenger. ljubka m nežna žena, ki nas je smehljaje pozdravila.
»Glej. predraga.« je dejal Challenger in skočil z voza. »tu sem ti pripeljal svoje goste. Nekaj novega za nas, cesti kaj ne. draga?! Midva z najlmrni sosedi ne živiva v preveliki ljubezni. Ce U nas ti ljudje mogli zastrupiti, U se gotovo ne obotavljali«
»Da, strašno je, strasno,« je vzkliknila mlada žena pol s smehom, pol z jokom. »Jurij mora vedno nekoga imeti, da se z njim prepira. Niti enega prijatelja nimava tu.«
»Prav zbog tega posvečam sve JI neprecenljivi ženi vso svojo pažnjo,« je odvrnil Challenger in položil svojo krat-
ko In močno roko njej okrog pasu. Misli si gorilo tik vitke gazele, pa si boš za silo predstavljal podobo tega parčka,
»Pojdi, zajutrek je že pripravljen in gospodje so prav gotovo že lačni; se je li Sara 2e vrnila?«
Gospa je otožno odkimala, profesor pa te je na glas zasmejal in se krepko pogladil po bradi
»Austin,« je zaklical »ko boste spravili voz ze v kraj. pomagajte gospe pri pripravi zaiuterka. Prosim, gospodje, vstopite v mojo delavnieo, kajti sporočiti vam moram zelo važne stvari.«
Ko smo odlll skozi vežo, je zazvonilo pri telefonu in »mi« smo bili nehote priče razgovoru, ki ga Je začel profesor Challenger. Dejal sem »ml«, vendar na sem preveden, da je razen nas utegnil Se vsakdo v bližini slišati silno grmenje profesorjevega glasu, ki je odmevalo po vsej hiSi. Challengerjevi odgovori so Se ostali v mojem spominu.
»Da — da — seveda sem---
da, gotovo — profesor Challenger sem — znameniti profesor — seveda, kdo drugi neki — da, vsaka beseda — kako
naj bi jo sicer napisal---prav nič
se ne čudim — vsi znaki pritrjujejo — kajpak — najkasneje v enem dnevu — na tem dejstvu ne utegnem prav ničesar spremeniti — mi je zelo Žal, toda prav gotovo bodo vsled tega morali trpeti še znamenitefši ljudje — nima pomena, da bi zato trepetali — morate se pač udati — ne, ne morem — konec, gospod! Nesmisel! Imam pač važnejšega opravila. kot da bi poslušal take bedastoće.«
Hrupno je odzvonil in nas odvedel po stopnicah v svojo delavnico, v prostorno in zračno sobo. Na široki, mahagonijevi pisalni mizi je ležalo kakih osem Še neprečitanih brzojavk.
»IvCsno mislim,« je dejal, »da si — Ze radi svojih dopisovalcev — omislim brzofavni naslov. Zdi se mi, da bi prav dobro pristojalo ime »Noah Rother-field«.
Kakor vedno, kadar se je znebil kakega svojega dovtipa. se je naslonil na svojo pisalno mizo in se tako tresel od smeha, da njegova roka skoro ni utegnila odpreti brzojavk.
Stran 2,
•S L O V CM S K I     NAROD«    d n e 21. junija IVJZ.
štev. 140
/ Posl .dr. Slavko S c C e r o v je na-fb v imenu demokratskega kluba Prečita! resolucijo, vtebujoCO trt točke, pO katerih se vladi Izreka glede zunanje politike nezaupnica. Resolucija konstatira, da skuša zunanji minister breg uspeha dokazati, da neulllska mirovna pogodba ni bila kršena, da Je minister napravil težko obtožbo proti naši državi s svojo teorijo o preventivnih vojnah in končno resolucija konstatira, da vlada ni storila nobenih potrebnih korakov v zaščito državnih interesov. Iz teh razlogov skupščina ne more odobriti politike g. Pašiča in ne more glasovati za izredne in naknadne kredite ministrstva zunanjih deL
Skupščinski predsednik je dal to resolucijo na glasovanje. Resolucija je bifea z glasovi radikalov, Nemcev In dže-mijeta odklonjena. Skupščina je končno odobrila naknadne in izredne kredite zunanjega ministrstva.
Skupščinski predsednik g. Ljuba Jovanović je nato naznanil zbornici, da je finančni minister predložil zakonski predlog o proračunskih dvanaj-stinah za julij, avgust In september 1923. finančni minister naproša odobrenje treh dvanajstin za budgetno leto 1922/23. in treh dvanajstin kreditov iz zakona o naknadnih in izrednih kreditih, ki se sedaj razpravljajo v skupščini, ra-zun tega tudi kredit v znesku •2,003.649^57.60 dinarjev. Z dvanaj-stinskim zakonom se tudi zahteva odobrenje kreditov ministru javnih del za popravo cest in mostov v Srbiji v znesku 180 milijonov dinarjev in kredit za ministrstvo narodnega zdravja v znesku 11,860.000 dinarjev.
Dalje je skupščinski predsednik naznanil, da je predložen skupščini načrt zakona o povišanju indirektnih davkov. Člen 22. zakona o tlaki se obenem ovala dolžnost občinske tlake ga vse državljane v starosti od 18. do 50. leta v svrho poprave občinskih potov, cest, kakor tudi državnih cest Dalje je predložen Člen 13. srbskega zakona o telefonu in brzojavu, po katerem občine Jamčijo za vsako škodo na omrežju, na-bajajočem se na njih območju. Ta člen se razširja na celo državo. Dalje je predložen zakonski predlog o razširjenju I 471 srb. zakona o civilno - pravnem postopanju na vso državo. Po tem paragrafu se ne sme niti zarubiti, niti prisililo prodati, niti obremeniti: pet Jutro v zemlje, bila z gospodarskim poslopjem in inventarjem, dva konja ali dva vola, pet prašičev in druga drobnjad. Dalje |e predložen predlog, da se zakon o ustanavljanju akcijskih družb razširi na teritorij Đačke, Banata in Baranje, kakor tudi na ozemlje Hrvatske in Slavonije.
* Po tem naznanilu skupščinskega predsednika je zbornica prešla k razpravi k odobrenju naknadnih in izrednih kreditov  za  ministrstvo notranjih
Telefonska In brzoiaona poročila
Obnovitev pogajanj z Vatikanom
& Posl. J. N e m a n 1ć (kler.) le krirl-fclral postopanje notranjega ministra in Je opozarjal na okolnost, da so občinski tajniki v Sloveniji Še vedno plačevani od občin, dočim jih v Srbiji plačuje vla-'da. Govornik je vprašal notranjega ministra. Če mu je znano, odkod ima Or-Juna orožje ter je zahteval, da minister to organizacijo razpusti. Izjavil je končno, da njegov klub ne more glasovati za te kredite, ker nima zaupanja v vlado, dokler Slovenija ne dobi popolne zakonodajne avtonomije.
Poslanci Gligorije AnastazUe-vfc (dem.), Jovan č i r k o v i Ć (rad.) in dr. Kos ta Kumanudl (dem.) so govorili o razmerah v južni Srbiji.
Podpredsednik BaJIČ je nato ob 12.30 zaključil sejo. Današnja seja prične ob 9. dopoldne. Nadaljuje se razprava o naknadnih In izrednih kreditih.
PRIZNANJE BOLGARSKE VLADE OD NASE.
— Beograd, 20. junija. (Izv.) Ministrski svet je včeraj koncem seje kratko razpravljal o stališču naše vlade napram novi sofijski vladi. Zunanji minister je podal kratko pravno mnenle, ali naj naSa vlada prizna vlado z. Cankova. Definitivni sklepi še niso bili storeni. To vprašanje za beogradsko vlado še ni postalo akruelno. (?) O tem vprašanju je zunanji minister tudi Vodil razgovore z zastopniki zavezniških Vlad in pa s poslaniki držav male antante.
— Beograd, 20. junija. (Izvir.) Novi •elgarski poslovni odpravnik g. Minčov Je prevzel včeraj vodstvo poslanikih poslov od sedanjega odpravnika g. L'uđskanova, kl Jt izjava, da Je posle izročil rz razloga, ker smatra, da Je g. Mlnčova priznala In-direktno tudi naša kraljevina kot zastopnika bolgarskega poslaništva s tem, da je sofijski poslanik kraljevine SHS n^emu v «ei funkeijl vldlral potni Ust » Beograd. O. Ljudskanov čaka nadaljne instrukcije g. Daskalova,
KOV BOLGARSKI POSLANIK   NA NAŠEM DVORU.
— Beograd. 20. junija. (Izv.) Novoimenovani odpravnik poslov bolgarskega poslaništva prof. Minčov Je izjavil zastopnikom beogradskega tiska, da bo imenovan za bolgarskega poslanika na našem dvoru g. P a p a i o v, kasarijskl sodnik v Sofiji, sedaj Član mednarodnega razsodišča v Parizu. Imenovanje sledi takoj, ko se odnosa j i med našo kraljevino in Bolgarsko fcoosoUdirajOb
46- mala. (izvir.) Te dni se obnove la zaključijo pogajanja med našo vlado la Vatlcanom glede sklenitve konkordata. V ministrstvu zunanjih zadev konstituirani ožji odbor, v katerem to bih tudi katoliški Škofje in kateremu Je predsedoval g. Ljuba Jovan o vJČ, Je sedal Že popolnoma proučil celokupni ta konkordat potrebni materijal ter ga Izročil zunan emu ministru. Da so bita zadevna pogajanja prekinjena, oz. da to  zastala,  Jt Iskati
Sklenitev konkordata.
vzroka v oko?nosrf, kar |e bila beograjska vlada zadnje mesece preobložena z važnimi notranjepolitičnimi ztdtvami, predvsem so se vrlllc volitve, ki to več ali manj ta pogajanja ovirala. Definitivna zaktfučitev pogajanj s Vatikanom Je tudj notranjepolitična potreba, ker se s konkordatom končno uredi Vprašanje stališča katoliške cerkve v asu državi. Ožji odbor ima te dni končna te!e, na katerih se redidra tekst konkordata.
MADŽARSKA HUJSKA PROTI MALI ANTANTL
Horthy r/ofcivlja madžarsko vojsko k pripravljenosti.
— Budimpešta, 19. junija. (Izv.) Povo* dom svečane prisege 1218 mož vojaštva in 220 oficirjev na Margaritskem otoku je dr* žavni upravnik admiral Horthy imel v prisotnosti Članov vlade, zastopnikov parla* m en ta in mnogoštevilnega občinstva selo izzivalen in hujskajoe* govor. Med drugim je s svečanim glasom dejal vojakom: »Na VaSlh plečih sloni usoda Madžarske! Za uresničenje JOOletnega političnega ideala mo» tate tvegati tudi svoje življenje tn dati svo* jo kriU
Na množico je ta govor madžarskega državnega upravnika napravil fascinira ioč vtis in je množica vsa entuzijastična vzkli« kala: »Živeta Velika Madžarska!* Ovacije Horthvju so trajale pol ure. Po paradi so Čete korakale po glavnih ulicah, kjer so bile
SAMOMOR RUDOLFA HABSBURŠKEGA IN KARDINAL
RAMPOLLA.
Zakaj ni bil Rampolla izvoljen za papeža.
predmet velikim orači j »m. Na čelu čet so stopali voditelji društva madžarskih fašistov.
Notranje razmere ▼ drultvu »Prohuja* jocih se Mad?a rov« se Čimbolj sumljivo raz* vijajo. Glavno vlogo v drultvu so prevzeli znani Šovinisti in hujskači Hejas in Pron« nav. Društvo je postalo popolnoma avto* nomna organizacija. Zastopnikom policije je zabranjeno prihajati na javne sestanke tega društva.
— Budimpešta, 10. junija. (Izv.) Z veliko napetostjo pričakujejo parlamentarni krogi rezultatov podajanj madžarske vlade s Če« Skoslovasko. Madžarska upa. da CeSkosIova« Ska privoli v revizijo sklepov reparacljske komisije v vprašanju madžarskega inozem* skega posojila. Madžarski vladni krogi pa se tudi obenem zelo skrbno bavijo z načrtom, kako ganesti med malo antento rardor.
— Pariz, 19. junija. (Izv.) V »Tempsn« priobčuie bivši francoski poslanik na carskem dvoru v Petrogradu Paleologue zanimiva razkritja o tajinstvenem umoru bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa v Mayerllnsu. Po zatrdilu poslanika mu Je dala ta razkritja cesarica Evgenlja. kt jih je zvedela od Flizabete. Franc Jožef je zahteval od Rudolfa pod častno besedo, da zapusti Marijo Večero, ki Je bila v blagoslovljenem stanu. Rudolf tega nI hotel storiti ter se je takoj odpeljal v Maverling. kjer Je ustrelil samega sebe In pa svojo ljubico.
Vatikan le »ato odrekel svečan pogreb. Ta odredba je bila v Vatikanu stori ena na izrecno zahtevo tedanjega državnega tajnika — kardinala Rampolle. Prane Jožef je zagrozil z represalijamt in Je celo izjavil Vatikanu, da odstopi. Pozneje so se Habsbur-Žani kruto maščevali nad kardinalom Ram-pollo. Po smrti Leona XIIL so kardinali naj-oreje Izvolili Rampollo za papeža. Izvoljen pa nI bil proti vetu Franc Jožefa. Ako bi ne bil Rampolla nastopil proti cerkvenemu pogrebu Habsburžana Rudolfa, bi bi] gotovo postal papež.
Bruhanje Etne traja dalje.
Obupanost prebivalstva« — Pretresljivi prizori —- Italijanski kralj obišče prizadete kraje« — Verski fanatizem.
— Rim, 19. junija. (Izv.) Begunci iz Lihguaglosse, Randazza in druzih prizadetih krajev beže semkaj vsi obupani. Kraji Pfcciolo, Poiamelata in Ferro so pokopani pod lavo. Mestoma je lava na Širini 300 visoka 5 metrov in se vali dalje na uro 60 metrov. Po cestah se vidijo vozovi, osli In mule, ki nosijo to, kar si Je še moglo rešiti nesrečno prebivalstvo. Lava se dviga vedno močnejše proti Cerru. Ognjena masa dere na 300 m širine naprej. Dosegla je že 16 km s hitrostjo 60 m na uro. Zemlja se trese in slišijo se izbruhni poki kakor streli iz topov. V Unguaglosst so priredili procesijo s kipom Sv. Egidija, ki je po legendi leta 1864. ustavil lavo pred mestom. Novejša poročila govore o naraščajoči nevarnosti za glavno prometno ceste Llnguaglossa-Ran-dazzo in istotako za Crto Circumetua pron postaji Cerro. Pepel lave pada daleč naokoli. Zadnje došle vesti naznanio. da je lava le Se 150 m od Cera, proti Llnguaglossl pa dere lava vedno hitrejše in Je že zajela prve bite predmestja, Mesto Je izgubljeno.
— Kim, 19. Junija. (Izv.) V senatu Je minister za javna dela Carnazza omenil erupcijo Etne, pred katero beži okoli 30.000 ljudi. Vlada je odredila takoj, kar potreba v pomoč nesrečnemu prebivalstvu. — Italijanski kralj je odpotoval danes v kraje nesreče.
— Rim, 19. Junija. (Izv.) Po najnovejših poročilih iz Messine Etna še vedno z vso intenzivnostjo bruha med strahovitim grmenjem in treskom. It petih žrel se vali vroča gosta lava, ki teče s brzino 60 m na uro. Narod beži v velikanskih masah. Vlada Je dala beguncem na razpolago Železniške vozove in vsa mogoča transportna sredstva.
— NeapoIJ, 19. Junija. (Izv.) Vojna križanca Je odplula proti Siciliji in v Katanijo. Na krovu ladje se nahaja kralj Viktor Ema-nuel, da obišče  prebivalstvo in na mestu
ogleda katastrofo, Id jo povzroča Etna. V Sicilijo odpotuje tudi ministrski predsednik Mussolini.
— Rim. 19. junija. (Izv.) Po poročilih iz Katanijo in Messine Je lava v več potokih napredovala za 15 km. Glavni potok, ki se vati proti severu In severozapadu. se je razdelil v dva rokava. 200 metrov širok potok lave drvi proti vasi Giarre. Rodovitna ravnina Giarre je popolnoma opustošena. Vino*, gradi in njive so povsem požganL Lava Je dosegla mesto Linguaglossa. Železniška postaja tega mesta Je popolnoma razdejana. Prebivalstvo mesta je zbežalo v Katanijo. V Katanijl se odigravajo pretresljivi prizori. Pobožno prebivalstvo dan in noč kleči pred javnimi razpeli ter v cerkvah pobožno moli, proseč Boga za pomoč. Prebivalstvo Je po-popolnoma obupano. Vsi se zatekajo tudi k sv. Antonu Padovanskemu, da usliši njih prošnje in Jih reši nesreče.
pretep za Čudodelno palico
sv. EOIDIJA.
— Metalna, 19. Junija. (Izv.) Po poročilih Is raznih krajev v bliiini Etne je prišlo do zelo razburljivih prizorov in do težkih pretepov med beže čim in obupanim prebivalstvom. Linguaglossa ima v svoji cerkvi kot relikvijo čudodelno palico sv. Egidija, s katero je baje ta svetnik panal lavo povodom bruhanja Etne v prejšnjih stoletjih. Ko so začeli meščani Unguaglosse bežati iz mesta pred lavo, so vzeli to čudodelno palico s seboi. da Jih varuje katastrofe. Bližnji prebivalci mesta Castiglione pa so hoteli vzeti to palico, ko se Je mimo pomikala procesija Linguaglossarjev. Prišlo je do pretepov. Vmes so posegli fašisti, ki so se zavzeli za Kastiljončane. Iz razjarjenosti so prebivalci Linguaglosse razorožili in pretepli enega fašista.
MUSSOLlNlJfrV OOVOR   V CREMONL
— Cremona, 19. junija. (Izvir.) Ministrski predsednik Mussolini, ki je prispel včeraj v mesto je imel v občinski dvorani na Zupanov pozdrav, govor, v katerem je na svoj Čas žt znani način povzdigoval m proslavljal fašizem. Kadar stopi med ljudstvo, čutu kako stoi zdravo m mirno ljudstvo, ki dela, daleč od nizkih splek. Kar ja ša trdoglavlh ostankov med Italijani, na} nikar ne zlorabljajo gene ro z oaza italijanskega duha, ker sicer nastopi sila. Val Italijan] naj vedo, da b| on poklical črne trtice, izmed katerih to premnoge že zelo nestrpne. Fašizem je reltgtjozni fenomen Širokega zgodovinskega obsega tn je produkt Jedne rase. Niti sami fašisti nt bi mogli storiti ničesar proti tamu gigantskomu pokretu, kt ta jim nalaga. Pred Musso-llntjem Je defiliralo Okoli 20.000 fašistov. Imel je zopet govor In Je vpraševal črne srajce, ali se jt on morda kal hrprementl? Cisto nič. Disciplino zahteva ali on te prvi podvrže disciplini, nato šele Jo zahteva pri drugih. Zato mu lahko zaupajo, kar Ja najstrožji branitelj falistovske revolucije in ako bi bilo treba začeti od Irra'a. pa bi začeli hi ogromen zbor bi te odzval soglasno.
GRŠKA VLADA PRIZNALA BOLGARSKO-— Atene, 19. Junija. Grška vlada It naročila svojemu zastopniku v Sofiji, da stopi v stike a novo bolgarsko vlado. To znači, da Je Grška vlada priznala vlado g.
MUSSOLINIJEVA VOLILNA REFORMA NA ŠKODO SLOVENCEV.
— Bočen, 19. junija. (Izvir.) Po zatrdilu nemških listov gre načrt volilnega zakona, ki ga izdeluje Mussolini za tem, da popolnoma izbriše male politične skupine. Nemški krogi so prepričani, da bodo Nemci Južnega Tirob prt volitvah popolnoma Izgubili svfeo politično vlogo, ravnotako aa godi t slovanskimi mandati. Tudi republikanci aa bodo več prišli po novem zakona aa površje,
POLETNO ZASEDANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. **• Praga, 20. Junija. (Izv.) Predpriprave za poletno zasedanje parlamenta so večinoma fa končane. Koalicijske stranke so izdelala podroben program. Parlament do sklican 28. junija In bo imet samo 3 do 4 seje, Razpravljal bo o zakonu za bolniške blagajna, o socijalni zaščiti, o dohodninskih davkih nt nekaterih drugih vladnih predlogih,
ATENTAT NA LUNACARSKEOA.
— Pariz, 19. junija. (Izv.) Iz Moskva poročajo, da Jt bil izvršen tt dni ttentat na bivšega ljudskega komisarja presvete Luna-čarskega, ki Je sedaj na razpoloženju la opravlja posle vrhovnega nadzornika sovjetskega šolstva. Lunačarskil Je bil na Inšpekcijskem potovanju na Kavkazu, kjer Je neznani zločinac ttreljal vanj iz samokresa. Podrobnosti t*titttt ša atta stana, _
^a»^^Bn».^^^^p^^^^ a^^^^"«^««««^^^ ^*^aj ^^^^^««* aar^™^^^^^
Zaroka kralja Borisa.
Snubitev na romunskem dvoru, — Beograd, 20. junija. (Izv.) Iz Bukarešte prihaja poročilo, da odpotuje tekom dveh ali treh dni v Bukarešto j bolgarski kralj Boris radi zaroke z romunsko kraljičino 11 e a n o. sestro naSe kraljice Marije. Bolgarski kralj bo odpotoval iz Bukarešte nato v romunsko kraljevo letovišče S i n a j o. Poroka kralja Borisa z romunsko kraljičino
= Ogorčeni klcrikclci. — Glasilo klerikalne stranke je zopet enkrat —■ ogorčeno. Vsakdo bi si mislil, da je »Slovenece« ogorčen z-radi tc^a. ker j pripravlja beogradska vlada nov atentat na »pravice» slovenskem naroda, ali da hoče uvesti nove davkj. ki bodo zadeli samo in izključno prebivalstvo naSe slovenske pokrajine. Toda to pot se brumni   »Slovenec«   ne   Zgraža rad;
i uvedbe  novih  davkov  m  ne zaradi se ima vršiti na jesen v mesecu sep- i '    : . „
ternbru ' novega atentata na »pravice* slovcn.
— Beograd. 20. iuniia. (Izv.) Vest o zaroki bolgarskega kralja z romunsko kraljičino, ki jo je bil prvi priobčil Cic-varićev »Dnevnik« jc vzbudila v parlamentarnih in političnih krogih splošno senzacijo. Na ta način si tudi nekateri razlagajo okolnost, da je romunska vlada iz monnrhističnih principov priznala novo sofijsko vlado in odsvetovala de-maršo balkanskih držav v Sofiji.
OBUPNO STANJE NEMŠKIH FINANC-
Draginjski kravali, — Berlin, 20. junija. (Izv.) Marka se Jc
I skega ljudetva, marveč zaradi namera* vane uvedbe — splošne delovne dol/, nosti. Čudno! Saj je vendar »Slovenec« opetovano naglasa!, da je delo in edino delo tisto čarobno sredstvo, ki na:-lahko izvede iz sedanjih kaotičnih rar: mer in nas dovede k splošnemu blago« Stanju. Ko jc svoječasno Stambolii-'k; uvedci v Bolgariji splošno delovno dolžnost, jc bil, če sc ne motimo, tudi »Slovenec« med tistimi, ki je priznaval umestnost tega zakona in slikal veliko važnost te zakonite uredbe za razvoj bolgarske države na gospodarskem po« lju. Sedaj pa. ko sc jc naša vlada odlo* čla. da uvede nekaj siičneca tudi pri nas, proglaša »Slovenece« ta zakonski načrt na enkrat za reakcijonaren in kriči, da bomo »s tem zakonom zopet za več kot pol stoletja«, skraj- j Nas to ogorčenje in zgraznnje klerika!« !aj 5e ? nega časopisja  cisto nič ne moti. d*.
v svojem katastrofalnem padanju sicer nekoliko ustavila, vendar pa je njeno stanie še vedno obupno. Dolar notira na berlinski borzi od 125 do 130 tisoč. Posledice te fi- j padli nazaj nančne krize se že kažejo. Javnost je ski no razburjena in očita vladi, da do seds
ni ukrenila ničesar proti brezobzirni valutni i bi z zadoščenjem ne pozdravljali v'arl. špekulaciji. Množi so prepričani, da le se-    ne ocjločitve glede splošne delovne ob.
danji položaj nemških financ zelo dobrodo- __t^_ .i.: i.rtf.
x ....... M ,    « . . .       .    .     vcznosn, ker smo slej kot prej picpri«
sel Franciji, ki samo Caka, kdaj bo pod pri-    x • 17_ ji-
tiskom notranje krize zlomljen pasivni od- ca™' 6/ Jf ^l ** ozd™x{>*ni,e por v Porurju. Francozi menijo, da bo j naslh deeolatnih razmer --delo, deio Nemčjla radi svojeea gospodarskega polo- ■ ln zopet delo in naj se to delo javlj*
žaja kmalu prisiljena sprejeti vse pogoje In popolnoma kapitulirati pred zavezniškimi državami. Vlada pa trenotno ne more najti izhoda iz te zagate, kajti pred njo stoji veliko večja nevarnost in sicer mezdno zibanje delavstva, ki stoji neposredno pred generalno stavko. V Berlinu vlada velika po-parjenost. Edino upanje je sedaj Se Amerika, ki se hoče baje udeležiti reSitve repara-cljskega problema na ta način, da namerava dovoliti Franciji v pogledu njenih dolgo\ znatne olajšave. V tem slučaju bi Amerika zahtevala, da tudi Francija postopa z Nemčijo bolj obzirno In da Jo reši pred popolnim gospodarskim polomom. Toda to so samo sluhi, ki se še niso uradno potrdili.
BOLGARSKI MINISTER OBOV V PRAGL
— Praga, 20. junija. (Izv.) Bivši bolgarski poljedelski minister Obov, ki je pobegnil radi sofijskega prevrata, je prispel v Prago. Na meji so ga zadržale češkoslovaške obmejne straže. Na ukaz notranjega ministra je bilo nato Obovu dovoljeno nadaljevanje vofcnje do Prage. Obov se naseli v Pragi
— Praga, 20. junija. (Izv.) Ker beogradska vlada še ni priznala nove sofijske vlade g. Cankova, se tudi češkoslovaška vlada obotavlja jo priznati Dotedanji bolgarski poslanik D a s k a 1 o v se radi tega brani izročiti vodstvo poslaništva kaki drugi osebi, nadaljuje svoje poslaniško delovanje ter se brani izselitvi Iz poslaniškega poslopja. Radi eksteritoriialnosti in ker sofijska vlada od strani Češkoslovaške še ni priznana, se tudi ne more ugoditi prošnji Bolgarske za izročitev Daskalova.
ŠTEVILO PREBIVALSTVA V AVSTRIJI.
— Dfifiaf. 19. junija. (Izvir.) Po dosedanjih brutto-rezultatlh ljudskega štetja šteje Avstrijska republika 6,535.385 ljudi. Dunaj sam šteje 1,865.110. Niž'e Avstrijsko 1,479.284. Gornje Avstrijsko 873.748, Solno-graško 222.752. štajerska 979.952. Koroška 370.432, Tirolsko 313.779, Predarelsko 139 tfsoč 959, Gradišćansko 290.351. Pri zadnjem štetju 30. Januarla 1920. je znašalo prebivalstvo 6,075.617. Tedaj še niso bili všteti prebivalci Gradiščanske. Prebivalstvo Avstrije se je od L 1920 v splošnem pomnožilo za 250.000 oseb. Statistika ljudskega štetja po narodnosti Se al Izdelana. Rezultati narodnih manjšin še niso znani.
KATASTROFALNI PADEC POLJSKE MARKE.
— Varšava, 19. junija (Izvir.) Paralelno z nemško marko beleži tudi poljska marka katastrofalni padec. Vlada je sklenila uvesti novo organizacijo deviznega in valutnega prometa. Trgovina z devizami in valutami je vsem bankam prepovedana. Radi svojo finančne politike bo moral do-mtsijoniratf finančni minister. Dolar notira na včerajšnjih borzah 135.000 poljskih mark
VELIK SNEG NA STA JESKEM
— Gradec, 20. junija. (Izv.) Tekom zadnjih dni jt na Gornjem štajerskem zapadel tudi po dolinah velik sneg. V okolici Wakla med St. Michaelom in Rotenman-notn je na gorah zarod!o snega do 50 cm. Vsa okolica Ima popolnoma zimsko sliko. Travniki in njive so povsem pod znežno odelo. Velika ie škoda na sadnem drevju. Živina aa planinah trpi velik mraz. Plan-tarjl so morali f Ivino odgnati v dolino. Vefk sneg Je zapadel tud v okolici Fohns-dorfa v gornji murski dolini.
GROF BCTULEN OBISCF GLAVNA MESTA MALE ANTANTE.
— Budimpešta. 19. juniia. (Izv.) Po poročilu budimpeštanskih listov se mi-
v tej ali oni obliki.
mm Cehi proti Radcslavovu. Bivši bolgarski ministrski predsednik Rado-slavov, ki je I. 1918. pobegnil iz Sofije v uniformi nemškega narednika, da bi se odtegnil odgovornosti za svojo izdajalsko politiko, se je namenil ta teden priti v Prago. Da mu pa Cehi, kakor zavedni Slovani, ne bodo ob njegovem prihodu priredili slovesnega sprejema, je jasno kot beli dan. Češko časopisje poživlja svojega poslanika v Berlinu, naj zavrne temu izdaialcu slovanske ideje in prodani duši Viljema II, visum, ter praški in . plzenski dnevniki opozarjajo državno ; policijo, naj Radoslavova iztira iz če-I škoslovaške republike, čini bi na potu v Prago i estopil državno mejo.
s Dr. Vladan OjorgjevkS o veliki slovanski državi od Jadrana do Črnega morja, Bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevilć, ki je znan po svojih Številnih zgodovinskih in leposlovnih delih, biva sedaj v Marianskih Lažnih. Eden izmed urednikov dnevnika »Prager Presse« je imel priliko se razgovarjati z dr. Gjorgjevićem. Vsebino svojega razgovora podaja v nedeljski izdaji tega lista. Dr. Gjorgjević, ki je dosegel redko starost 80 let, se dobro spominja na dr. Riegerja in Palackega. S katerima se je seznanil na vseslovan-skera kongresu v Moskvi leta 1867. Ko je pred izbruhom srbsko-turške vojne prišel v Prago, da pridobi nekaj čeških zdravnikov za srbsko armado, je pose-til tudi dr. Riegerja na njegovem letovišču Malec. Dr. Rieger se je njemu nasproti pritoževal, da mora Češka nositi pretežno večino vseh bremen cislitvan-ske polovice habsburške monarhije. Nato mu je dr. Gjorgjević pripomnil: »Zakaj se potem češki narod ne odloči za revolucijo?« Molče ga je dr. Rieger vzel pod pazduho in ga peljal skozi vas. Skoraj iz vsake hiše so so slišali zvoki godbe in glasovlrja. Ko sta prišla na konec vasi, je dr. Rieger vskliknil: »Ali veste sedaj, zakaj naš narod ne dela revolucije? Saj ste slišali: Narod, ki ima v vsaki hiši klavir, ne dela revolucije.« Dr. Gjorgjević je izrazil svoje mišljenje tudi o dogodkih na Bolgarskem. Rekel je med drugim: .Sedanja situacija v Bolgariji ni trajna. Spremenila se bo sama. ako je ne bosta stabilizirali Jugoslavija in Romunija. V slučaju, da so za bolgarski prevrat dali inicijativo makedonski komitašl. bo Jugoslavija prisiljena, da poseže po vojaških odredbah v Južni Srbiji. Da bi zopet prišel na površje kralj Ferdinand, je absurdno, ker bi tega ne trpeli niti Anglija niti Francija, še manj pa Jugoslavija. Bolgarska je podobna mlademu dediču, ki je nepričakovano prišel do drŽave, armade in denarja in ki sedaj dela vsemogoče neumnosti. Toda tudi leta mladostne razposajenosti bodo prešla In bodo končno pozabljena v veliki slovanski enotni drŽavi od Jadrana do Črnega morja «
=* Pavel Nikolaievlč Mlllukov, bivši ruski minister za zunanja dela, nekdanji profesor petrogradske unJverze, je obiskal češkoslovaški Narodni svet v Pragi, kjer je imel z navzočim podpredsednikom NRC, senatorjem, profesorjem, drjem Nemcem In z nekaterimi narodmmi delavci prijateljski pogovor o nekaterih zunanj»b vnrašanj h. Priredil je v Pragi nekaj prednvrmj ter obnovil ?voie stnn» «tike s č^o-^o-vansklmi delnvci. Iz Prage se vrne preko Rorlinn v Pnriz.
nistrski   predsednik grof Bethlen pri- ar—.-ta       xi        *    u i pravlja, da oblSče glavna mesta Male       Mpujte srečke za tombolo jutiaiitfft JL.   »Gosposvetskega Zvona«!
Stev. 140.
•SLOV CNSK I   NA KOI»«  One 21. junija 192*
stran. 3.
Dnevne vesti.
V L'ubijani, dne —Branitelji (!) današnje slovenske kulture. V zadnjem Času se postavljajo slovenski klerikalci kot edini branitelji slovenske kulture. Na vse preteže trobijo v svet, kako smo naprednjaki p-oti slovenski kulturi in da so klerikalci vzeli in morali vzeti slovensko kulturo v monopolno razpečavanje. Ideje slovenskega kulturnega braniteljstva  so se sedaj nalezli tudi katoliški znanstveniki in danes piše tak mož v »SlovenČevem« podlistku,   da   »rimski hlapci« niso le branitelji  današnje  slovenske kulture, marveč tudi skoro edini njeni pospešc-vatelji in utemeljitelji.« Koliko neresnice, tujega perja in lažnjivosti je v tej trditvi! Vzemimo le razvoj slovenskega književnega jezika in slovenskega kulturnega ustvarjanja od časa Trubarjevih svetopisemskih fzdanj pa do najmodernejših književnih časov! Ne bomo zanikali, da so katoliški duhovniki v srednjem veku napravili marsikaj lepega in dobrega, priznavamo, da so nam dali Slomške, Medvede, Meške in druge javne delavce, ki so ustvarjali po katoliških vzorcih. Toda govoriti o njihovem »edinem« delu za slovensko lepo knjigo, za slovensko duševno življenje in gmotno napredovanje,   je nesramnost kakoršno more zagrešiti samo podlist-kar, ki piše v »Slovenca«. Glavno vsebino in obeleženje današnje slovenske duševnosti so vendar izklesali Prešerni. Stritarji, Jurčiči, Kersniki, Cankarji, Aškerci, Zupančiči, Tavčarji, Gregorčiči in drugi. Saj je slovenski napredni svet perhoresciral verske Ideje v javnem življenju baš iz svoje izključne usmerjenosti na narodnostne in svobodne duševne ideale I Nekaj drugega pa je trditev klerikalnega »znanstvenikac, da so klerikalci edini branitelji današnje slovenske kulture. Kaj je s to trditvijo? Gospodje znanstveniki na klerikalni in avtonomistični strani bi lahko znali razločevati med kulturnim ustvarjanjem in političnim stališčem v zadevi državne uprave ljubljanske pokrajine. Mi smo za kulturni aktivizem te pokrajine, nasprotujemo pa politični ideologiji, ki se zasanja v misel močne ju-firoslovenske države. Eno Je »avtonomi-stlčna« deklamacija, druga pa pozitivno in konkretno delo na gospodarskem in duševnem Izpopolnjevanju slovenskega prebivalstva. Kje je slovenska kultura? Pač v naših Šolah, v naših učnih knjigah, na ljubljanski univerzt kjer se slovenski dijaki uče znanstveno raziskovati in duševno ustvarjati, v vsaki slovenski knjigi, pa tudi v vsaki srbohrvatskl knjigi, katero izda in napiše slovenski rojak! Kdo je proti razvoju ljubljanske opere, proti slovenskim komponistom, proti literatom, proti drami, proti ljudski pro-sveti, proti industrijskemu razvoju, proti socijalnemu združevanju slovenskega Človeka? Nihče, najmanj pa Beograd, ki od nas zahteva samo, da se priključimo njegovi politični Ideji močne In enotne jugoslovenske države. Ali ni izraz največje strpnosti, da so slovenski klerikalci Iznašli za poštena taka prepriča* nja med Slovenci, očitek suženjske nature? Kulturnega dela med Slovenci ni treba braniti, saj ga tudi nihče ne zavira, kakor kvečjemu neverjetna indolen-ca gotove inteligence, ki za tako delo nima več tistega notranjega pogona izpred svetovne vojne. Razumete: eno je malomarnost In brezbrižnost do pro-stovoljenga prosvetnega in duševnega dela med priprostim narodom in v meščanskih centrih, drugo je »avtonomi-stičnac politika klerikalne stranke, ki se pridružuje federalističnim rovarjem proti jugoslovanski državi, tretje pa kulturna aktivnost, ki je življenjski cilj vsakega posamnika, vsake skupine ljudi, vsake pokrajine in vsakega naroda,
— Zbirka za Aškerčev spomenik.
Lansko jesen se je v Ljubljani osnoval odbor pod predsedstvom vseučiliškega profesorja dr. Gojmira Kreka, ki si ic nadel nalogo, da nabira prispevke sa spomenik pokojnemu velikemu naScmu pesniku Antonu Aškercu. Z velikim trudom je ta odbor doslej nabral kakšnih 50.000 K, dočim potrebuje za skromen spomenik, kakršen Je na primer Trubarjev, najmanj četrt milijona kron. Odbor je bU mnenja, da bodo za spomenik posebno radi prispevali pesnikovi ožji rojaki, zlasti pa denarni zavodi na Štajerskem. V teh računih se je temeljito zmotil. Dasi zbirka za Aškerčev spomenik ne uspeva tako, kakor bi bilo pričakovati, vendar so je med tem osnoval Še nov odbor, ki nabira prispevke V svrho, da bi restavriral rojstno Aškerčevo hišo.. Ako uvažujemo, da se nahaja pesnikova rojstna hiša — dr. Snuderl je nam lani poslal fotografsko sliko te kočice — v takšnem stanju, da se sploh ne da več popraviti, da bi jo bilo torej treba znova zgraditi, s čimer bi stvar izgubila svoio notranjo vrednost ker bi bila to čisto nova zgradba, ne več nrlgmalna rojstna Aškerčeva koča, ako nndal'e upoštevamo, da bi ta zgradba stala nkmg 100 000, prihajamo do za-klhjčka, da so se gospod"e, ki so osnovali odbor za restavracijo Aškerčeve hiše, prenaglili, ker bi sicer morali uvideti« da Je denar, darovan x to zvrho,
20. junija 1923.
enostavno proč vržen. Ti pomisleki so bili za nas merodajni, da nismo priobčili poziva tega odbora, in tudi ne moremo priporočati njegovo akcije. Vse častilce, pesnika Aškerca pa prosimo, naj žrtvujejo svoj oboi za njegov spomenik!
— Zakaj se klerlkalnc-komunistiCnl mandatarji na magistrata nečejo pečati z draginjo na živilsk. trgu? To je izdal te dni nehote neki klerikalen občinski očanec, rekoč: »Kmetje iz ljubljanske okolice so naši zanesljivi pristaši in vo-lilci in iz strankarsko političnih ozirov ne smemo nastopati proti njim; kar pa je mestnih branjevcev, so pa istotako po veČini naši pristaši I« — Tako je! Zato si tudi »Slovenec« ne upa nastopiti proti draginji na živilskem trgu, marveč se postavlja na komodno stališče, da naj pač konzumenti skrbe za se, da bodo imeli takšne dohodke, da bodo lahko kupovali češenj po 10 Din, presno maslo pa po 50 Din. AH ste čuli, volilci?
— Bombardiranje mestne blatrajne. Kakor smo Izvedeli, so se zadnji čas. to je odkar gospodarijo pri mestni občin; klerikalci in komunisti, oglasili razni klerikalni zavodi, odbori In družbe z raznimi »prošnjami« za denarne prispevke, podpore itd. na občinski svet ljubljanski, da jim nakaže denar Iz — mestne blagajne. Ti ljudje pa seveda niso skromni, kaj še; ravno narobe: V teh »prošnjah« zahtevajo kar milijone za to ta ono zgradbo, stotlsoče dinarjev za vrdrie" vanje tega al! onega zaroda in za poravnanje raznih dolgov! O rešitvi teh proSeni pa Je ostalo do seda) vse nekako tiho. ker se, kakor vse kaže, klerikalci sami ne upalo postaviti teh zadev na dnevni red kake Javne ali taine seje, ker se vendarle boje svojih kompanlonov — komunistov in Javnosti.
— Stojan Protlc* v Rogaški Slatini. Sto« jan Protlć je v soboto dne 16. tm. prispel v Rogaško Slatino (ne v Rhnske Toplice, kakor Je javflo več časopisov) in namerava tam ostati več tednov, živi strogo zase |n natanko izpolnjuje predpise slat luškega lečenia.
— Z naše anlverze. Za rednega profesorja na filozofski fakultet! je imenovan dr. Nikolaj Dub no v, dosedanji pogodbeni profesor*
— Spremembe v vojnem ministrstvu«
Mesto dosedanjega Sefa generalnega Štabnega oddelka vojnega ministrstva polkovnika Markovlca le bil Imenovan na njegovo mesto polkovnik Ječmenić.
— Vpokojltev. »Službene Novine« ob-Javijujejo ukaz o vpokojltvi Martie Stupice glavne učiteljice na ženskem učiteljišču v Ljubljani.
— Bivši urednik »Trfbane« umrl. V Banji KoviljaČj v Srbiji Je umrl blvSi slavni urednik »Tribune« In avtor knjige »Jugoslavija v emigraciji« Milan O j o r g J e v I 6, zadet od srčne kapi. Pokojnik Je bil Izvrsten lurnallst in dober pisec.
— Vojvoda Stepanovlč pri z. Pašlcn. Vojvoda Stepanovlč Je v ponedeljek popoldne posetil ministrskega predsednika PaŠi-ca in ostal z njim v daljšem razgovoru.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrla gdc. Gabrijela G 8 • t L sestra g. primari ja dr. Iv. Gosti a. Pogreb bo v četrtek ob 17. iz javne bolnice na pokopal išče pri Sv. Križu. Blat; ji spomin, cenjeni rodbini naše sožalje! — Dne 18. t. m. je umrl g. Jakob Sever po dolgi mučni bolezni. Pogreb je danes ob 16. f« javne bolnice. Naj v miru počiva. — V Gornjem gradu je umrla rodbini R e m Š e* tovi v nežni mladosti hčerka Pavla. Poko* pali so jo v soboto dne 16. t. m. N. v m. p.
— Jugoslovenski Llojd prinaša v zadnji svoji številki dobesedno na uvodnem mestu razpravo »Kritje Češkoslovaške krone In našega dinarja in tečajne razlike med njima«, kateri članek je pred kratkim dr. Gustav Gregorin priobčil v našem listu z dne 10. in 14. t. m. Sploh je ta razprava vzbudila vsestransko zanimanje, zlasti ker o primeri obeh valut do sedaj še nihče ni izpregovoril v tako temeljitem in z zanimivimi podatki podprtem smislu.
— Iz Kranjske gore nam pile naročnik: Danes v nedeljo 17. t m. sem opazil ob naši hiši voz, k! je bil pogrnjen z belo rjuho, na rjuhi pa le ležal šopek svežih cvetlic. Pred vozom je visela svetilka, a sa vozom Je stopalo par moških, razkritih glav. Grem radoveden do njih In vprašam, kaj to pomeni. Dobim Odgovor: V Savi sta utonila dva petletna dečka, pravkar smo i u potegnili Iz voda. Eden le bil sin tukajšnjega posestnika in usnjarja, drugi pa sin nekega Italijana. Roditelji, pazite na svojo deco. — Vreme imamo tukaj slabo, dežuje neprenehoma, po bližnjih hribih je zapadel sneg. Mraz že pritiska, kakršnega se v juniju Se
ne spominjamo. LetovUcarjev je £e tukaj nekoliko, to opažamo fa prt cenah. Samo en primer: Ko sem bil sadniič V Ljubljani, sem plačal za čaj v najbolj§1 kavarni 14 K. tuka! Pa zahtevajo za čaj že 17 kron. Tukaj Imamo pet gostllen. a pred kratkim so od* prill še dalmatinsko klet; ker ]e Plšenca precej narasla, |e pri nas za tekočino dobro poskrbljeno. Stanovanj za letovfSČarJe imajo tukaj dovolj, skoraj v vsaki hiši Ja lahko dobite, ako pa domačin prosi za stanovanje v lastni hiši. mu tega stanovanjska komisija ne dovoli. Čudne, ki) ne?
— Poziv na enomesečne orožne vale. Kakor poroča »Pravda«, Je volni minister odredU, da se pozovejo na enomesečene vaje vsi vojaki stalnega kadra, ki so odslužili svoj rok, v teku meseca Julija t L
_ »Proslava treznosti«! V nedello. 34.
hmlja bodi posvečena treznostnl IdeH po vse! Slovenrfl. Ta dan se Ima pričeti nova kampanila proti krutemu sovragu našega Pudsrva — alkohola. Prosilo In poživljajo se vsi prijatelji Pudstva, posebej pa še nate oblasti, prosvetna društva, duhovščina.
attuttatv«, eartrraJka. aa fm aaa
za propagando treznostne ideje, ter zasnujejo načrte, kako vraga končno enkrat prijeti od vseh strani. Idimo za Srbi!
— Celjske vesti. — Popis vo z i!. Mestni magistrat objavlja razglas, glasom katerega morajo vsi lastniki avtomobilov, motociklov, brer tn s priklopnim vozom, biciklov s pomožnim motorjem, trlciklov in bicfklov, ki bivajo v območju mesta Celje, prijaviti svoja vozila na mestnem magistratu soba št. 6 do dne 23, hinija od 9. do 12. dopoldne. Lastniki omenjenih vozil, kateri bi se temu pozivu ne odzvali, bodo strogo kaznovani po obstoječih tozadevnih določilih. — P o 5) IS živine. Glasom dopisa komande vojnega okrožja Celje se vrši dne 26. junija na Glazni ob 8. uri zjutraj popis živine (konj, oslov, mezgov, volov m bivolov), voi (osebnih, tovornih in vpreženih), vprege, (vprežne m jahalne), avtomobilov (osebnih in tovornih), motociklov, trlciklov, biciklov itd. Lastniki, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodo kaznovan. — Celjska Zadružna Zveza ima svoj toletnl občni zbor dne 27. junija ob 9. dop. v se'ni dverani Mestne hranilnice. — Cinkarna d. d. v Celju se je ustanovila v Celju dne 17. junija.
— Mariborske vesti. Velike tatvine specijalnih knjig. Mariborski tatovi so se v zadnjem času vrgli tudi na — literarno polje. Ne kradejo navadnih romanov, sploh ne navadnih knjig, nego specijalizirali so se na posebne vrste znanstvenih knjig. Pričeli so pri novinarju Pircu, ki stanuje v zadnji vili pod Kalvarijo. Odnesli so mu same specijalne, dragocene knjige, kakor Siebcrgov »Erdball« in slične geološke knjize, izmed religijskih knjig so pustili Krekov prevod Sv. pisma in evangelij, zato pa pobrali Re-nona. Straussa in par specijalitet, ki jih danes sploh ni več dobiti, kakor Convinova zgodovina. Za Pircem so se pričeli pri policiji prlzlašati tudi drugi. V ponedeljek so prl$li v skladišču »Balkan« na sled doslej največji taki Specijalni akciji na dragocene knjige, kakor Valvasor, Brockhaus Konvcr-satlons Leksikon in razne druge, tudi slovenske znanstvene kniige. Zanimivo je. da v obeh slučajih sled vodi na domače prijatelje takih knjig In sicer na take prijatelje, ki se s takimi knjigam! sploh ne pečajo, pač pa vedo, da so dragocene že radi slik in vezave. Glede zadeve v skladišču »Balkan« se vrSe obsežne preiskave, dva uslužbenca sta bila aretirana v torek opoldne. Policija Je na Sla v Tattenbachovi ulici eno tako zbirališče, kamor so se iztekale pr! takih obiskih >Izposoj ene« knjige. Kakor vse kaže. spadajo tudi te vrste tatvine k organizarani tolpi vlomilcev, tatov in skrivačev ukradenega blaga. Policija Ima te dni vse polno
dela z zasledovanji, v mreZo se love tudi navidez bolJSe »ribe«. — Strožja tržna kontrola. Mariborski trg Je že dlje časa estal brez radikalne kontrole. To so znali prodajalci izrabiti v naravnost nesramno navijanje cen. Radi splošnih pritožb se je pristojna oblast vendar odločila zopet poskusiti z radikalno kontrolo cen zlasti takega blaga, ki se takorekoč brez stroškov samo pridela (jagode, čreSnje, sploh sadje).
— Sneg tn mraz o Kresu. Od ponedelika na torek je zapadel v Karavankah. Julijskih in KamniSkih alpah globoko v dolino sneg. Temperatura Je zbog tega in nastalega severnega vetra padla od 16 do 9* R. Včeraj je bilo te deloma oblačno, deževalo je Še opetovano, danes pa se je zjasnilo in je nastalo krasno, sicer še hladno, a vendar solnčno vreme. Nadejati se je, da se bo vreme vendar enkrat ustalilo in postalo toplo.
— Vlom prt prof. dr. Prijatelju. Kakor smo že poročali, je bilo v nedeljo zjutraj vlomljeno v stanovanje vseučiliškega profe* sorja g. dr. Ivana Prijatelja. Gospod profe« sor je prišel v soboto zvečer domov in je Študiral še do 3. zjutraj. V predsobi je obesil svojo obleko, odložil klobuk in dežnik, vzel iz telovnikovega žepa zlato uro ter jo polo* žil na polico pred ogledalom. Slučajno je položil na zlato uro tudi svoj ovratnik in Kravato. Tako je ostala ura k sreći skrita tatovom, da niso odnesli tudi te. Ves čas, ko je študiral, ni slišal nobenega iuma in ropota. Če bi se bil vlom izvršil v tem času. bi to moral slišati, ker je tat s silo odprl okno na stranišču ter se skozi stranišče pri* plazil v predsobo, izvršil tatvino ter ukradene stvari na to zopet spravil skozi okno. Ob 3. zjutraj se je g. profesor, kakor smo ie omenili, vlegel spat. Ob 6. je služkinja
vstala in takoj zapazila tatvino. Vlom se je torej moral Izvršiti v 2asu od S. do d. Ta«
tovi to odnesli moško (ne damsko) kolo znamke »Puch«, model 34, ki nosi številko
166.888, moiko obleko s are tlor javim po vrt* nikom, par čevljav in žensko krilo od ko« ■turna. Skoda znaša 25.000 kron. Gospod profesor je takoj zjutraj javil vlom in tat« vino policiji. Prijava pa nI vzbudila posebne
pozornosti in eden izmed organov je pri* pomnil, da je prvi2 nedeljski počitek, drugič
pa da ne morejo s uspehom izvrševati tvoje službe, ker to premalo plačani. V resnici ima
policijsko ravnateljstvo na razpolago samo test detektivov, ki dobivajo baje samo po
3000 kron mesečne plače, in t temi maloštevilnimi detektivi je pač težko organizirati varnostno službo tako, da bi vsaj deloma
bilo varno življenje in Imetje ljubljanskih prebivalcev. Ljubljančanom ne bo preostalo
drugega, kakor da umi po možnosti skrbe aa javno varnost in da sodelujejo pri izšle*
dovanju tatov in vlomilcev. Dolžnost vsega občinstva je, da pazi na vsako stvar, ki jo prodajajo neznani In sumljivi elementi- Ako
t tem pogledu ttori vsak tvojo dolžnost, te bo končno vendarle posrečilo izalediti vlo»
milce in tatove, ki že dalj časa vznemirjajo naše mesto, ako jih tudi ne bo fcaaJealla policija
— Kolesarski tatovi aa dala. Tatvina kolat v zadniem času bojno cvete, česar so večji del krivi kolesarji sami, ker puščajo kolesa nenadzorovana. Na Poljanski cesti pa je bila Izvedena tatvina nekega kolesa na preseutl'fv način. Kolo se Ja nahajalo na hodniku drugega nadstropja omenjene bile. Tat se Ja priplazil ponoči, navezal kolo na vrv in ga spustil v prltllč'e ter te na to odpeljal. Policija )a Izsledila tatu v oseb! nekega Josipa KaCtta, al Je bil oddan sodišču.
— Zaarailv lev sa kolesarskim aHoaa. Kflučavntčar Ignac Moser Je v ponedeljek dopoldne iz veta »Gospodarska banka aa
cest* oa>Ual aroiko kolo lan
nro pozneje prodajal v Hrenovi ulici Rudolfu Klcbušu za 320 K. Sledntemu se kupčija zdela sumljiva in 'e skušal obvestiti policijo. Uzmovič pa jc namero na brže spoznal in se bliskoma odpelal proti Sv. Jakoba nabrežju. Zasledujočensa Klebušu se ie pridruži* Se stražnik in nekaj pasan-tov in v najhujšem dež.u se je začela v šentjakobskem in trnovskem okraju dirka,
Gesr-^rsivo.
—g Cciiski trg. (Cene v denarjih). Meso: Govedini v mesnicah I. 29, II. 27, na slonicah I. 23, II. 22: teletina L 29, IT. 27; tvtnSna I. 33, II. 32; slanina I. 40, II. 38. na debelo 3S: mast 43. amerikanska 40; ■preksjeno meso I. 49, It 40—45. Mleko 3—4. 1 kg surovega masla 60, čaineea 80,
ki je bila vredna klnemaiografiranja. Sled- masla 50, jajce 1.50, \ k~ belega kruh njič je bil tat zapoden v Vrtno ulico, kjer | 750. Cmrsa &50, žentel] 10. špecerija: kapa ni mogel več pobegniti. Priznal ie ta- j va 44—6S, pražena 56—70. kristalni sladko:', da je koJo uk. adel in je bil oddan so- j ^nT 21, v kockr.h 28, rlž 8—14, ramlrno dišču. j 0re 22. bu?no 40. petrolej 7, testenine IG— — Zveriuskl očim. V zagreb. bolnico so 1 2\, m!!o 21—23. Pri drugem špeceriskem izprali želodec neki mladoletni devojki, ki si j blagu se cene bistveno niso izpremenile. Je njen očim zlorabil pred tremi leti in ves j Mlevski Izdelki: moka §r.   -00« 7.30. »o«
! črnilo. Na vprašanje, zakaj je hotela izvr-i šlti samomor. Je devojka izpovedala, da jo je njen očem zlorabil pred tremi leti in ves i ta čas v intimnih odnošalih živel z njo. De-
7.25, »2« 6.80. «4« 6.40, >5« 5.S0, »6« 5.30. Krtišra moka 5.20. kasa 6.75, iešpren; 6, koruza 3.80, koruzni zdrob 4.50, p?enl!ni 7.50, ajdova moka 7.50.   2ito:   q pienice
J vojka le končno priznala materi vse, ki je j 450—460, xl\ 400. ječmena 350. ovsa 340—
j potem moža pozvala na odgovor. V rodbini j 300, <?rosa 375, koruze 300—325. a!de 350.
j Je priSlo radi tega do orepirov. Ker je očim i zopet začel napadati pastorko, si jo ta ho-! tela končat! življenje. Policija je zverinske-1 ga očima aretirala,
— Za svo'o družino vzamem izfeljucno , !o vale testenine priznal je eden največjih j trgovcev z delikatesami v Trsiu potniku t tovarne testenin v Ilirski Bistrici Mož. ki j Ima na raznolago !-aibolj§e izdelke ve kai
je dobro.
— Telesno zaprtja. Po IzkuSniah, zbranih na kliniki za notran'c bolezni, deluje grenčica »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno tudj pri hemeroldih.
— Kino »Ideal« predvaja se v sredo tj. 20. tm. fflm »Pot k solncu«. Ker je to lep turistovski firm s krasnim! naravnimi posnetki, se vabijo vs! Športniki, osobito pa smučarli. da si ta film ogleda'o.
— Kino Tivoli. Samo Se danes in jutri se predvaja senzaeijonalna  živlienska  fgra |
fižola 550—700, graha 1500. Kurivo: c. Črnega prcm.^irs 43, rujavega 23. m8 trdtb drv 103, 100 kg 35 , mehkih m8 100. 100 kg 2^. Krrm: q s'.^dkega sena 125. polsladketa 120, kislega 110, slame 100. 1 kg čebule 4. česna 5. krompir stari kg 2, novi 8. Z razno drugo zelmavo Je trs se precej dobro založen.
—g Norosadska blagovna borza 19.
nUa. Nwi Sad, 19. hinlja. Na produkrni borzi nntinrn: Balka pšenica 77—79 kg, 2—3 odstotna primesi, ponudba 342.50, iskanje 437.?o, baSka pšenica 76—77 kg, 2 vac. 4.^7.50, 440. baška pšenfca 75—76 kff. t vaz. 435. baškf 'ečmen 64—65 kg. ponudba 292.50 IskanTe 2S9.50. baškf oves Iskanje 300. bajka koruza 15% defektna, 1 vag. 225, ba-5ka koruza ah Sara'evo, 14 dni garantirano 20 vag. 265, baSka koruza ab Sarajevo, 14 dni garantirano 20 vag. 265, baSka ko-I niza za iulii 2 vag. 2f»5, banatska koruz*. Sergije Paniin.. FMm je znamenit radi lepih j ah j, . ponudba 26250, beli baSkj fižoL I posnetkov iz Pariza in je tudt vscblntiCO • j dovršen. Prihodnje dni pa se predvaia kra* j sen film »Goreča njiva« z Lvo de Putti v
j glavni vlogi in insceniran po romanu The je 1 pl.  Harbon. po katerem  je bil insceniran tudi film »Sodoma in Gomora«.
MEFEKTOAR NARODNEGA GLEDALI*
SCA  V LJUBLJANI. OPERA.
5reda, 20. junija: Nikola SuMc Zrinjski. zadnjikrat pred počitnicami. Izven.
Sokolstra.
— Sokol  I. prireditveni  e-dselc fma v petek 22. iunfia ob 7. uri zvečer Ur Si Se-
4stanek vseh sodelujočih za sobotno iavno • telovadbo. Dolžnost bratov in sester (redl-
teljstyo. 'blagajne, paviljoni) la zanesljiva
udeležba-.
— Sokol I. Nalivi preteklih dni so nam nedeljsko prireditev popolnoma pokvariH in povzročili društvu zelo občutno škodo. Odločili smo se, da se vrSi društvena javna telovadba v soboto tj. na kresni večer na Taboru. Pričetek koncerta ob 6. uri. telovadba pa točno ob pol 7. url zvečer. Po končanj telovadbi ljudska zabava. Sodeluje vojaSka godba pod vodstvom g. kapelnika dr. Cerfna. Kdor le sedeže že plačal in se ne bi mogel udeležiti sobotne prireditve Izvoli do petka vrniti vstopnico v Tiskovni zadrugi. PreSemova ulica 54, kler se mu Izplača denar. Vabljeni gospodje in bratje naj nas blagovolilo oprostttt. da jih nismo mogli pravočasno o preložitvi obvestiti, vso sokolsko iavnost pa prosimo za naklonjenost. Gospodu Krapežu, restavrater-ju »Zvezde« se zahvaljujemo, da nam je vsled nastale moralne fn gmotne škode odstopil za soboto vojaško godbo.
Turist tka In sport.
— PreSernova koča na Stolu se o tvori 24. tm. Prilikom dozidave Valvazorjeve koče bo tam dne 22. julija planinska veselica. Odbor Kranjske podružnice SPD. prosi društva, da se blagovlltjo na to ozirati In ne prirejajo istega dne veselic.
— Mirovna olimpiada v Gttteborgu (Švedska). V petorici lahkoatletov, ki bo
na tej svetovni športni prireditvi reprezentirala barve nale države, sta tudi dva Slovenca, mana sprfnterja ljubljanskega Primorja Perpar Stanko m Valtrič Iitnko. Ju-goslovcnska reprezentanca Je takoj, ko se vkrca v nemškem vzhodnomorskem pristanišču Lubeck. gost švedske, ali strelki potovanja v Lflbeck In na2aj so tako ogromni da jih savez ne more kriti ter morajo prizadeti podsaveti oz. klubi svojim članom sami staviti potrebna sredstva na razpolago. Odhod Je določen na 26. tm. x opoldanskim brzovlakotn. L?, lahkoatletlćnl podsavez tn S. K. Primorje se radi tega obračata na nale sportu naklonjene veljake tn zavode z nujno prošnjo, da t prispevki omogočijo Perparjn in Valtriču voi ajo t GOteborg. Prispevka sprejema it prijaznosti uredništvo »Slov. Naroda.«
m Grajal aStarmt v LJubljani Ootto-vanje graškega »Sturma« v teboto točno ob
pol 7. proti Primorju na igriSču na Dunajski cesti in v nedeljo proti Iliriji na igriSČu v šlšld ob 6 vzbuja v ljubljanski športni Javnosti splošno pozornost, ker se obeta od obeh tekem velezanimiva igra. Najprvo bosta Primorje In Ilirija merila moči na med* narodno Jakem Sturmu. drugič pa bosta obe tekmi predstavljali nekaki neoficijelnl dvoboj med LJubljano In Orazom. Stunn nastopi s kompletnim prvim moštvom: OOrtl, Hčller - Ferk. BIno Skaza • Orelner - Fritz Skaza, Dollnger - Sinkovič - Brandner-Oroszv • VValdhauser. Baš to nedeljo je potekel v prvenstveni tekmi graške Amateure, ki so Igrali prejšnji teden proti Primorju v LJubljani s 6 : 1. PredprodaJa vstopnic za tekmo Sturm : Primorje v trafiki Sever. Se-lenburgova ulica, za Sturm : Ilirija v trgo-
!skan!e 600, moka »0« gfc. banatska 3 rac, 655, banatska moka »0« 2K vag. 650—660> moka »2« banatska 2 m pol vag. 611—630. moka »5« ponudba 575, moka »6« 1 vag. 502.50, banatski otrobi v papirnatih vrečah, ponudba 135. Tendenca noizpremenje-na. _
Borzna poročila.
— Zagreb, 20. Junija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 15.85, 15.95, Pariz 5.45, 5.55. London 405.—. 400.—. Berlin 007. 0.07*/«. Dunaj 0. 1235. 0.12475. Praza 2.65. 2.67. Trst 4.—. 4.03. Ncwyork 87.50, 88.25. Budimpešta 0,08. 1.04. Valuta* lira 3.96. 3.98.
— Curih. 20. junija. (Izvir.) Današnja predborza;   Dcograd č.30, Berlin 0.0045,
Amsterdam 213.30, Newyork 5.5675, Lon-dort 25.64, Pariz 34.57 Milan 25.25, Prata 16.71, Budimpešta 0.07 Bukarešta 2.75 Varšava 0.004. Dunal 0.00785, avstr. Igt. krone 0.00785, Sotta 7.25.
— Curih. 19. junija. (Direktno). Beograd 6.30. Berlin 0.004, Praca 16.72, MIlan 25.236. Pariz 34.6251, London 25.471, New-3'ork 5.565.
— Trst, 19. juirpa. Beograd 25, Berlin 0.015, Praga 66.50, Pariz 137, London 102.15-Newyork 21.90, Curih 397.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 20. junija. (Uradno vremensko poročilo.) Po vsej Avstriji le hladno deževno vreme. Iz Admonta, Tamswega in Zeli a poročajo, da Je zapadel sneg. Včeraj je znašala opoldanska temperatura nekaj nad 1O0. danes zjutraj splošno pod 10*. V Tamswcgu in Admontu le samo 1* nad ničlo. V vzhodni Evropi le toplo. Na Finskem! Ie bilo zjutraj* !«•. Zboljšanja vremena Še nI pričakovati. Velik pritsk atmosfere na severovzhodu se Je Še povečal. Pričakovati Je hladno, večinoma oblačno vreme, ponekod deževno, v gorskih krajih pa sneg.
Društvene vesti.
— Okrajno učiteljsko društvo ca ljubljansko okolico zboruje v soboto dne 23. juni'a 1923 v Ljubljani ob 8. zjutraj, pred konferenco. Lokal: Salon restavracije prt »KoŠaku« pred Mestnim domom. Na dnevnem redu je program »U. J. U.«. Ker je zadeva nujna in vafna, prosimo točne In številne udeležbe. Vplača se tudi lahko Članarino. Odbor.
— Telovadni odsek društva Atena Je imeT, dne 15. tm. v telovadnici I. drž. gimnazije svoj interni zaključek. Ob navzoeV-nosti cenj. staršev so pokazali nadebudni najmlajši naši telovadci lepe uspehe, Irl so Jih dosegli tekom leta pod spretnim vodstvom gdč. Svetličiceve. Upamo, da se v jeseni znova napolnijo strumne vrste, vsajj ni KratkočasnejSih zimskih večerov, kot onih, kt jih prebije mladina v telovadnici. DanaSnJe rahteve do otroka v šolski dobi so tako velike, da jim more mladina zadostiti samo teda!. Če se duševna Izobrazba spopolnuie vzporedno s primerno pravilno telesno vzgojo.
— Kresni večer v restavracffl m kavami »Zve?da«, kl ga priredi   »Atena« v
soboto 23. tm. ob pol 20. zvečer, obeta biti eelo zabaven. Kolo sreče se bo vrtelo ves večer ob sviranju aodbe. Pridite vsi. )e\ ljubite neprrsil!eno zabavo! Vstop prost.
vini Goreč, Kreditna banka, tuprtj.
od četrtka
j
A,
ZDRAVLJENJE PARALIZE. V velikem zavodu za umobolno, ki Sti nahaja v bližini danskega glavnega mesta, so napravili dobro uspele poskuse z Wag-ner - Jauereggovo metodo za zdravljenje paralize. Cepljenje z malarljskim serumom Je pokazalo prav povoljne uspehe. Ravnateljstvo objavlja, da je popolnoma ozdravelo 70*h na paralizi bolehujočih. med temi tudi 30 slučajev zelo težkih paralitikov, 40% lih je postalo sedaj popolnoma delazmožnlh. Tudi v 10% slučajih, ki jih je bilo smatrati za popolnomn neozdravljive, je cepljenje povoljno vplivalo.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik:
VALENTIN KOPITAK,.
„SLOVENSKI NAKOD"   dne 21. junija 1922.
oiev. 140.
Bcrsoi! !s «n ostane nalhnma kvalitete® znamka. Ilarnfe leme, cenelsi In froel-nelil ie od nsaia. Od Uašem tsanar'm zahfeoafte, da Vam pHfrdi Brrson gami pođpelolhe in gami podnfate.
Obnovite
naročnino!
Službo išče
ABSOLVENT srednje tchnič* ne sole. Nastopi tudi kot stroj* ni ključavničar. — Ponudbe je poslati pod »Vztrajnost/6376« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se MOTOOfKEL
»Neekarsulm*. 5 HP. S PRIKLOPNIM VOZOM. Cena 35 tisoč kron. — Kinsncr, hotel »Union«. 6391
Kupim 5-6 zdravih močnih polsnhkov.
Ponudbe na Albert Kolenz, Brežice, 6377
Josip Peteline
LJIIBLJ^HH, So. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Hajuliie cene. Postrežba točna.
ggggoggooooBpni
Strojurji in trsovcl
i usnjem!
Kđo mi da v komisijsko zalogo sortirano usnje? Proti prvovrstni garanciji. Cenjene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Brez konkurence-5987".
Otroški voziček,
visok. SE PRODA. — Trza* ška cesta 43. 6385
Dobra šivilja
ISCE DELA ZA NA DOM. — Poirve se v hotelu »Ti* voli«. Telefon 355. 6372
Zakonca,
atera bi opravljala službo pi* samiškega sluge in hišnice s p.-os sti stanovanjem, SE SPREJME TAKOJ. — Ponudbe na: Gradbeno podjetje G. Tčnniea, d. z o. z., Gajeve ulica. 6401
Kupimo večjo količino smrekove in lesne smole, kolofonije in lane-nega olja«
Ponudbe na podružnico »Slov. Naroda«, Celje. 6380
Dva dijaka ali dijakinji
SE SPREJMETA Z VSO OSKRBO v sredini mesta za prihodnje šolsko leto. — Soba zelo snažna. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6389
Kupim vsako množin0
krojaških odpadkov.
Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6399
Kupimo vsako množino
starega svinca.
PUSKARNA V KRANJU.
6394
Na Ljubljanskem velesejs mu (vinski oddelek) SE PRODASTA DVA LEPA
privatna paviljona.
Pojasnila v velesejmski pi* sami. 6375
Banatska moko la
NA VREČE I VAGONE RAZPR ODAJA M. Bielic, Dunajska cesta 33 (pri »Bal* kanu«) uz najnižje dnevne dene. 6383
Baltsko pšenico la
RAZPRODAJA NA VA* GONE. paritet svaka posta*
ja u Sloveniji. M. BIELIĆ, Dunajska cesta St. 33 (pri »Balkanu«). 6386
Poceni se preda
NOVA MOŠKA OBtEKA, NOV MODrjlN ČtLU<* DER štev. -55- in 'STEKAJ ŽENSKE OfcL^&E/— Gle* dališka ulica**"10* vrata 1J. levo (od 11. dQ-4%-ur%). 6371
e e
tp is mize.
ozimne i Kamp.
UUBUMIO. Mine 4.
Brez posebn. obvestila
Naša ljubljena sestra, svakinja, sestrična in teta, gospodična
(jabrijela gosti
nas je za vedno zapustila. Umrla je po kratki mučni bolezni, Boga vdana, 19. junija 1923.
Pogreb se vrši v četrtek, 21. junija, ob 5. popoldne la mrtvašnice obče javne bolnice v Ljubljani, (Zaloška cesta j.
Žalujoči ostali.
SANATORIJ
*  V MARIBORU. *
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami in aparati na polju zdravstva,  kakor Rdntgen,  diatermia in
višinsko solnce i. t. d. V zavod se sprejemajo vsake vrste bolniki, razen umobolnih, infektionih in x odprto tuberkulozo. Oddelek za porodništvo.
Državni nameščenci In njih bljilmji svojci xo»f9 popusta v x. in a. razredu.
Prosta izbira zdravnikov.
koruzo Ia
na * vreče in vagone razprodaja M. Blelio, Dunajska cesta 33. pri .Balkanu", po najnižjih dnevnih cenah. 6384
Usnje
vsake vrste prodaja v novo otvor-jeni trgovini
H. Zalohar,
fiolod?orsba ulica 18«
Cene solidne.
Objava!
Podpisani izjavljam, da ni* sem plačnik za dolgove, katere naredi na moj račun katerakoli oseba, in da sem plačnik samo za tiste dobave, ki jih naročim sam. odnosno, kojih naročilo odobrim.
Ljubljana, 21. junija 1923.
FRAN SUĐEN, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
6393
Zmerne cene.
Hrana izvrstna.
Informacije daje uprava SANATORIJA V MARIBORU. Telefon it. 190.
KOMFORTNA VILA v Ljubljani na Mirju
SE TAKOJ PRODA. Vfla je solidno zidana, zgrajena 1. 1922. Opremljena z vodovodom, elek* trično razsvetljavo, obsega ra* ren izredno komfortnega stano* vanj a ie eno manjše stanovanje v mansardi. Poleg vile 1500 m1 urejenega vrta. Cena 500.000 di* naTJev, od katerih se polovica nekaj časa kreditira. Stanovanje takoj na razpolago; na zahtevo se vila takoj izprazni. — Ponud* be pod »Ugoden kup 425/6379« na upravo »Slov. Naroda«.
Lepa meblovana soba
SE ODDA. — Ogleda se lahko od 2 — 4 popoHnc Aleksandrova cesta 15. 6374
Izložbeni dekorater,
^lajša moč, učenec slavne berlinske šole Ooperman & Comp., TSCE MESTA. Zmožen svilene in lesene batike. Nastopi takoj. — Ponudbe na upravo »51 o v. Naroda« pod »Dekorater'6390«.
Enodružinska hiša
z vrtom in takoj prostim stanovanjem SE PRODA TAKOJ ZA VSAKO CE* NO. — Marjak, Rožna dolina 106. 6343
Blagainiforko,
izvežbano, SPREJME VEČ* JA TV^KA. — Ponudbe na uor: o »Slov. Naroda« pod »Izvežbana blagajničar? ka/636fW.
Stanovanje,
na periferiji mesta, obstoieče iz ene sobe. knbinje in pritiklin v novi hiši, SE ODDA ONE* MIT. KT BI POSODIL 15.000 DINARJEV. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6356
Odda se LEP LOKAL
v sredini mesta, pripravljen za vsako trgovino doti enemu, k a* teri bi bil pripravljen izvršiti potrebno adaptacijo na lastne stroške. — Ponudbe pod »Lep lokal/6398« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
NAPRODAJ JE
»krasno posestvo,
^>bs^gajoče 16 oralov, v ravnini, v sredi vasi, oddaljeno četrt ure
od železniške postaje in eno uro od Slovenj gradca.  Poslopje je
v dobrem stani". to hišo se lahko dobi gostilniška koncesija
in trgovina z mešanim blagom: vodna moč za mTin. — Vpraša se pri: Gustav Kraupa, restav* racija Dovže, p. Mislinje. 6396
nosotiliiice v Cerknici,
r. t. z n. z.. ki ae bo vršil v
petek dne 29. Junija 1923 ob dveh popoldne v prostorih po
sojilnice v Cerknici. Dnevni red:
1. Poročilo načelstva;
2. r>oročilo   računskega   prc =
gledovalca za leto 1922;
3. potrjenje računa za 1.1922
m razdelitev čistega dobička;
4. izvolitev načelstva, odbo»
ra, računskega pregledovale* in namestnika:
5. poročilo o izvršeni revi« ziji;
6. slučajnosti.
NAČELSTVO.
Proda se
graščina
v najlepši legi, svežem zraku in tihem gozdnem zatišju Gorenjske pod Kamniškimi planinami, moderno preurejena za sanatorij, zdravilišče ali hotel.
V obrežnem oostopju gradu ie 40 lepih sob z dvorano in dru girni gospodarskimi pritikllnami. moderna vodna in solnČna kopel, lastna vodna moč na turbino si stema .Francis* 10 konjskih si!, lastna elektrarna, lastni vodovod, ribnik itd. Okoli gradu je lep sadn; vrt s sprehajal Šči in 41/, ha ob-segajočim pozdom.
Resni kuci naj se zglase pismeno glede cene in drugih na-daljnih pojasnil na
J« V. 385, Ljubljana,
postni rredal 11.
Išče se LOKAL
na prometni ulici. — Fonudbe pod »Lokal 1924 6205« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Motorno kolo
D. K. W. in MOTOSEKOS! SE CENO PRODA- — Sv. Pe* | tra cesta 43. 6254
Voz na dve kolesi
fciza) ter štiridelna ŽELEZNA VRATA NAPRODAJ. Naslov oove uprava »SI. Nar.«. 6355
Pifrea dobro ohranjene, na Hfl C, prodaj. — Več se poizve: Ljubljana VIL (Sp. Šiška) Gasilska c. 240. 6325
ra enakomerni tok. 220 Wlt.. 9H HP. PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — F. Smol, Vič*
Glinca 6.
6302
Kupim PLAHTO;
dobro ohranjeno, za veliki špediterski voz. — GostiU na Podobnik, Novi Vodmat štev. 145. 6342
Doktor f iiiro)
s brnrnn prakso ŽELI ME; NJATI SLUŽBO v denarnem '":'odu r!f inr?'!sfrijxT:cm pod? jetju. —Ponudbe pod »Dr. 3000 6322* na upravo »Slov. Nar.«.
SE SPREJME NA HRA, NO TN STANOVANJE SOLIDEN GOSPOD. — Poizve se: Ilirska ulica 19/TT. levo. 6362
Bw w*i tpp^i zaoi
TOandsrige) premer 70 cm, na električni porjon, t^žka ca. 650 kilogramov, PO ZELO UGOD* VI ^ CENI NAPRODAJ. — Vaslov pove uprava lista. 62S8
_0 t*irtt*rt (85 kd vsebu* Za   InDaU   joče) kupi in
dobro   plača   gostilna Po*
dobnik, Novi Vodmat 145.
6341
obleko in nerrto po lastni ceni DOBT, KDOR ODDA STA, NOVANTJE. obstoječe iz 1 do 2 sob in lcTihinje ZAKONSKE, MU PARU brez otrok. Sta ves dan odsotna. — Ponudbe pod
»Velika nagrada/6304« na upra* vo   »SI r>v. Naroda«.
RazIKco ItiFalM uniis za dai« in
A. & L SKABEME, «««.
I
TOČNO, SOLIDNO IN :       CENO :
Anton PAVLIN, Stranska pot Št. 17, Ljubljana* 1 raovo. 6333
ZA IZDELOVATI JE KOVIN* SKIH PREDMETOV z vodno močjo,   stalno  24 HP.   na dve
vodni kolesi, z vsemi poslopji in vsemi zraven pripadajočim
inventarjem (stroji), pet minut od železniške posta ie PO ZE*
LO UGODNI NAPRODAJ. — Delavske moči po nizkih cenah na razpolago. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6311
Potapliati!
(ronioci)
Bčemo 5—6 izučenih potap-liačev za nuina potapljaška dela v neki dalmatinski luki. Globočina 17— 35 m, zdravniški nadzor. — Potapljači dobe dobro dnino, hrana in stanovanje brezplačno. Za nujna in težka dela posebni dogovori
Za posebno dobre potapljače trajno in dobro nameščenje.
Ponudbe z navedbo zahtevane dnine, doslej izvršenih potaDlj*-ških del in časa zučetka dela je oosiati čim pre} na
A. Pavlovic 41 Mihajlovlo,
Beograd, Jakličeva ulica 15. Prednost imajo rokodelci tesarji ali ključavničarji.
6129
Krojaški šivalni stroj,
v najboljšem stanu, PO ZELO UGODNI CENI NA PRO* DAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6331
V VSAKI MNOŽINI. Ponudbe z  vrorci in  najnižjo  ceno na
LJUDEVIT SIRC, KRANJ.
6347
tano. ianež,
RDEČO DETELJO. SEMEN. SKO AJDO. LIPOVO CVET. JE. SUHE GORE itd. plačuje najbolje — SEVER & KOMP . Ljubljana, \VoIfova ulica št. 12.
6275
'smoking za velikega gospodi, dobro olr-finiena. s svileno pod*
T-.<«o. ZELO POCENI NA* pRODA.T. — Vprašati: Dom. ?a!e-Rodica 34. 6216
PRODA SE ČEVLJARSKI "sTRO.T (cilinder), iako do* hro obranjen za 1750 Din. — Vpraša se: Snodnja Si^ka, Celovška cesta 82 (pri Josipu Prešernu). 635!
~ ifc ZASTOPNIC
dober trgovec, kateri je že več Tet zaposlen v trgovski stroki s "trojnim oljem in dobro vpe* lian v tovarnah in Jagah. SE SPREJME ZA TAKOJŠEN NASTOP. Prednost imajo do. Meni reflektanti. katerim fe do* bro znana Slovenija in Staier« ska. — Ponvdbe z natančno označbo dosedanjega delovanja je nasloviti na upravo »Sloven« sVega Naroda« pod »Zastopnik 1000/6338«.
„Color",
najboljša, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A, KANC, Ljubljana. — Raz« pošilja tudi po pošti, 2922
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Aaa Datter
Dunajska cesta 6-11
poleg lekarne Piccoii.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Družba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Pttra trg 8.
Teleton 220. 2243
Krjigovodja-faiiancnik,
uren hrvatski in nem-1: i ' . —^s. spondent. SE ISCE ZA TA-KOJSEN NASTOP. Ozira se samo na prvovrstno, ne čez 30 let staro moč s prakso. — Po. nudbe  pod  »Izk.uscn<'6317« na
upravo »Slov. Nraroda«.
Gostilničarji pozor!
Večjo množino ir\'rntnceci lin* fomerskefa in hnloskepa vina letnika J922 od IS do 24 K in »/aro letn:hći  P721 od  12 dn 40
ron liter TAKOJ NA PRO. 1 DAJ.   —   Gjnro VALJAK,
»Grajska klet«, Maribor. 6314
Lesni strokovni
Iz Trsta, % dolgoletno prakso in 9 trgovsko predizobrarbo, po* polnoma vešč tudi Italija nsV'p a ter deloma francoskega jezfka, ISfrE odgovarja ioče MESTO PRT VEČJEM PODJETJI 1 ali 2AG1 V JUGOSLAVIJI — Ponudbe pod »Lesni strokov. njak<r na: Aloma Companv, anončna drufba. Ljubljana Konpresni ^rg St. 3 6323
Conmtn'r Central j ^ateur d'importations Paul Lam« k?»n »]a>
ilov in iio? rezu
(modrlers, bastinjsjs, chevrons). Obrnite se na Paul Lama, sedal v Ljubi;anl, hote! Slon.
Prvovrstno metliško
« belOf rde&e in č?no
irW* vino ^€
ima v ZĐlngi po nizki oeni „EKONOM'1,
osrednja gospodarska zadruqa v LiubSfani,  Kolodvorska   ulica štev. 7«
Več dobrtli
pleskarskih pomočnikov
apreime proti dobri plači
JOSIP 1UG. UUBUana. Rimska testa 16
blizu glavnega kolodvora že z napeljano kanalizacijo, vodovodom in ej^ riko prodam, kakor par konj s popolno oprer ^ Li težkim vozom. Naslov pove uprava
6388
Slovenskega Naroda.
Poljedelski stroji
(machinea agricolea en to u s geores)
to je: geplji, mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, drobilniki, čistilniki in sadni mlini, sadne preše, mlini za grozdje, kosilniki. travniške brane za mah, stroji za grabljenje, za obračanje, rebkalniki za ko« ruzo, krožne žage, terilnice za lan, brusilni aparati, parne in mlatllne garniture 4 in 5 HP, dobavlja točno:
OberOaterreichiscbe Iiandwirtscba!t-flcbe Mascbinenfabrlk A. G. vorm. FUlallabrIk 3PPLS Se       AUM, We' Ober—Osterreicb.
Dopisujemo nemško,   angleško  ln  francosko.   Zmožnim tvrdk
oddamo zastopstva.
ISO WS1SS
fotografske plošče so najboljše!
Dobivajo so v vsaki strokovni delavnici.
Generalno zastopstvo in skladišče za SHS Zagreb- Palmotlćeva ulica 63
veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin.
Poljedelci in kmetijske zadruge, pozor!
Nudimo
zajam \ no 16% rudninski superfosfat po Din 165 — za 100 kg vključno vreč, pri naročilu celih vagonov Iranko postaja kupca.
tovarno kemičnih iz&lKov o HsSKs.