go dar rtn ske m naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. » Ljubljani sredo septembra 1869. Gospodarske stvari. opravilo ima svoj čas kterem je veliko ležeče Delavci na kmetijah. Delavci na kmetijah so ali domača družina y otroci in bližnj žlahta ) ali so posli y ali pa Posestvo ? ni čez 1 oral polja, ne čez to je, ijemniki. oral Gnoj v vročini ali pa v hladu na njivo voziti, velik je razloček. ^ Deteljo, senó prej ali pozneje pokositi ali žito požeti, ni vse eno. Roj čbel zamuditi kmalu ie zguba ^ "" 1 J Naj brati se Grozdje v suhem ali v dežj elej tisto prej stori, kar se odložiti brez škode m enako ali vsaj brez nevarnosti smé nogradov, in kj Dalje je delo dobro ljudi ) lavne živine ne potřebuje ne poslov šteje domača družina 4—5 delavnih in prav, kadar je namenu ugodno. Postavimo ne jemnikov, ne de .1 . / -------- j--------t>----- -.v^wuiv/j orataj naj orje po potrebi semena ali rastlin bolj ali manj ne íaviic ájk Y lJLltš y 11U Orât&Jvf ) WttM ^ ------------—MMUJAVV "WJ £j a UJ Kj j U 11X vse obdelati. Tukaj delavce najemati, je zapravljivost najpravšne snope delajo, da se bodo lahko presušili in taka družina more sama globoko in skozi enako anjice naj čisto žanjejo in in potrata. Vendar se včasi na taki kmetiji sosedj na lahko omlátili pomoč za vračilo pokličejo, kedar Mlatiči naj čisto mlatij , in naj zrnja ki se prej v grđem vremenu dogotoviti ni moglo je dobro in prav, če neizmerne pijače in pojedin kako delo mudi, varjejo; kosci naj čisto kosé in grabci naj čisto gra bička ne snedo, kakor se v nekterih krajih tirja ) To e dopa je bij m naj grabkov ne popuščaj Volárj —— —j ©----— — » v/idiiji, konjarji in ovčarji naj živali tako kladejo, da vsaka svoj del dobi, da se najé in da nič v zgubo ne gré. Kdor svoja opravila na vse straní pozná, vé kmalo pri vsakem delu. napačna navada Posestva več od 1 orala polja do pet oralov potre- kako je dobro in prav bujejo pa že oratajev, da se polje izorje in povleče drugo pa domača družina opravi, če je domačih delalnih ljudi. Na večih posestvih je treba delaine živine 9 Najbolj pa je m dnost poglavitna reč pri delu in pri gospodarstvu, brez te nobeneg poslov Kdor se ne drží ne časa ne reda počitku, ne prida ni. , ne pri delà ne pri prijeđi, ampak se zdaj tukaj zdaj tamkaj veuiii pusesiviLi je ucua ucwiuo ^uuc, ^voiv», ^v^mu, nv j^ui, <*luoc auaj tu&aj zuaj ïamKaj in včasi tudi najemnikov toliko, kolikor jih delo po- potika; kako delo začne in ga popustí, in drugo začne trebuj a nobenega ne dodela Kaj je treba o tem pred očmi imeti? ali pa pravega časa za jéd tem je treba pred očmi imeti da jemlj nima, ampak ali zmiraj jé, ali pa v nerodnem času, * delavci kmalu ne, in več tacih ali pa reči več poslov in najemnikov , razun kar jih je za delo nerodnosti ne morejo ne posli ali delavci hasniti pri taki treba da jemljó pridni in zvesti delavci da y ne liWUCI ^ SJé UCI 0W JVU11JV J^AlUll* 11A ^ ▼ vuvA T V* ^ w. ^ se delo v redu, o pravem času, dobro in prav stori da se pridni delavci zvesto plačujejo. eč poslov ali delavcev jemati, kakor jih je treba y 9 m samo na sebi tudi delavci drug druzega motijo potrebna zguba plačila 9 ? ampak 9 da se manj stori, m taki ljudjé se delà odvadijo in ulené Da bodo delavci prid Da bodo delavci pridni in zvesti, mora gospo- poslom, delavcem, in njih živež, in seme, in kar k dar svoje oči povsod imeti in bolj s svojim umom, ka- obdelovanju posestev gré, ne smejo polovice vrednosti gospodar v blagostan priti Koliko gré poslom, koliko najemnikom plačila? Prav za prav bi imeli pôsli in delavci toliko dobiti kolikor jim je za živenje, to je, za živež in obleko po treba. Ali zdaj že hočejo več imeti, posebno kteri teža delà imajo. Prava taka plačila bi imeli soseskini in srenjski možje vrediti in premisliti, đa vsa taka pla m seme, in kar mora gospo- 5jja poslom, delavcem, in njih živež, kor pa s svojimi rokami delati. Pa naj tudi gospodar pridelkov preseči, sicer kmetije ne morejo obstati vsa kmetijska delà sam dobro umé, in druga rokodelska ..........- - ~ vsaj toliko, da vé, xw«j ^ uvm , prav stori, in kaj da je vredno, posebno taka, kterih vsak gospodar potřebuje, postavimo kaj kteremu delu gré, kako se še davki in druga odrajtila po tem přidej četrt pridelkov gospodarju ostane. 9 9 in ker komaj kovaška usnjar Gorj IJC mu, • ,,tega» ÍU lu^a jatu Naj ima za vsak dan odločena delà če reče tega tega jaz celó nič ska itd. ne umem umen, lahko bo vedel, koliko časa kako delo potre Ce je buj 9 da se lahko stori dobro, in to naj tirja « 11 Če m kako se mora storiti, da bo sam ne more naj skrbi đa Pincgavska goveda. Goved pinegavskega plemena je že precej v naših vendar še vse premalo, posebno v krajih bolj krajih, hribovskih. Zato so kmetijske družbe nasvetovale, naj bo kak zanesljiv Člověk pri delavcih, da pridnost in se po dvojni poti več take živine našim krajem pri-zvestoba ne mine in gospodar škode ne trpi; ker ne le dobi; ta dvojna pot je ta, da se tudi lepim pinegavskim plačilo, ampak tudi blago se razgubi, in namesti pra- govedom premije delijo in da se nakupujejo biki vega dobička celó malo ostane, in pri večkratni taki tega rodů in za pleme v deželo dajó. neskrbnosti gospodarstvo v zlo gré redu ; Ravno tako je gospodarj ob gledati 9 Naj našim gospodarjem, kteri pincgavska goveda da se delo v še malo ali celó nič ne poznajo \ popišemo nekoliko pravem času, dobro in prav stori Vsako ta rod. 288 Pin ega v je kraj na Salcburškem, hribovska dežela kakor naša kranjska. Po barvi so pinegavska goveda nekoliko podobna pisanemu švajcarskemu (bern-skemu) rodu; skoraj da bi smeli reči, da je neka pod- sorta teh švajcarjev ; barve so rujavo-rdeče, z belo progo po križu, včasih pa ima tudi bele lise po životu, vzlasti načelu, trebuhu in nogah; života je krepkega, čela širocega in kratkega, širocih prs, reber lepo obokanih (velbanih), nog kratkih in močnih, rep lim je visoko nastavljen. — Živa teža kravam je okoli 7 do 8 centov, bikom pa tudi 10 centov in še čez. Dobrih lastnosti ima ta živina veliko. Te-le so: Pinegavska goveda so zdrave in trdne nature, ki se ne brigajo za grdo vreme in bolj oštro podnebje (klima); v klaji niso kočljiva, ampak zadovoljna tudi s slabejo postrežbo in manj klaje, pri vsem tem pa so pinegavske krave dobre mlekarice; klajo, ki jim jo daš, povrnejo ti z obilim mlekom. Pred nami leži natanjčen zapisnik, koliko mleka se je namolzlo od več pinegavskih krav leto in dan na grajščini v Strasnicah, in iz tega zapisnika razvidimo, da se je počez namolzlo od njih po 1500 bokalov na leto. To pa kaže, da so dobre mlekarice, in veliko mleka in dobrega mleka, to je gotovo prvo, kar zahtevamo od krave, in tem raje imamo tako kravo, čem manj jej damo klaje. Sicer pa se dá pinegavska živina tudi precej dobro izpitati (odebeliti), in to, da so mesarjem všeč, je druga dobra lastnost. Tretja dobra lastnost pa je ta, da so voli za vprego posebno pripravni. Po takem ima ta živina vse tri lastnosti, ki jih gospodar zahteva od goved. Najbolj pa je zavoljo gori popisanih lastnosti in ker je domá v planinah, za hribovske kraje zato posebne hvale vredna, ker je trdne nature in tudi z bolj pičlo klajo zadovoljna. Ali dostaviti moramo to, da taka je le goveja živina pravega pinegavskega rodů, ne pa mešanica, ki je na pol pinegavska, na pol pa kakega druzega malo-pridnega plemena. Zato nam je treba goved čiste pinegavske krvi; zato iščejo kmetijske družbe čistih pinegavskih bikov, da se po njih zboljša naša domača živina. V 5. rodu, ako s pravim pinegavskim bikom gospodar pari domačo tako, da od tega bika narejene junice (poidrugo leto stare) pari s pravim pinegavskim, dobi že čisto pincgavsko kri. Z godo vinske stvari« Crtice o vojaški granici. Zdaj, ko se po časnikih toliko piše o razpuščenji graničarjev iz dosedanje vojaške uredbe in zveze, in ko sta se dva polka že razpustila, zdi se nam — piše „Domov." — primerno, povedati kaj o tej ustanovi. Prvega sledu te vojaške naprave moramo iskati v dôbi Ferdinanda I., kteremu je njegov svak in na Ogerskem prednik, Ljudevik II., v varstvo izročil Dalmacijo in Hrvaško, v kteri namen mu je ponudil tudi Senj in več druzih trdnjav v tistih krajih (na. p. Liko, Jajco). Ferdinand si je preskrbel potrebnega denarja , je posedel s svojo vojaščino omenjene trdnjave in Turke večkrat močno potolkel. Vsled vojsk je bila pridob-ljena dežela skor brez ljudi; za tega del jo je přepustil Ferdinand srbskim begunom in katoliškim Hrvatom s tem pogoj em, da imajo braniti deželo, ki jih redi, zoper Turke. Ti noví stanovalci ob turški meji niso plačevali davkov, pa bili zavezani skoz in skozi vojaško službo opravljati. Nekteri izmed njih so dobivali od Avstrije nekaj plače, drugi so brezplačno služili. Med vseljenci so bili tudi beguni iz Bosne, Uskoki imenovani; ti so se, pod istimi pogoji, kakor uni, vselili unkraj Kolpe, v okraji Žumberškem (Sichelburg). Al, ker so ljudi napadali in ropali, moralo se je na-nje paziti, ter so jim zarad javne varnosti odkazali kraje zad za Senjem, kteri so bili malo da ne zapuščeni. Granica Karloviška, Varaždinska in Banaška je postala vojaška 1. 1589. vsled tega, da se je dovolilo mnogim Morlaškim rodovinam ondot vseliti se, zlasti pa potem, ko se je bilo vselilo veliko kristijanov došlih iz male Valahije; tem je Ferdinand II. přepustil 70 za-puščenih gradov med Kolpo in Uno. Rudolf II. jim je podělil versko svobodo ter oprostil jih davkov; naložil pa jim dolžnost, zemljo obdelovati in mejo proti Turkom braniti. Že od leta 1707. se bere v zgodovini o nekakošnem graničarskom polko vniku, kteremu so bili podložni stotniki, poveljniki in konjiki. Tako se je ustanova vojaške granice zmirom bolj razvijala. Leta 1652. se je štelo že čez 8800 stano- valcev. Leta 1687. se je vselilo tam 4000 Srbov, in so vživali enake pravice, kakor prvotni prebivalci. Po Karlovškem miru so posedli oni pridobljene okrajine, ktere so bile vsled vojsk brezljudne; tako na pr. so se lotili obdelovati sedanji Banat in slavonsko vojaško granico Srbi, ki so bili ubežali iz Turčije. Tako se je naredil poleg okrájev Varaždinskega, Karlovškega in Ba- naškega Slavonski okraj, kteri se razprostira poleg Save, Maroše in Tise. To poslednjo deželo sta administrovala dvorsko vojno svetovalstvo in dvorna kamora na Dunaji. Leta 1793. je ukazal Leopold I., da naj se združi Varaždinska granica s civilno Hrvaško ; toda se ta ukaz ni izvršil, kakor tudi ne sklep cesarja Leopolda II., po kterem je imel postati Senj že takrat to, kar je še le letos postai, svobodno kraljevo mesto. Graničari so se za trdno po vojaško uravnali še le za vojsk zarad dednega nasledstva. Pričel je to uredovanje leta 1746. general Sasko - Hildburghausen-ski, kteri je naredil v Karlovškem okraji 4 polke infanterije in en polk huzarjev; v Varaždinskem dva polka infanterije in en polk huzarjev. Ban grof Bathyany je o istem času 2 polka infanterije in 1 polk huzarjev v Banatu uredil, in 1750. leta je napravil general Engelshofer v Slavoniji tri polke infanterije in en polk huzarjev. Leta 1760. se je Erdeljska vojaška granica, ktera se je bila po 90 letih svojega obstoja že razpustila, zopet ustanovila, in leta 1765. se je naredila vojaška meja v Banatu, ki je obsegala tudi 14. graničarski polk. Leta 1769. se je vpeljal nemški poveljni jezik. Leta 1780. so se odpravili huzarski regimenti. Leta 1798. so dobili polki številke v aritmetičnem redu 1 itd. Od tistihmal so morali hoditi graničari v vojsko. Znanstvene stvari. Sporočilo o V. občnem zboru Matice slovenske. v Ljubljani 2. septembra 1869. 1. Po sv. maši, ki so jo v stolni cerkvi ob 8. uri služili preč. gosp. dr. Janez Zlatoust Pogačar, stolni dekan in odbornik Matičin, zbralo se je okoli 60 Matičarjev v 289 ćitalničini dvorani. Skupsčino je vodil gosp. dr. E. H. čati o vsestranskem vspehu prevažnega in prekorist- Costa, družbin prvosednik. Pričujoči so bili izmed ljub- nega našega društva, da razvidi, koliko sadů za slo- ljanskih odbornikov gg. dr. Jan. Bleiweis, dr. Jernej venski narod so obrodili darovi, položeni na oltar naše upanec, Anton Lésar, Ivan Vilhar, Luka Jeran, dr. Fr. domovine. Papež, dr. Jan. ZI. Pogačar in Luka Svetec, latum ^u^cumuv JC «.v *ccu . vnanjih pa gg. Fr. Erjavec, Jurij Grabrijan, dr. Rad. med kterimi je ustanovnikov izmed Družbenikov je to leto Matici prirastlo Razlag, dr. Jož. Ulaga in dr. Jož. Vošnjak. Kmalu po 9. uri se prične zborovanje. Gospod prvosednik nagovori skupsčino blizo tako-le: „Slavna skupščina! Častiti društven odbor je po oa zac odstopu prvega predsednika slovenske Matice, slavnega Matica glavni vpisovalni knjigi je zadnja stevilka lani osoré jej je bila........ 140 10 1633 1493 Od tod toraj prirastek za 140 udov; ker jih je pa od začetka do letos ali odstopilo ali pomrlo 151 zato gospoda dr. Lovro Tomana, mene poklical na častno mesto prvosednika in jaz sem prevzel to nalogo s trdno 1482 voljo po vsi s voj i moči delati za blagor in slavo na- šega prevažnega društva. Ali nikakor nisem prezrl, da vsak drug odbornik bi bil sposobnejši za to mesto, ktero sem tedaj nastopil le začasno, přepustivši v prihodnji odborovi seji vodstvo Matice drugemu iz volj enemu pred- edaj nima prav 1633 družbenikov, ampak samo Odbor in njegovi odseki so tudi letos jako mar-delali : Odbor je imel tri seje, in to: XII. 15. oktobra 1868. XIII. 11 marca 1869 da naj- sedniku. Ta sklep potrjuje žalostna prikazen iskrenejše prizadevanje in najnesebičnejša volja ne brani lažnjivih napadov ne samo iz tabora nasprotnikov, ampak tudi od strane tistih, ki se imenujejo „naše prijatelje Kaj je naše društvo dělalo, končalo in vpeljalo v naštevati XIV. 24. junija 1869. XV. pa bode imel po tem občnem zboru, da se po dovršenih volitvah precej ustanovi in razdeli v odseke, ki mu jih nakaže opravilni red, kteri se danes sklene. ogih sej, ki so jih imeli odseki, menda ni treba ú minulem društvenem letu, in to v duševnem, znanstve-nem in slovstvenem, pa tudi v finančnem obziru, bo dolžnost me veže, slavni skupščini objaviti ; da slavna skupščina sprevidela iz obširnega taj niko vega sporočila, na ktero posebno pazljivost častih členov obračam. Razvideli boste, da je Matica tudi v prete-klem letu lep korak naprej storila, zato tukaj očitno hvalo izrečem vsem sodelalcem, posebno pa častitim > je odbor izmed svoje srede zgubil dva izvrstna moža kterima je srce vroče bilo za národ in domovino slovensko; umrla sta prav nenadoma vsem pravim rodoljubom na veliko žalost in domovini na škodo: preč gosp Anton Kos (f 10. dec. 1868. ^«uv/u «.vo j.v/. vt^v/. í.j , stolni prost škofov véliki vikarij, deželni poslanec kranjski in de želni odbornik, ki je tri leta bil Matici podpredsednik. zadnjem trenutku svojega življenja se je še Matice decembra 100 gold, volil za da- > odbornikom sploh in našemu neutrudljivemu tajniku prof. Lésarju, ker za komaj imena vredno nagrado na vse strani izvrstno delà v prid slovenske Matice in je v pravem pomenu duša njena — in pa varčnemu gosp. blagajniku g. dr. Jerneju Zupancu. Kakor pa povsod, tako se tudi pri Matici veselim do-godkom družijo žalostni. V svoji sredi pogrešamo danes dveh odbornikov , iskrenih rodoljubov, ktera je nemila smrt vzela naši družbi. Matice podpredsednik preč. gosp. stolni prošt Anton Kos in odbornik Dragotin Savperl sta vzeta slovenski Matici in naši domovini, in težko bo jih namestovati. spominjal ter jej rilo; in Dragotin Savperl iskren domoljub. ) kaplan v Laškem trgu > tudi Zato bode slavna skupščina danes volila 12 odbornikov, in sicer prvih 10 na štiri leta, poslednja na tri leta voljenih. 9 Pa ker stopita na mesto umrlih, 1868. leta Za preteklo leto dobé Matičarji — kedaj, tega danes kedaj Ravno tako obžalujemo z našimi severnimi českimi ne morem še povedati, ker se ne dá določiti, tiskarna dovrši natiskovanje — naslednje knjige: 1 T rt * ^ i I C% i C 1 n lr A A Vv X«%i A M AM/1 A V\ lirvA Q brati 9 da 9 z vsemi Slavjani in z vsem učenim svetom vred smrt veleslavnega našega častnega uda, Jana Pur-kiné-a, profesorja na praskem vseučilišču, ki je slovel ne samo kot prvi fiziolog, ampak tudi kot izvrstni národni pesnik in zvest političen značaj. In ker ravno se menimo o žalostnih zgubah vsled smrti, naj se tudi spominjamo nenadomestljive zgube sestrice naše, slovenske Matice v Turčijanskem sv. Martinu, ki jej je došla po smrti mnogozasluženega slova- škega mecena, biškupa Mojze, prvosednika isti Matice. „Letopis", jako obširen, morda blizo 30 pol, združen s „sporočilom o Matičinem delovanji da se mu pridruži tudi „kole- Sklenjeno je sicer bilo 9 dar" za 1870. leto > a slutiti je, da odbor ki se snide po občnem zboru, prekrene ta sklep, in to iz dveh „letopis", kteremu je vzrokov; prvič, da se pomnoži došlo in še obetano mnogo tvarine in drugič tudi iz ozira na želje mnogih Matičarjev pri dosedanjih občnih zborih in nekterih odbornikov samih. 2. „Vodnikove u H koncu mi ostane še venska Matica izreči željo 9 naj si slo- edina djanska zveza vseh Slovencev in tako izgled zaželene Slovenije — pridobi še mnogo in mnogo prijateljev, duševnih in materijalnih podpor-nikov v blagor našega naroda, in v prid domovine!" Po ogovoru naznani gosp. prvosednik čitalničino vabilo k „Besedi* spise", njegove pesmi z gosp. Levstikovim komentarom, njegov natančen življenjepis (če se dovrší o pravem času) in nekoliko imenitnejših njegovih prozaičnih spisov; tudi ta knjiga utegne na- rasti do 30 tiskanih pôl. na Dunaji Tri zemljovide iz Koke-jeve kamnotiskarnice ; in sicer , ki jo na večer napravi gg. matičinim družbenikom na čast, ter naznani, da so dosedaj tiskane pôle matičinih knjig na ogled položene na mizi, da jih ropo, in c) Avstrijo. obe zemeljni obli f Ev t:. „Fiziko" po „Schodlerjevi knjigi prirode' « podobami v g. Iv. Tušekovem převodu, ki bode brž i s ogleda , komur je drago. Na to bere tajnik sporočilo o odborovém delo- vanji v preteklem društvenem letu. Glasi se tako-le: Slavna skupščina! Preteklo je peto leto matičinega delovanja; treba je toraj odgovor dati in slavni občni skupščini sporo- ko ne štela nad 12 pôl. Konečno naj omenim še knjige, ki je Matica letos na svetio dá, a ne razdeli med družbenike, in to je: telovadbina knjiga, slovenskemu narodu potrebna zato, ker se v šole vpelje telovadba. Ta knjiga, toraj samo ktero Matica na prodaj podpira, da se izdade, pride 9 in pričakovati je, da jej povrne stroške. * 290 Odboru pa ni bilo samo mar skrbeti, da Matica ziku nahajamo pisanega od prof. Vil. Urbasa v ïetos obrodí lep sad na slovstvenem polji, ampak gledal tošnjem sporočilu c. k. vise realke goriške, iz kterega je tudi v prihodnost ter naravnal pot, po kterem drugo bodemo prihodnjič vzeli nekoliko odlomkov. Temveč leto kmalo dospè do rokopisov, da nih knjig lahko dovrší do konca društvenega leta Vspeh tega odborovega truda je ta-le : rokah imamo rokopis prve polovice K se tiskanje društve- pa nam je dobro došel ta članek, ker v letošnjih šol skih sporočilih so vkljub glasovitemu §. 19. slovenski spisi bele vrane. kijevih poezij , do sedaj še nikjer natisnjenih druga polovica njegovih poezij, v „Novicah" t) natisnjenih, nam ini ne dojde kmalu zunaj ene same Narodne stvari bode nevšeč, ako jej iz Nemškutar") Morda slavni skupšč Koseski-jevih pišem navedem nekoliko stavkov julija piše med drugim to-le: „Ne zamerite mi, slavniga družtva prečastiti gospodje, de Vam tako pozdno odgovorim na pismo Vaše prijazno 16. okt. 1868 Duh je Najimenitniša slovenska národna pesem mitie « ljan, al meso sedemdesetletnega pesnika v Trštu je, žalibog! jako oslabelo. Telesnim slabostim nega zadrzaja. Spisal Davorin Trstenjak II. Po strahovitem oblačnem svetu. pridružuj se stopiti s praznimi rokami mnogo duhu plahota, pred tako častito gospodo Tudi sedaj ne pošiljam al „nekaj maliga vonder le", obetam pa v prihodnji čas še marsikaj Vam poslati, „ako Bog dá junačka" Pred vsem mi dovolite, da se držim bliski (polkonji) ogromni .oblaki poče toč Pije vajo", ) hudi (veliki ljudj , v kterem divjajo harji (pesoglavi), se kotajo veleti, giganti) tice z železnimi kljuni in parklj ro Har- ktere enako grški Gorgoni *) „z pogledom otro- tulij starih oblik; rajši umolknem, nego se poprimem novih. „Vse naj tedaj ob starim ostane, tako kakor sem pisal." Morda bi boljše bilo, z izdavo prve pošiljatve čakati pridemo v pesem pravi mirniše in rjujejo b kraj (zveri si kralja držeče) f } v to deželo Naša zaroži druge, kajti obe daste še le vidno knjigo, toda to pre-puščam častitemu društvu. Vprašali ste me, koliko V šestič piska Sest' služabnik tu stoji. Kaj se, kaj se po sveť godi? ) nagrade zahtevam za svoja delà. Da se izognem vsakemu takemu vprašanju, odgovarjam, da nič ne želim se manj pa kaj zahtevam, ampak plačilo moje je, kar pové véliki pesnik z besedami Nam razloži služabnik ti. Jaz pridem iz šeste dežele > Kj gospodarjo modre gl i Ich singe, wie der Vogel singt j Der in den Zweigen wohnt, Das Lied, das aus der Kehle dringt 1st das, was mich belohnt." Skrivnosti pretuhtujejo, Sivobradci znajo govorit Kakor bi 9 roz'ce sadil ; ; Njih bi zmiraj lahko poslušal > De jedel in ne pil knjige Kar bi rad imel, to sta dva ali 3 izstisi izišle Kam bi postavili šesto deželo ? Jaz mislim v zvezd zraven tega pa in to v prvi vrsti blagovoljnost ivuji^c, Plavcu t^^a ^a xu tu v ^j. » i »i"" uim^v i v.juvwv drage Slovenije, ktero vedno nespremenjeno ljubim ves Čas svojega življenja". pismu od 29. julija 1869. leta pa med drugim nati svet vobrad tej deželi gospodarijo modre glave s 1- } toraj t čak nobenem drugem mitu ne nahajam sličnih id ej, nego v staroindi jskem V zvezdah („maghâh") prebivaj o „pitri", kar se vjem* piše tako-le „Bodi mi v pervi versti dovolj hvala za vse z listom častitim 18. julij z lat kar pat pnserčna za- nemški: Vat slov. pit vjerna redniki, die Ernâhrer t t slane knjige. Žalibog, de izre< kakor bi se htelo, hvaležnosti meni po To so duše umrlih očakov uc morem tako dostojuv, j/r-- - - ituwuujvju „<» i m a uu ki se v sercu mi snuje. to;je neskončnih nebes; imajo priimek: bistroum „pitr očaki imenujejo prebivale ndijskih knjigah se _____A nic m nui ui OC JLilUlV^ ii VaiU^UUOli ) X\1 OU V ttV^lVU. UJA --:%3 besedo golo tega ne dosežem; taka dobrota terja do brod ej znake vidlj Nakloni mi tedaj prihodnost, kar ovira velij ) bl 9 9 m pitrilok sedanjega časa nezgoda. Pismu temu priložim doveršeno z zvezdami (glej: Taittiriy jihova prebivališča se patrum loca, večkrat se ednačijo Ar VIII. pravlico „Mazep u novih osmerk, tedaj 96 stihov Dobila je v tretjem oddelku 12 Brahmana HL 9 Taittiriya Ne samo v slovenskih narodnih tem stopi za na- povestih, nego tudi v nemških najdemo, da so nazori prej ta pesem iz mojih misel. Bog daj , de vgodi in in namisleki o dušah umrlih in zvezdah med seboj v živo slovensko zadene. Sedaj mislim najprej „ pesem" do konca speljati. V „Novicah" sta natisnj bila visoko ozki nij o zavezi Te 9 da se nazore e po smrti v d dva odlomka. Po izvirni namembi jih tedaj 8.) in pri Grkih (Aristopha jdemo tudi pri Rimljanih (PI Pax v. ostane še šest enako dolzih pesniškemu otesavanju pre- brad puščenih... Potem še le nastopi poglavitno moje delo modre gl toraj mri 832.) spreme- n. II. Sivo- ki, ktere 9 je mislil vsak narod, in tudi imel po svoji zgodovin o kterem se bo govorilo, kadar bo vdarila ura name- Naša pesem nas peljá v sedmo deželo njena, ura ugodna obziru izdavanja mojih pisanj prepustim sleherno vsako presodbi častitega družtva. Samo oblike imajo stare biti, kakor so jih rabili serčno in živo spoštovani učitelj zaroži 9 • t ki jih še posij Matici moji" je vse, kar imam ; sklepa pismo istini ma reč Naštevsi pesmi, z besedami : „To trohica, bilčica 9 9 ti senčici se moja ošabnost gotovo ne bo na- nič!^ penjala cvetne, zelene detele zijah. temu bi se htelo bolj klaj mlade 9 Toliko o Koseski-jevih poe (Konec prih.) V sedmič piska Sedm' služabnik tu stoji Kaj se, kaj se po sveť godi? Nam razloži sluga ti! Jez pridem iz sedme dežele Kjer j u n a c j e kraljujejo. Koder koP po sveť gredo, Junaške poj ej o > , godo Nič jim pretežko ni Si zaslužit kaj časti. # pregovorih in prilikali sosebno slovenskih *) V prvi sestavek se je vrinila tiskarska pogreška na- tako se glasi zanimivi članek, ki ga v slovenskem je- mesti Graciam beri Gor gam Pis 291 Kamor doseže kol morje, Njih bandera se primolê: Svetinje jih spremljajo medvedovih krempelj, kakor poljske in litevske na rodne povesti sporočujejo (glej: Woycichy Klechdy II. Tudi Pred nesrečam' v a r j e j o. po 134. 135. Knjalowicz histor. Litw. I. 5. 140.). nemških povestih se do Glasberga pride skoz deželo Ako smo v šesti deželi našli prebivališča umrlih vetra, s^olnca in meseca s pomočjo kurje ko- modrih očakov, najdemo v sedmi umrle junake, ščice. Carja gora je toraj svitlo-modri nebeški viteze, hrabre vojščake, v znamenje, kako čestit obok nad oblačnim svetom. Žakaj se ta dežela veli stan je bil pri starodavnih Slovenih — vojaški stan. ~ Le staroškandinavska mitologija ima slične nazore. Po tej Einheriar „die abgeschiedenen He Ide n", po- kakor J. Grimm tolmači, obdajajo O dina v Wallhalli „und treiben dort ihre Kampfspiele Sedma dežela je toraj domovina luči unkraj zrač- Kolobocia, Kolbocia ni mi znano. Kolbocia menja v slovenščini tudi nerazumljiv jezik, v tevšcini pa pomenja: kolbe, kelbe, govor, kol be ti govoriti. Ali se ne bi dalo misliti, da so sorodni Li-tevci v azijanski pradomovini stanovali v srečnišem in rodovitnejsem kraj u, kakor Sloveni? To preiskavo pre- 7 nega prostora — v nebeškem neskončnem prostoru, kjer puščam bistroumnišim starinoslovcem. vladate svitloba in luč kot neodvisna ' od svetle- (Konec prihodnjič.) čih solnčni h teles samostalna věčna moč. zaroži V osmic zapiska, Ena ptica přiletí, Kaj se, kaj se po svet godi? Kazloži nam ptica drobná ti! Jaz pridem iz osme dežele Kamur odtod nihče ne gré. Divice, kakor tud žené Same brez mož kraljujejo Njih lepoti je vse krotko. Bodi si zver, ali kar v* r Z1V0. Njih dežela : Kolobocia, Z zlatimi hřib* ograjena, Po zlatim pesk' vode tekó, Rožce božji duh dajo. Ko b' kdo 'tel dežeť vzeti Bi mogel umret brez milosti Viši z neba bi bií na pomoč Potrjenje mirú ti dam pisano S čisto krvjo podpisano De v ari g ni zbrisano Ker iz osme dežele ne pride sluga tleg podarja, temoč drobná t ta dežela ne darj temoč pad več pod oblast bog to je znamenje y da tlega gosp ) Gespenst, Scheusal. Vrtec lepoznanski. Prijateljici Novela. Poleg Dragoile Jarneviceve svobodno posnel J. Levičnik. Naglost viduji«., «an, rvcijtvui kjvjiiic^ci tuiLuavji, ,,uie 111 vicu muiui- JO JO tuui u a a clu u uucou, m <4iv.uraviivs omu lischen Gewàssern Wandelnden. Nekteri basnoslovci v nodu jeli iskati nj enega sledů, bil nam je vendar ves trud tudi 9 (Dalje.) ; * ' i i IX. s ktero je odhajala Ljuboslava, odtegnila in akoravno smo koj po od- našemu očesu ijih spoznajo bij divice stanujejo v Kolobociji, slovensko poznamo tle megle. Te nebeške zastonj. Kakor v hipu minulo je tako že petnajst celih vanje za nemški: Scharaffenland, uu^ouauu, me Seligen. Ta dežela je z zlatimi hribi ograjena Engelland zlatim peskom vode teko Insel der pod let, in o njej ni ne duha ne sluha. Naveličali smo se 9 rož'ce deželi je: čar ja g božj duh dajo tej zavolj tega, dalje iskati je. Hodimo toraj svojo pot! Le-tá pripelje nas noter v Cesko zemljo 9 in sicer (Zauberberg). Ker podobo hriba na neko gorsko senožet, po kteri se pasejo tolste čede 9 ali gore v inďoevropejskih mitih vidimo predstavlj b 9 ter tudi čar ja g in poleg kterih šaljivi pastirji v hladnih sencah polega- drUZega ne pomenja, —— uua je oicnicua guia duauu ravnu puijc?. uguuiiu jo uiioou ^louaw u« uTUbuui skih narodnih povesti enaka nemškemu: Glasbergu, livade in plodne njive. Vročina poletnega dneva delà na kterem stojí zlat grad, je domovina Schwa nj ung- da se danes oddaijene okolice vidijo kakor skoz modri 9 dežela Kolobocija vajo ter norce brijejo. Iz brega se vidi na daleč pro- je tekl g polj strano ravno polje. Ugodno je očesu gledati na cvetoče 9 XL «v, kuluci uttjlepših cvetočih zelišč, napolnjena s ču- pajčolan. Tudi dolino proti jugu pokriva nekak sopa-dovito svitlobo, do ktere je le mogoče priti s pomočjo ričen dim, vendar pa se dooro razloči v njej prostira fr polna 292 joče se mesto, vkraj kterega stojí veliko poslopje s cerkvijo in bliskajočim se nad njo zvonikom. Zdaj zabrenčé glasovi zvonov od stolpića, zedinjenji moc. in sve Prilika. čano razlega se njih dón, ter odmeva prek doline in iznad brega. kraj Neki > mož je popotoval med hribi, in přišel je v kjer se je bila velika skala na pot zavalila ter Pastirji dvignejo glave iz zelene trave, in starejši jo prepregla vso, in zunaj poti se ni moglo nikakor med njimi reče: „Kako bolnice pri usmiljenih sestrah mimo niti na levo niti na desno. v K kopali svetom". pogosto mrjó! Ni še zdavnej, kar so eno za- »mo»oi, u<* uc muic »«vuiju omac, in čujte ! že zopet se je druga poslovila s skuša odriniti jo, da bi si pot napravil ; veliko se je Mož videvši, da ne more naprej zavoljo skale 7 Se je že naveličala živeti ; toraj je rajši prese lila v nebo" — reče mlajši pastirček, naslonivši se z laktom v mlj pri tem delu trudil, pa vse njegovo prizadevanje bila je zastonj. To videvši se vsede poln žalosti in pravi: Kaj bo z menoj , kedar noč pride in me vjame v tej puščavi da je tako lahko umreti, kadar se komu svet brez hrane, brez zavetja in brez kake brambe o dobi, pristudi, pokazal bi bil življenju tudi že jez zdavnej ko gré divja zver ropa si iskat? ini a nfnwAn Iri Ir A figo 7) Bogme nadaljuje starec stričnj , lahko je umreti dostavi mlaj ; težko živeti In ko v to zamišljen, ne vé, kaj bi storil pride moj 79 Dobro govoriš, momče" ogl štirje v opiraje se na debelo gorjačo se zdaj poleg pa uuiu guvuuo, luuujijD , ugiaoi oc ztuaj puicg ua neka beračica, težko dihajoča in komaj stoječa 7 Pastirji ozró se okrog, ter ugledajo poleg sebe velik. drug popotnik, in storí, kar je storil prvi, in ko čuti, da je prešibek odriniti skalo, vsede se molčé in glavo nagne. In za tem so prišli mnogi drugi, in nobeden izmed njih ni mogel skale odriniti, in strah vseh je bil stati osuhlo bledo žensko, ki jih je pozdravila s hri pavim glasom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus' Poslednjič reče eden izmed njih drugim : Bratje moji, 77 Na kako prepl ekomaj! Amen kar ni mogel nobeden izmed nas samotež storiti ; kdo 77 švignejo naglo na kviško dzdravijo pastirji, ter ne- ve 7 ali ne bomo vsi skup storili? In vzdignili so se in vsi skup so se uprli v skalo ) rez zamere v podnožj ženska gričev 7 u prijatli! kako mesto je tam-le doli in skala se je odmaknila, in so šli naprej veseli po zavpraša neprestano kašljajoča svoji poti. dalj 77 77 To je mesto K u odgovori mlaj 77 pastir In veliko poslopje kraj mesta?" — zavpraša beračica. Samostan in bolnišnica usmiljenih sestrá" še , skala so nadloge, ki ga zadevajo na vsaki stopinji njegovega Popotnik je človek, potovanje je življenje potovanja. 7 pravi „Usmiljenih sestrá?" — naglo feče žena, in zatem tiho dodá: „tedaj bi mogla tudi morebiti jez najti ondi glo řece žena, in zatem Noben človek ne bi mogel sam te skale odmakniti zedinjena moč jo zavali na stran, da je pot prosta onim, ki vkup potovajo. mali nrostorček 7 mi bi bilo mirno umreti" Dopisi. tari pastir, dovolj neobtesan in surov mož 7 dajoč jo prek strani, reče gle Iz Gradca sept (Tretji zbor avstrijskih Ijud „0, umreti je na vsakem skih učiteljev) smo imeli letos tukaj v Gradcu e ga mesto pripravno ; a tudi tukaj-le, ako se ti tako zdéha primerjamo s prvim zborom na Dunaji, reči moremo po smrti Beračica ga žalostno pogleda v očéh se da jej ta odgovor ni všeč, vendar nič ne reče v m JeJ bere urilueijauju s prvim zuuíulli ua j_/uu»ji , icw uiuicujuj da je bil mirnejši in ne tako razuzdan kot uni, vendar 7 se je tudi ta razhajal v duhu onega liberalizma i hrepenljivo se ozira v dolino 7 ampak cvet še ni rodil sadú. Nemški in ogerski učitelj imeli veliko besedo. Hasner in Etvôs sta se slavila, čegar so 77 Želite morebiti pastir doli ?" zavpraša jo mlaji prvem zboru se je obravnavalo dvojno vprašanje 77 77 Oh noge se mi zakašlj dá, šibij dá košna pravila naj so podlaga nauku" in 77 kakošne 7 a al sem žejna — strašno sem žejna; so knjige, da vstrezajo potřebám ljudske šole?" in zopet težko vprašanji se je veliko kramljalo: nauk naj izreja ka- naj prsi prsi 7 bo uu ŽIV, vo^tiauoa A«,va. , Mladi pastirček seže v svojo torbo, vzame iz nje on je dozdaj Boga iskal tikvico (bučno čutaro) z vodo ter jo podá bolnici Ženska hrepeneče pritisne vodno posodo jočim ustnicam naj vsestransk itd. ; verski nauk dozdaj ni bil pravi ; a j nature, ne pa v reál- nem svetu itd trepe jalo 7 taro UOVUlVftUJj xu V globokih požirkih sprazne vso ču- vredne Polna iskrene hvaležnosti podá pastirčeku prazno zmiraj da vse sedanje šolske knjige drugem vprašanji se je povdar 7 krat so bile samo molitvenske piškavega oreha kdor moli 7 nikoli ne moli pa tikvico nazaj, rekoč: „Bog ti plačaj, dober dečko; po- uuunejsi uuii vei v ujm, puieiu »e je v&iaujaiu uamu, živil in okrepčal si mi z hladno studenčnino usenlo pa tako, da otroci niso teh knjig razumeli; potem so DO- bodnejši duh vel v ijih 7 potem za letom 1848. je svo je vklanjalo naturi teló da Na tvoj bilo mi zadnj uro naj ti to povrne Bog Oh še moč priti do samostana" otrokom hoteli domoljubje vcepiti; šolska knjiga naj nikoli ne bo učna, nego pomoćna knjiga: ena šolska smili * «OJ« V«* V JIV WW JJA Al/A Vi V kj L* ULI V/O I C% JL J %At I 4U1UVAX JU \J U V UVUU y UVgU |/VU4VV4iVf «« } ~ — - — -— Milo8rčnemu mladenču se bolna ženska v srce za- knjiga za vse dežele ne more dobra biti. Solske knjige 7 podp jo toraj z roko in reče spremiti hočem tje doli uci „Haj dl, jpupuijau uaj o x jjiavjv o c* uu * , uiu^ J*" uv ~ samo ne izdihnite mi dan je prišlo na vrsto vprašanje zarad plače učiteljev popeljati naj si pišej učitelj m drug jih ne zná Drug duše med potjo; v samostanu imate prostor za to vam je ravno danes Diuuu imate U1UOIUX ZiC iu , 33J iu nai jo o tvui » » \jui* > 4 vuuia xr v w « w « »mm ^ ""-j' bolnica spraznila mesto svoje", je bil poročevalec. On začne s §. 50 nove šolske po in kar je s tem v zvezi. Vrednik J iz Dunaj Beračica se nasloni dečku na rame, in on jo pazno stave, ki se gl m varno Pelj raz goro v dolino. Prišedša polagoma do samostanskih vrat potegne pastir naglo Vrata ni To se odpró treba pa je lep „Učitelji naj so tako plačani, da jim učiteljstva še druzih dohodkov si iskati* pastir izroči na smrt bolno žensko vratarici, grizniti ne dá; potem stavi 14 toček beseda dozdaj, od ktere se nič od- ki so bile vse potem pa sena kratko poslovi ter pobriše jo tako plaho sprejete razun ene, ki je nasvetovala, da naj učitelj in jaderno nazaj k čedi, kakor da bi smrt njemu sa- pravico ima, vsak čas v pokoj iti; najmanjše plačilo čedi memu že bila za petami (Dal. prih.) naj je 600 gold, učitelju, podučitelj pa 400 ; ni dosti 293 da se reče: „kdor ne delà, naj ne jé' treba je 7 77 da koršnega plačila odrajtati, stanovališča pa mu družba kdor delà". To je bilo soglasno sprejeto; mežnarija ne more zagotovíti, ker po razpustu kmetijske soie naj se odpravi, orglanje pa je potrebno učitelju. m prostorov za to. Sadike nove predilne rastline Mikalo vas bo izvedeti, da med govorniki je bila tudi „ramie" imenovane se bojo narocile po agentu gosp. ena učiteljica: gospodičina Grossnigg iz Gradca; Bruknerji v Novem Orleanu v Ameriki. — Sporočilo Prvo Je bilo da V , je V MU« macvu -m » uinvuuunia v guouuiuau , IVtCIC l£i li 1 rt" njemu očetov- stovega lista delajo svilo (žido), je bilo brano ter sklenjeno, da se vse natisne v 2. zvezku družbenega Jan. Mah-a v Zlateneku o gosenicab ktere bra- da veliko ploskanje jo je sprejelo. ministru Hasnerju izkliknila „ hoch" skemu prijatelju učiteljev". Ponašala se je s tem v dekliških ljudskih šolah se učijo tudi ženska delà in sporočila; razglasi se tudi v „Novicah". — Mašina da praktične gospodinje izreja le ljudska šola. ktera robka turšico, je bila na prošnjo gosp. ka Govorila je tedaj učiteljicam na veliko hvalo in napo- plana M. Smolej-a v Dobrepolji prepuščena dotičnim i sled rekla, da, ker je ona Rubikon očitnega govora pre- soseščanom za 10 gold. Na izvrstno knjigo 77 Das koračila, bode drugi pot za njo prišlo več tovaršic. Getreide" od J. Burian-a, ktera popisuje različna žita No! to bo kruha iz tacih učiteljskih zborov moko mesijo tudi „liberalne" učiteljice. 7 ako t jim Cerknica 2. sept. Ko Je v 7. listu „Novic" bilo njegove bolezni, škodljivi plevél in škodljive mu mrčese in vse to razjasnuje z 100 ličnimi podobami, se naročí družba; naročnina je 1 gold. 30 kr. Kdor se želi na- vprasanje stavljeno, kako je to, da Cerknica nima še ročiti na to knjigo, naj naznani to brž družbi kmetijski čitalnice. mislili smo, da ta interpelacija bo Vas Cerk- ljane ; in jej pošlje 1 gold. 30 kr. — C. kr. vojaška profijan- ki ste vendar skoz in skozi brez izjemka pošteni tarska komisija v Ljubljani je družbi prošnjo razodela, naj razglasi tudi ona po deželi, da se bo za vojaške narodnjaki, probudila v to, da po izgledu svojih sosedov si napravite narodno ognjišče, pri kterem naj bi se potrebe kupovalo senó, oves, slama za steljo in ogreval narodni duh cerkniškega ljudstva. Naj povem, postelje, drva, kruh itd. Ponudbe (oferte) se bodo koliko uspeha je imelo ono vprašanje. Res je, da se jemale v Ljubljani 18. dan t. m., 16. dan v Kampa v Novem mestu. Kdor se hoče v je kmalu po tem več domoljubov snidlo ter se pogo- ni ku, 21. dan da hočejo čitalnico ustanoviti. Bil je da se bode pozvedelo, koliko udov bi se moglo že poziv to ponudbo spustiti, naj se že poprej podá varjalo, narejen, dobiti. Kazalo se je dobro, kajti pristopiti jih je obiju- na tanko izvé, kako in kaj. bilo precej lepo število, in napravila se je vže začasna imenovani profijantarski komisiji v Ljubljano, da gori vse (O občnem zboru in o odborovi seji Matice slo-čitalnica pod krasno in košato lipo, na ktero vsak Cerk- venske) prinese naš list natanjčno sporočilo; tukaj na-ljan ponosno gleda. Odtod pa se preseli zavoljo neu- znanímo le to, da v občnem zboru so bili gledé na to, godnega jesenskega vremena v sobo, da zaspi trdno da je odboru zdaj še posebno treba tudi gospodarskega akoravno z namenom, da se osnova. odseka, izvoljeni ti-le odborniki : zimsko spanje Mnogo se je vže govorilo o pravilih — vže korak dalje in mislilo se je, da v nekterih tednih bode čitalnica Toman in dr. Jern. Zupanec; Peter Kozler, Fr. Sovan stařeji 1 j u b 1 j a n s k i : Erjavec, Ant. pl. gotova. Teden za tednom, mesec za mesecom izgine, čitalnice pa le še ni. Ali je mar ne bode? Saj je Cerknica največi trg na Notranjskem in Cerkljani so vneti udje so izvoljeni za domačo reč. Čvrst domoljub pa se ne vstraši nika- , Ivan Vilhar, dr. Lovro vnanji pa: Fr. Gariboldi, Fr. Kosar, dr. Greg. Krek, Bož. Raič, dr. Janko Srnec, Dav. Trstenjak. dr. Franjo Ladislav Rieger v Pragi, dr. Franjo Rački, predsednik jugoslovanske akademije Častni koršnih ovir. Ako le hočete, čitalnica je gotova. Zato v Zagrebu in Ivan Vesel-Koseski v Trstu. složno na delo! le z združenimi močmi mogoče je kaj pa si je v XV. seji 7 Odbor ki je bila po občnem zboru, izbral storiti. Pevce imate vrle, ki morejo povsod brez strahú za prvo sed ni ka g. dr. E. H. Costo, za podp redna oder stopiti, in pevci so lepa pomoč vsaki besedi. sed nika dr. L. Vončino in dr. Rad. Razlaga Za deklamacije ali glediščine igre bi se pa tudi lahko druge posle pa vse opravnike preteklega leta. za dobile moči med domorodkinjami našimi. Cerkniško je- zero slovi po svetu 7 naša: \ dajte rodoljubi, da slovi tudi Je v občni zbor Matičin iz vseh slovenskih Prišlo krajev so tudi poslanci deželnih zborov. (Za Vodnikov spominek) so gosp. ravnatelji So- mnogo družbenikov, ki kmalu čitalnica Iz Ljubljane. (V seji odborovi družbe kmetijske) v kolové veselice v St. Peterskem predmestji 28. u. m. nedeljo so se med drugimi pomnoženemu odboru v sklep izrocili gosp. dr. Bleiweisu 19 gold. 20 kr., ki so se prepuščenimi stvarmi obravnavale sledeče: Vodstvu kme- naložili na obresti kakor je naložena vsa druga glav- tijske učilnice za predivstvo v moravském Schonburgu naj se piše, da blagovoli naznaniti začetek te učilnice nica, dokler ni zadostna za napravo spominka. „Jadranska Z a r j a" se imenuje politični, pod-ker so se prav sposobni mládenči za to učilnico ogla- učivni i kratkočasni list, ki je v Trstu 5. dan t. m. 8 ili. kmetijstvu in gozdarstvu koristnih" se bode natisnila v Vilh. S chleicher-j e va knjiga ,,o živalih izhajati začel. Izhajal bode dvakrat vsaki mesec; cena mesece mu je 40 krajc. Lastnik in vrednik mu za slovenskem jeziku, ker je pisatelj njeni v to dovolil je G. H. Martelanec. Ni še veliko let, kar se je „Sokol" mestu poker je ná- proti temu, da se od njega kupi tudi 100 iztisov nem- «.«a ^ „^ ških in se njegovo imé tudi slov. knjigi napiše na čelo. nudil za gasilno stražo pri ognji; Sporočilo gosp. Rih. Dolenca, ki je namestoval rodno društvo sprožilo to misel, ni našlo pri nasprotni družbo kranjsko pri veliki razložbi mašin, s kterimi stranki simpatije. Zdaj pa „Tagblatt" za svojo stran se žito žanje ali kosi bilo brano. Severno- vso drugo gode! Ko so lani nekteri narodnjaki hoteli amerikanska mašina, ktera v enem dnevu pokosí z osnovati mestno godbo, jim je hrbet pokazala nasprotna Je dvema konjema 6 do 10 oralov, je přejela prvo pre- stranka. Tako kažejo skušnje, kterim ni treba nobe-mijo s 60 cekini in zlato medalijo. Cena tem mašinam nega komentara. je od 200 do 500 gold. Brez ozira na ta za zdaj kup misli, da (Zvijača „Tagblattova. Pod naslovom „kleri- za naše bolj hribovske dežele še niso take kalna logika" se napenja „Tagbl." zoper opazke našega mašine. Vse Dolenčevo sporočilo se natisne v 2. zvezku lista o nezaupnici dr. Klunu. Ni sicer vredno be- rl tffi & K av\ a nň n n rv au aÀi 1 n O uaX mi a lr a n a n In vi IV/T r a ai v* a a a a a tta r* ^ I» w w r% r% družbenega sporočila. — Prošnja kovača Jan. Mandelna sedovati za to, kar ves svet vé > iz Uštij zvijačo 77 Tagbl. 7 da bi se vzel sin njegov v kovaško in ži- moramo odkriti 7 da „ne 12 mestjanov" je poslalo vinozdravniško šolo, se je rešila tako, da se mladi dr. Klunu nezaupnico, ampak 12 volilcev njegovih, Mandel vzame v šolo, v kteri za ves nauk ni nika- tedaj ogromna večina. Med 23 odbornikov zbornice 294 - kupčijske jih je prišlo takrat k volitvi 16 nemcev ali nemškutarj teh 16 ga je volilo sogl y ki niso za-nj marali) Je y bilo vseh bode : "wvic • „Čapek m „xtiaati cscijca • x u igri K tej veselici uljudno vabi vse rodoljube odbor. -i* xion*. 28. in 29. avgusta je bila pri de- želni sodniji končna obravnava v zadevah lanskih do- tt m Raztresenca". Po igri bode ples. V se tedaj jih je ostalo nico poslalo 12 volil 15 > Izmed teh je eden umri in med temi mu je nezaup , tedaj skoro vsi. y In lil m y ki daj Iz Trsta. 27. mandát poslanců, gré tudi pravica pre- godkov meseca julija. Obsojena sta Alojzi Grusovin klicati ta mandat. Ako ostane dr. Klun v zboru v zboru le s preklicanim mandatom tište y sedi y vecine, ki ga y oba Trža- je volila in po kteri je mogel o« biti Primera 24 let star, in Vilh. Solderer, 27 let star čana, kupčijska opravilnika, prvi na eno leto, drugi na z županom ďr. Costom je celó šépasta; dr. Costo je potrdilo Njih Veličanstvo, in večina, ki ga je volila, je tudi hotela, da župan ostane. mesecev ostré ječe. Zarad krivega pričanja pred sod-nijo sta obsojena tudi Iv. Matiassi, 27 let star, iz Trsta, čevljar, in Vilh. Pečko iz Reke na 6 in en mesec. Za vrstne čast. nekriva spoznana sta 2 (eden nju civilni stražnik iz (Poslednji „besediu v čitalnici) bile ste prav iz- Tomina domá, Janez Janež). Ta obravnava se je pe- druga v y društvo. Gospá Odij pevska v četrtek Matičnemu zboru na čala samo z dogodki 10. in 19. julija. Kako bo pa z deljo, ki jo je napravilo dramatično dogodki 13. julija? > gledišču v Ljubljani, odlikovala ki vstane pri slovenskem se je s tako tudi gospoda Filapič in Valent petjem, ravno K ; gosp iz Dunaja je začaral poslušalce jl godb 1 Kaka vera gré tržaškemu mestnemu svetovalstvu, to je pokazala sodniška obravnava o rabuki lanskega leta. Cloveka y na kterega pričevanje y in v yy Zakonskih nadlogah" so gospodičini Sventnerj in Horak in pa gospodj g T in Trt nik lepo izvršili svojo nalogo (Poslano.) Ljubljanski dopisnik št. 102 med drugim piše to-le: „Dr. Košta v „Slov. Nar (6 y ki je menda očetje?! se je mestno svetovalstvo opiralo i sestavilo tisto raz-upito brošuro, ktera govori, da so okoličanje vsega krivi, meščani pa ničesar, obsodila je deželna sodnija zarad krivega pričeva nj a, in izmej obsojenih ni nobenega — okoličana. Kako je vam pri srcu, mestni celó rekel, da ga nihče ne more siliti, da bi uradoval slovenski" itd. — Da sem jaz kdaj kaj tacega rekel, je gol i laž. Ljublj Volitev v tržaškej okolici bode v nedeljo 12. prazni sedeži v mestnej sve- dne t. m., da se dopolnijo kimovca 1869 Dr H. Cost to valnici. Okoličani, živo vam na srce pokladamo, vsi , i zmaga vam bo se vdeležite volitev, bodite edini gotov a. Cesko. Iz Prage. dne t. m. se je tukaj začela Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja Delegaciji ste končale svoje delo svečanost Husova; siovesnost velika se je vršila v lepem Francoskega, Angleškega, največ pa redu; iz Nemčije 5 y iz Ruskega je prišlo gostov; tudi vrednik „Slov. Nar. u Tomšic se imenuje med gosti. Moravsko. večidel so časniki zeló nevoljni s tem, da je delegacija dunajskega državnega zbora plesala tako, kakor je ~ Moravsko. V Slavikovcu je bila 29. u. m. veli godla ogerska; Magjari so stali vsi kot en mož, Cislaj- kanska slavnost v spomin, da je pred 100 leti cesar tanci so se razcepovali, da je bila zmaga Magjarom Jožef II. v tistem kraji na' njivi kmeta Trnka-e oral, prav lahka. Za 1870. leto je tedaj — po odštetih colnih Odprla se je ob enem tudi neka nova železnica. Ljudi dohodkih z 12 milij 84.012 gold, za d dovolj stroške y za rj c\ • i • • 7o milij d m milij pa in 375.683 gold., od unih plačajo 30 odstot- Potocki. je přivřelo skup d vaj set tisuč. Počastili so svečanost nadvojvoda Karol Ludevik in ministra Giskra in grof kov Ogri le 21 milij in 925.203 gold. 60 kr y od teh pa milij Hrvaško. Iz Zagreba. in 912.704 gold. 90 kr., na dežele v novi deželni zbor. dan t. m. se je začel dunajském državnem zboru zastopane pa pride 51 milij 462.978 gold. 10 kr Dežel in 158.808 gold. 40 kr. in pa 4 milij m b se začnó letos eni popřeje, drugi pozneje, kakor smo že povedali; štajarski se začne kranjski 15., goriški 22. itd. Konec že dan t Francosko. Iz Pariza. Bolezen cesarja Napoleona ni vendar tako nič, kakor se je pisalo. Predvčerajšni kurzi SQ zarad tega, da cesar ni mirno spal, v Parizu in tudi po druzih borzah tako zeló padli, da se očitno vidi, kakošno skrb bolni Napoleon delà svetu. m pa jim je že tudi odločen; ne bodo namreč več kot ali večem 6 tednov trajali Pa naj so tudi kratki > imenitni bodo vendar-le, kajti dolžnost je deželnim po slancem more biti država y da odkritosrčno vladi povedó, da Avstrij y se Nemcu in Magj men ne po Zitna cena v Kranji 6. septembra 1869. Vagán pšenice 5 fl. 45 rží 3 fl ječmen a drugačni meri kakor drugim narodom ; „enaka bremena, ovsa 1 fl. 80. sorsice 3 fl ajde 3 fl. fl. prosa enake pravice 2 fl. 70. u t čiti da se doseže sprava z cesarjevo geslo se krompirja 1 fl. 60 fižola 3 fl. 54 m vresni m narodi; druge poti ni. To morajo poslanci na deželnih zborih povedati vladi da prestane čedalje očitnejše hiranje Avstrije, ki napo sled pelje v propad v y Iz Stajarskega. (Telegram) yy Verfassungstag Zitna cena v Ljubljani 4. septembra 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pSenice domače 4 fl . '.....v. . „ — soršice 3 fl 00 Rothwein-u poleg Maribora bilo je zbranih 600.000 v „liberalcev , Slovenija" banaske 4 fl. 83 2 fl. 90 26 rži Dežmana ni bilo vmes; po kopal 2 fl. 90 so ječmena 2 fl. 60 ovsa 1 fl. 80 m „vse kloštre", v življenj pa izbudili za liberalno nemško stranko nov slovensk časnik krstili ga še niso. Ljutom Krom p fl prosa 2 fl. 60 ajde 2 fl. 90. ) eru. 12. septembra t. 1. naredi tomerska čitalnica veselico z glediščino igro. Igralo se Kursi na Dunaji 4. septembra. 5% metaliki 59 fl. 90 kr. Ažijo srebra 119 fl. Narodno posojilo 69 fl. 10 kr. Cekini 5 fl. 79 kr. kr Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.