PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE leto 3. štev. 519 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din ig^one^ab^.^te TRST, nedelja, 16. februarja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo MEJE STO IN GOSPODARSKE DOLOČBE A Celotno besedilo prilog mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Tržaško svobodno ozemlj a Te dni so' bili objavljeni dokumenti mednarodno pravnega značaja, ki dokončno urejajo položaj in ustroj Tržaškega svobodnega ozemlja. Kot periodični predsednik Sveta zunanjih ministrov velesil je tedanji ameriški zunanji minister James Byrnes poslal dokumente koncem pcve polovice decembra glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu, in ga je obvestil o doseženem sporazumu. Dodal je v prilogi opis meja Svo-abodnega tržaškega ozemlja z od-g8 £ovarjajjčimi zemljevidi, splošne določbe o statutu STO-ja, določbe o imovinj in dolgovih STO-ja, določbe o jamstvih tehničnega Značaja, pravilnik o začasnem režimu v STO-ju, stalni statut STO-ja in pravilnik, kj ureja poslovanje tržaške svobodne luke. V spremnem pismu ugotavlja, da bo mirovna pogodba z Italijo uveljavljena, čim jo ratificirajo štiri velesile. Prgcdba vsebuje tudi sporazum o ustanovitvi Tržaškega svobodnega, ozemlja, za katerega neodvisnost in integralnost jamči varnostni svet Združenih narodov. V pismu ugotavlja tudi potrebo, da Varnostni svet prouči del pcgcdbe, ki se nanaša na Tržaško svobodno ozemlje, tako da bodo zunanji ministri štirih velesil pogodbo lahko podpisali začetkom februarja, kakor se je to v cstalem tud; že zgodilo. Meje Svobodnega tržaškega ozemlja Nove meje STO so bile na 0OT1°vi sporazuma začrtane v bistvenih potezah na ameriških vojaških zemljevidih Določbe v hjrh obsegajo tri člene. Prvi obeležuje nove meje med STO-jem Ih Italijo, drugi meje med STO-Nh in. Jugoslavijo, tretji pa delo krog in pooblastila posebne razmejitvene komisije, ki bo na Podlagi prvih dveh členov podrob-ao na terenu zakoličila tnejo STO-ja, Meje STO-ja potekajo, kakor določata prva dva člena, po črti, ki jo podajamo v nekoliko podrobnejši razlagi. Meja STO-ja se začne pri Iz-bvu reke Timav v Jadran, Sre proti severu, ter preseče državno cesto št 14 (TrstrTržič) na hiestu, ki je oddaljeno en km za-Padno od cestnega križišča pri S tl vanu, ki ostane v STO. Od te točke se meja obrne proti severovzhodu, preseče državno cesto št 55 (ŠtivanrGorica), nato železniško progo Trst-Tržič nad železniškim predorom, ter tvori na *hestu približno en kilometer severno od Medje vasi, ki ostane v STO tromejo med Jugoslavijo, Italijo in STO. Naselje Flondar ostane v Italiji, naselje Klariči v Jugoslaviji. Zgoraj opisana črta Predstavlja mejo med STO in Italijo. NA KRASU Dri tromeji se mejna črta obrhe v »meri proti vzhodu ter se do Volnika (kota 346 m) drži sta-re italijanske meje med goriško in tržaško provinco. Od tromeje gre mejna črta preko kote 208 do kote 213 ter pusti na desni strani v STO koto Grmada (323 m). Nato nadaljuje mejna črta v isti smeri do druge kote 213 m In od tam do kote 211 m. Na ta način ostanejo kraji Cercvlje in Mav-kinje v STO, a kraji Brestovica, Vale in Klanec v Jugoslaviji. Za koto 211 preseče meja cesto Mav-hmje-Gorjansko ter se nato povzpne do kote 255 in nadaljuje v emeni proti jugovzhodu do kcte 167 na mesto, kjer mejna črta fače cesto Nabrežina-Gorjansko. Vedno sledeč jugovzhodni ijmeri ae meja povzpne na masiv Sv. Lenarda (kota 402). Tako osta-hejo vasi Trnovca in Samatorca v STO, a vasi Brje in Tubje v Jugoslaviji. Meja sledi bivši pro-vinaijski meji do kote 425. Kraji lužno od te črte: Salež, Koludro-'ica in Zgonik ostanejo v STO, h kraja severno od črte: Veliki ir0! in, Pliskovica v Jugoslaviji. elha črta prehaja nato v območje Volnika. Sam vrh, kota 546, °stane v STO. Pri Volniku za-Pusti mejna črta mejo med gori-“ko in tržaško provinco, gre preko kote 457 se spusti proti jugovzhodu, tako da ostane vas Vog-Je Jugoslaviji, a Col in Veliki ^ePen pa pripadeta STO. Nato aeae meja železniško progo Go-Doa-Stanjel-Trst, Sv. Andrej in travno cesto približno 1 km juž-ho od železniške postaje Repen- bor. Vas Vrhovlje ostane Jugoslaviji. Mejna črta se povzpne ha Medvedjak (kota 475). Ocj tam skoro v isti črti spusti proti ctvU državni cesti št. 58 (TrBt-Poatojna), jj/hl vred ostane v Jugoslaviji. ju" j zavije v ostrem loku proti - ^ezapadu, preseka cesto proti puv>'''am zaPadno od Nasirca, tik a ^t*bele Jugoslaviji, preseče Poleg vasi železniško progo p-,.'Urpelip in .dolino Glinščice Kos lavni Tai’i npka ostana v ■["-lu Tik mimo nje ^re da- V SLOVENSKI ISTRI Socerb pripade STO-j,u, Kastelec Jugoslaviji, Osp zopet STO-j-u, Gabrovica Jugoslaviji. Pod Ospom preseče istoimenski hudournik ter se dvigne na Tinjan-ski masiv, toda tako da ostane Tinjan s svojimi frakcijami v STO. Vedno v smeri proti jugu gre meja preko kote 223 v dolino reke Rižane in pusti Rožar v Jugoslaviji. Potem prečka državno cesto v dolini Rižane in reko ter se v južni ameri dviga do kote 354r tik vzhodno od vasi Dvori, k: ostane v STO. Mejna črta gre nato preko ceste Koper-Pobegi-Dvori-Kubed ter se nadaljuje v južni smeri tako, da ostanejo Kocijančiči v Jugoslaviji, a Lopar v STO. Tik naselja Zabavje, ki ostane v Jugoslaviji in vzhodr.o od naselja Truške in Tersek, ki ostaneta v STO, se nadaljuje meja v južni simeri ter pod koto 182 prečka reko Dragonjo. V HRVATSKI ISTRI V širokem loku zavije dalje proti jugu, pusti Crnovo in Hrvoj na vzhodu v Jugoslaviji, a Topolovec in Skrliče v STO. Naselja Butari, Glavica in Susski ostanejo v STO, a vas Sterna v Jugoslaviji. Pri koti 297 gre meja preko ceste Kaštel-Oprtalj ter se nadaljuje v skoro istem pravcu dalje tako, da ostanejo Pilarjja in Boškari v STO, a Kortinari v Jugoslaviji. Meja pride do kote 338 ter pusti Lončare v STO, a Dom-brilovi v Jugoslaviji. Meja se nato prične spuščati v dolino reke Mirne. Vas Završje pušča v Jugoslaviji. Zatem prekorači opuščeno ozkotirno železniško progo Trst-Poreč vzhodno od vasi Ko-stanjice, ki ostane v STO, prekorači cesto Buje-Buzet približno en km vzhodno od kote 55 (P. Porton), ter pride nato na strugo reke Mirne, kateri sledi v za-padnojužni smeni do njenega izliva v morje južno od Novigrada. Opisana črta od tromeje med Jugoslavijo, Italijo in STO severno od Medje vasi do izliva reke Mirne v morje tvori mejo med Jugoslavijo in STO. RAZMEJITVENA KOMISIJA Natančno bo začrtala mejo na terenu razmejitvena komisija, sestavljena iz zastopnikov STO-ja in Italije za odsek odi Jadrana do tromeje in Jug;slavije od tro- meje pa vse do Novigrada. Ta komisija bo pričela poslovati, čim bo pogodba uveljavljena. Svoje delo mora dovršiti najkasneje v teku šest nusecev. Vsa vprašanja, glede katerih ne- bi prišlo do sporazuma v kemisiji, bodo predložena poslanikom štirih velesil, ki bodo postopali v smislu pogojev, predvidenih v tem členu o delu razmejitvenih komisij in ki bodo definitivno sklepali po metodah, ki si jih bodo določili, če bo treba, tud; z imenovanjem posebne nepristranske komisije. Stroške obeh razmejitvenih komisij bodo perav-nale za vsako do polovice zainteresirane vlade. V svrho natančne določitve meja na terenu bo pristojna komisija pooblaščena oddaljiti se do 500 m od črte, kak;r je zgoraj opisana, tako da se bo meja pri-, lagodila lokalnim zemljepisnim in gospodarskim okoliščinam, to7 da pod pogojem, da nobena naselbina ali vas z več kakor 500 prebivalci in nobena cesta ali železniška proga ter nebena važnejša vodna ali električna napeljava ne bo prešla pod drugo suverenost, kakor je določeno v pogodbi. Pravni položaj STO-ia Poseben člen pogodbe obeležuje pravni .položaj novega Tržaškega svobodnega ozemlja. Ta člen določa: 1. Ustanovi se Svobodno tržaško ozemlje, katerega obseg je omejen z Jadranskim morjem in mejami, kakor jih doleča pogodba. Svobodno tržaško ozemlja priznajo zavezniške države in Italija, ki se strinjajo s tem, da je Varnostni svet Združenih narodov porok njegove integralnosti in neodvisnosti. 2. Suverenost Italije na področju, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje, preneha, ko se pogodba uveljavi. 3. čim- bo prenehala suverenost Italije nad STO-jem, bo to ozemlje upravljano v smislu določb pravilnika o začasnem režimu, ki ga je sestavil Svet zunanjih ministrov in potrdil Varnostni svet. Ta pravilnik bo ostal v veljavi do dne, ki ga bo določil Varnostni svet kot rok, v katerem se uveljavi stalni statut, ki ga mora Varnostni svet prav tako sprejeti. Odtlej bo STO upravljan bo, določbah stalnega statuta. Besedilo stalnega statuta in začasnega režima sta podani v prilogah. 4. STO se ne bo smatral za odstopljeno ozemlje v smislu določb in prilog te pogodbe. 5. Jugoslavija in Italija se obvezujeta nuditi STO-ju jamstva, kakor so navedena v prilegi. Imovina in dolgovi STO-ja 1. STO bo prejel brez plačila Italijansko državno ali poldržav-no imovino, kolikor je je na njegovem ozemlju. V smislu te pogodbe velja za državno ali poldržavno imovino vse imetje italijanske države, imovina lokalnih javnih ustanov, javnih podjetij, družb in udru-ženj, ki so javna last, kakor tudi imovina, ki je bila last fašistične stranke ali organizacij, odvisnih od te stranke. 2. Kakršna koii prodaja imo-vine italijanske državne ali pol-državne imovjne v smislu gornjega odstavka, ki bi se bila izvršila ps 8. septembru 1943, se bo smatrala za neveljavno in kakor da bi ne bila izvršena. Vse določbe se ne bodo izvajale glede zakonitih operacij, nanašajočih se na tekoče poslovanje državnih in poldržavnih organizmov, ko je šlo za normalno prodajo blaga, ki so ga tl organizmi proizvajali, ali za tekočo prodajo v okviru normalnih trgovskih poslov ali pa za tekoče normalno upravno poslovanje javnega značaja. 3. Pomorski kabli, ki so last italijanske države ali poldržavnih italijanskih organizacij, so podvrženi določbam gornjega odstavka 1., kolikor gre za terminalne instalacije in oni del kablov, ki je v teritorialnih vodah STO-ja. 4. Italija bo izročila STO-ju vse arhive in vse do.kumente upravnega ali zgodovinskega pomena, k se nanašajo na STO ali na preneseno imovino v smislu določb 1. odstavka te priloge. STO bo izročit Jugoslaviji vse dokumente takega značaja, ki se nanašajo na ozemlje, ki je na podlagi mirovne pogodbe pripadlo Jugoslaviji, ter prav tako Italiji vse take dokumente, ki se nanašajo na italijansko ozemlje In ki bi morda bili na STO-ju. Jugoslavija je pripravljena izročiti STO-ju vse arhive in dokumente upravnega značaja, ki se nanašajo -na upravo STO-ja in so v to svrho potrebni ter so takega značaja, kakor so bili v rabi pred 8. sept. 1943 pri lokalnih oblasteh okrajev, ki bodo priključeni STO-ju. STO NE BO PRISPEVAL ZA ITALIJANSKI JAVNI DOLG 5. Vlada STO-ja ne bo dolžna pri3psvati za italijanski javni dolg, pač pa bo morala sprejeti obveznosti za obligacije Italijan-ske države nasproti imetnikom teh vrednostnih papirjev, in sicer nasproti fizičnim osebam, ki bodo ohranile svojo rezidenco v STO-ju, kakor tudi nasproti moralnim osebam, ki bodo ohranile svoj družbeni sedež ali svojo glavno ustanovo na tem ozemlju in sicer, kolikor bodo te obligacije odgovarjale delu dolga, za katerega bo bile izstavlje pred 10. junijem 1940 in koliko se nanašajo na javna dela in c vilno upravo v korist tega ozemlja, nikakor pa ne posredno niti neposredno na vojne namene. Imetniki teh obveznic bodo dolžni podati najnatančnejša pojasnila o izvoru svojih papirjev. Italija in STO bosta z medsebojnim dogovorom določili znesek italijanskega javnega, dolga, predvidenega v tem odstavku, ter način za izvclbo teh določb. 6. Bodoči položaj tujih dolgov, ki. teže 'imovino ali dohodke STO-ja, bo določen z novimi sporazumi sklenjenimi med . prizadetimi strankami. 7. Italija in STO bosta s posebnim aranžmanom uredili pogoje, po katerih bodo prenesene obveznosti italijanskih javnih ali privatnih organizacij za socialno zavarovanje, nanašajoče se na prebivalce STO-ja na analogne organizacije STO-ja, kakor tudi pogoje za prenos povprečnega dela akumuliranih rezerv teh organizacij na nove organizacije v STO- ju POKOJNINE 8. Italija je dolžna zagotovit, plačevanje civilnih in vojaških pokojnin, do katerih so imele pravico osebe na dan uveljavljenja te pogodbe na osnovi službovanja v italijanski državni, javni ali občinski službi, in sicer one osebe, kil so postale državljani STO-ja na podlagi te pogodbe. Ta obveznost' se razteza tudi na pravice do še n? dospelih pokojnin. Italija in STO bosta z medsebojnim sporazumom uredili pogoje za izpolnitev teh obveznosti. 9. Imovina, pravice in Interesi italijanski državljanov, ki imajo svojo rezidenco v STO-ju po 10. juniju 1940 in onih oseb, ki bodo cptirale za italinasko državljanstvo na podlagi odločb STO-jeve-ga statuta, bodo za bodo treh let po uveljavljenju te pogodbe spoštovali v enaki meri kakor Imovino, pravice in interese državljanov STO-ja pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakonit način. Imovina, pravice in interesi drugih italijansk h državljanov in pogodbe sklenile vrniti se v Italijo ali v Jugoslavijo. 13. Dolgovi oseb nastanjenih v Italiji ali na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, nasproti osebam nastanjenim v -STO-ju, ali dolgovi oseb, bivajočih v STO-ju nasproti osebam, ki bivajo v Italiji ali na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji, ne bodo prizadeti zaradi teritorialnih cdstopitev. Italija, Jugoslavija in STO se obvezujejo, da bodo olajšali poravnavo teh obveznosti. Naziv oseba se v tej točki nanaša tudi na moralne osebe. 14. Imovina združenih narodov in njihovih državljanov, ki je v STO-ju in kj še ni bila rešena sekvestra ali kontrolnih ukrepov, ki jih je izdala Italija, in ki še ni hila vrnjena lastnikom, bo vrnjena v stanju, v katerem je sedaj. ITALIJA BO VRNILA ILEGALNO PRISVOJENO IMOVINO 15. Italija bo povrh la imovino, ki je bila ilegalno odn:-;ena s STO-ja po 3. sept. 1943 in prenesena v Italijo. Izpolnitev te obveznosti se bo uredila po določbah točk 2., 3., 4., 5. in 6. člena 65. pogodbe, kolikor je ne zadevajo določbe te priloge. Določbe v točkah 1„ 2„ 5., 6., člena 65. mirovne pogodbe se bodo uveljavile za imovino, ki je bila odnešona v teku vojne z ozemelj združenih narodov in ki jo bo STO vrnil. 16. Italija bo povrnila Svobod-1 nemu tržaškemu ozenr1 ju v čim krajšem času vse ladje, zadrža-| ne od italijanske države ali državljanov in ki so bile 3. septembra 1943 last fiizičndh oseb, bivajočih na svobodnem ozemlju in k! bodo pridobile državljanstvo STO-ja na podlagi predstoječe pogodbe, ali pa ki so bile last pravnih oseb italijanske narodnosti, ki imajo in ki bodo obdržale svoj družbtni sedež na STO-ju, razen lad’j, kj so bile prodane v dobri veri. 17. Italija in STO ter Jugoslavija in STO bodo sklenili pogodbe, s katerimi bodo na pravičen načm razdelili imetje krajevnih javnih ustanov, nanašajočih se na ozemlje, ki bo po mejah nastalih zaradi te pogodbe, ločeno; zagotovili bodo vzdrževanje občinskih služnosti za potrebe prebivalcev, kolikor tega izrecno ne predvidevajo že druge točke pogodbe. Slične pogodbe bodo sklenjene za pravično razdelitev voznega in drugega železniškega materiala in uporabe bazenov glede na pristanišče in ladje ki jih uporabljajo Prav takb bodo s pogodbami urejena druga viseča vprašanja gospodarskega značaja, ki jih ta priloga ne predvideva. 18. Državljani Svobodnega o-zemlja bodo kljub presebtvi in spremembi državljanstva še nadalje uživali v Italiji vs; pravice do lastništva industrij?, literature en umetnosti, ki so obstojale v STO-ju v času italijanskega re-žma in veljavnosti italijanskih zakonov, v dobi nremrstiive ali ki bodo morali b'ti vzpostavljene ali vrnjene v smislu prilog? 6 A. Te pravice bodo ostale v veljavi na STO-ju toliko časa kolikor bi bile ostale pod ital'lanskim režimom ali po itaTjanskih zakonih. 19. Vsakršen nesporazum, kr bi nastal gl-de izvrševanja teh določil, bo poravnan bo določilih odstavka št. 72. 20. Določila odslavkov 1. 3 in 5 člena 66. dali= člen 67, odstavek S člena 68 in člena 70 priloge 6. odstavek A priloge 7 in odstavek B priloge 8 se bodo apliciral’ na St obodnem ozi mlju in v Italiji. Jamstva tehničnega značaja moralnih oseb, ki bivajo na STO-ju, bodo podvrženi enakemu za-koskemu postopanju kakor imovina kakršne koli druge fizične ali moralne osebe tuje narodnosti pod pogojem, da so bili pridobljeni po zakoniti poti. PRENOS IMOVINE ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV 10. Osebe, ki bodo optirale za italijansko državljanstvo tn se nastanile v Italiji, bodo imele pravico, da po poravnavi dolgov in obveznosti na STO-ju odnesejo s seboj svoje premičnine in fonde pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakoht način. Odprema imovine ne sme biti obremenjena z nobeno izvozno ali uvozno takso. Te osebe bodo imele tudi pravico prodat; svoje premično ali nepremično imov.no pod enakimi pogoji kakor državljan STO-ja. Pogoji za odpremo fondov in protivrednosti prodane imovine bodo določeni s posebnim sporazumom. 11. Imovina, pravice in interes prejšnjih italijanskih državljanov, ki bivajo na STO-ju in ki so postali na podlagi te pogodbe STO-jevi državljani, kolikor so v Ita-1'ji onega dne, ko se pogodba uveljavi, bodo spoštovani v enaki mori kakor imovina, interesi in pravice italijanskih državljanov za dobo treh let. Te osebe imajo pravico prenesti in likvidirati svojo imovino, pravice in interese pod enakimi pogoji in v enakem roku, kakor je navedeno pod toč ko 10. 12. Družbe, ki so bile ustanOT ljene v skladu z italijansko'zakc nodajo in katerih družbeni sede je v STO-ju, ki pa želijo prenest svoj družbeni sedež v Italijo al v Jugoslavijo, bodo deležne ena kega postopanja, kakor je dolo ceno v točki 10. te priloge, poč pogojem, da pripada nad 50% družbenega kapitala osebam, k-normalno stanujejo izven STO-ja, ali osebam, ki so na podlagi te A.) PRESKRBA SEVERO-ZAPADNE ISTRE ZNOTRAJ STO-ja Z VODO Jugoslavija bo nadaljevala s preskrbovanjem severozapadne I-stre znotraj meja STO-ja z vodo iz izvirov Sv. Ivan pri Buzetu z vodnim preskrbovalnim sistemom Mirne (in z vodo izvirov Sv. Marija na Rižani z vodnim preskrb-valnim sistemom Rižana). Množina tako preskrbljene vode ne mora znatno presegati množine vode, ki je bila temu področju normalno stavljena na razpolago. Množina dobavljene vode bo odgovarjala potrebi, kar bo mogel STO zahtevati, a vselej, v mejah naravnih možnosti. Jugoslavija bo zagotovila vzdrževanje vodnih kanalizacij, rezervoarjev, sesalk, naprav za čiščenje in drugih instalacij na jugoslovanskem ozemlju, k! so v ta namro potrebne. Jugoslavijo je treba začasno odvezati od te obveznosti, da ji bodo omogočena potrebna popravila med vojno pokvarjenih vodnih instalacij. STO bo za dobavljeno vodo plačeval odgovarjajočo ceno, ki bo v sorazmerju z dobavljeno množino vode predstavljala soudeležbo pri celokupnih stroških za izkoriščanje in vzdrževanje vodnih naprav Mirne (in Rižane). če bi Svobodno ozemlje v bodoče potrebovalo dodatne množ’rie vod?, se Jugoslavija obvezuje, da bo proučila zadevo z oblastmi STO-ja in da bo v sporazumu z njimi podvzela potrebne ukrepe za zadostitev teh potreb. B) DOBAVA ELEKTRIČNEGA TOKA V RAZMERAH, KI SO BILE USTVARJENE PO NOVIH MEJAH MED ITALIJO, JUGOSLAVIJO IN STO-jem 1. Jugoslavija in Italija bosta adaljcvali s sedanjo dobavo e-rktričnega toka STO-ju in mu osta dobavili ono količino toka z ono frekvenco, ki odgovarja ljegovim potrebam. Količina dobavljenega toka seveda ne mora rnatno presegati količine, ki jo te normalno porabljalo področje, ki je bilo vključeno v STO. Vsekakor bosta Italija in Jugoslavija dobavljali na zahtevo STO-ia tudi večje potrebne količine toka, pod pogojem, da bp za zahteve. ki za preko 20% presegajo normalno kol!čino, sklenjena posebna pogodba med obema prizadetima vladama. Sovieisho stališče o Koroški Vlada ZSSR podpira jugoslovanske zahteve London, 15. — Na današnji seji namestnikov, kj je bila posvečena avstrijskemu vprašanju, je sovjet-iski zastopnik Gušsv odločno podprl jugoslovanske teritor.alne zahteve do Avstrije in poudaril, da jih smatra vlada ZSSR za popolnoma pravične. Pojrej so zastopniki ZDA, Anglije in Franclje izjavili, da so za ohranitev avstrijskih meja iz leta 1938, torej proti jugoslovanskim zahtevam. Namestniki so nato sklenili, da bodo predložili to vprašanje Svetu zunanjih ministrov. Sovjetski delegat je oprl svojo argumentacijo v prid Jugoslaviji na sledeče točke: 1. jugoslovanski delež v vojni; 2. bistvo jugoslovan- skih zahtev; 3. delež Avstrije v vojni; 4. avstrijsko stališče do Jugoslavije. Gušev je toplo govoril o doprinosu Jugoslavije v vojni in poudaril, da je bila med vojno gospodarsko uničena in izgubila 10% svojega prebivalstva; odločno je pripomogla k osvoboditvi drugih okupiranih dežel, vključno Avstrije. Nemški napad na Jugoslavijo je izhajal z avstrijskega ozemlja in odstotek avstrijskih oddelkov v nemški armadi, ki je napadla Jugoslavijo, je zelo visok. S tem je Avstrija izvrševala svojo staro nalogo germanizacije južnih iAova-nov. število Avstrijcev med .vojnimi zločinci ni nlkako* majhna Slovenski državljani Avstrije pa so se borili skupno z jugoslovansko narodno osvobodilno vojsko, zlasti pa je treba pohvalno omenit koroške Slovence. Po dokumentih o plebiscitu, ki jih j,e predložila avstrijska delegacija, je bile na področju, kjer se je plebisolt izvršil, leta 1920 62.000 Slovencev, danes pa govore Avstrijci, da je na vsem Koroškem 26.000 Slovencev. To razliko med obema številkama, ki je nastala v 20 letih, je mogoče razložiti samo s potvorbo ali pa z nasilno germanizacijo. Končno je Gusev podal formalno, izjavo, da sovjeUka vlada podpira jugoslovanska zahteve, ki ao.poginoma pravi&m," Potrebno je, da se vse demokratične sile katere koli smeri in pristaši katere koli teritorialne rešitve tržaškega problema združijo na enotni politični fronti, ki naj predstavlja njihovo minimalno skupnost interesov. Francija liiitansl« riominion? Anglofruncoska pogodba navezuje Francijo na propadajoče angleško gospodarsivo Pariz, _ 15. — Francoska vlada je skih potrebšč.n znižale samo ne-odobrila besedilo finacoskega pred- J znatno. Danes je stavka raznih 2. Cena električnega toka, ki ga bo Jugoslavija ali Italija dobavljala STO-ju, ne bo višja od cene, ki jo Jugoslavija ali Italija računa za dobave slične količine z ist.h hidroelektričnih virov fia'jugoslovanskem ali italijanskem ozemlju. 3. Jugoslavija, Italija in STO bodo stalno izmenjavali informacije o stanju vodnih rezerv in produkciji električnega toka v centralah, ki krijejo potrebe ozemlja prejšnje italijanske Julijske krajine, da bo vsaka izmed treh strank megla določiti svoje potrebe. 4. Jugoslavija, Italija in STO bodo vzdrževali v dobrem stanju vse električne centrale, daljnovode, transformatorske postaje ’n lruge potrebne instalacije, da bo zagotovljena neprestana- dobava električnega teka ozemlju prejšnje italijanske Julijske krajine. 5. Jugoslavija bo morala jamčiti, da ba dosedanje in bodoče električne naprave na Soči izrabljala na tak način, da bo vodna količina, ki bi jo Italija od časa do časa potrebovala za namakanje ozemlja med Gorico in Jadranskim morjem jugovzhodno od Gorice, megla priteči po Soči. Italija ne bo mogla zahtevati uporabe vode iz Seče v večji množini ali po boljših pogojih, kakor jo je običajno porabljala v preteklosti. 6. Jugoslavija, Italija in STO bodo morali skleniti pogodbo, ki bo sprejemljiva za vse stranke in ki bo v skladu z gornjimi določbami glede vzdrževanja električnega omrežja, ki služi prejšnjemu ozemlju Julijske krajine. Ustanovljena bo mešana komisija, v kateri bodo zastopane vse tri vlade v enakopravnem položaju, za nadzorstvo in izvrševanje obvez po določilih v odstavkih 1 do 5. 7. Po poteku desetih let od uveljavljanja pogodbe bedo Jugoslavija, Italija in STO predložili gornja poročila novemu proučevanju z ozirom na pogoje, kj bodo tedaj obstojali; določene bodo obveze, ki v danem slučaju ne bodo več potrebne, določene bodo one spremembe, opustitve in dodatki, o katerih se b;do sporazumele prizadete stranke. Nesporazumi, ki bi nastali pri tem novem proučevanju, bodo poravnani po postopku, ki ga navaja člen 76 pogodbe. C.) DOLOČILA ZA OLAJŠAVO LOKALNEGA PROME TA MED STO-jem IN JUGOSLAVIJO TER MED STO-jem IN ITALIJO V mesecu dni po uveljavljanju te pogodbe bodo Jugcslavija in STO ter Italija in STO pričeli pogajanja za sklenitev aražma-r,a„ ki naj olajia obmejni promet med STO-jem ter obmejnim italijanskim in jugoslovanskim ozemljem zaradi izmenjave življenjskih potrebščin in drugega blaga, ki je bilo predmet lokalne izmenjave med temi ozemlji, pod pogojem, da gre le za živež ali blago domače produkcij? oziroma domačega izvora. Ta promet bo mogel biti olajšan na potrebni način in sicer do gotovih količin in vrednosti, pa predhodnem medsebojnem sporazumu, z odpravo uvoznih in izvoznih carin ,ter taks, ako zamenjava ne presega meja lokalne trgovin?. L^jCdiio ii.uc.,.......i ul stalnega statuta bomo objavili. V-»prihodnji številki. loga za anglci-francosko zavezništvo. Predložil ga je zunahji m.ni-ster Georges Bidault, ki je rekel, da pogajanja med Francijo in Britanijo ugodno potekajo in da bbdo v kratkem objavljene podrobnosti te pogodbe. Vlada je tudi potrdila svojo gospodarsko politiko, to je nadaljevanje bc.-be za znižan, e cen in za revizijo skrajno nizkih plač. Po seji vlade je. notranji minister Depreux rekel na neki tiskovni konferenci, da v pogodbi o anglo-f.uncoskem zavezništvu ne bodo omenjal; nemškega vpračanja, vendar pa bodo med razpravljanji gotovo o njem govorili. Dopisnik APP pa poroča iz Moskve, da se tam vprašujejo, ali nar meiava Francija postati britanski dominicn, kajti naglica, s katero so Angleži izdelali načrt za anglo-fran-cosko pogodbo, vzbuja začudenje. Načrt za združitev angleškega in francoskega gospodarstva lahko Francij; samo škodi, kajti Francija lahko zadostuje sama sebi. V Francij: je namreč industrijska proizvodnja presegla predvojno raven, medtem ko je angleška mnogo nižja od ravni iz leta 1939. Gospodarska moč Anglije je predvsem v njenem premogu (zaradi pomanjkanja delovne sile in za.tarelosti naprav pa proizvodnja premor i danes ne zadostuje niti angleškim potrebam, čeprav je včasih zalagala skoraj vso Evropo), ne pa morda v zunanjem ali kolonialnem ministrstvu, ki še vedno delujeta, kot da An-glja ne bi b-la pr.zadeta na svojih, najbolj ranljivih točkah. V Moskvi se sprašujejo, ali namerava Francija navezati svojo u-sodo, ki je odvisna od uspešne obnove, na to propadajoče gospodarstvo. Francoski tisk je poskušal prikazati ljudstvu, da ZSSR ne gleda naugodno na anglo-francosko zvezo. To zatrjevanje, pa se zd: nekoliko prezgodnje. V Moskvi predajajo francoskemu vprašanju veliko važnost, ker je tesno povezano tako z vprašanjem Nemčije ko; z vprašanjem odnosov med št ir. mi vtic-mami. strok dosegla svoji višek tako da so stavkali tudi državni uradniki .n agenti civilne policije. Stavkajo tudi stavci. Vlada je sklenila proučit; zahteve nameščencev ter objaviti zakon proti špekulaciji Delegacija OZN na poli v Trsi Skozi Rim je potovala v Trst delegacija Združenih narodov, ki ji je j/overjeno uvajanje zatasnega statuta Tržaškega svobodnega o-zemlja. Italijanski delavci se morajo izseljevati Rim, 15. — Italijansko ministrstvo za delo je danes objav.lo, da so proučili načrte glede delovnih moti severne in južne Italije, ki bodo poslani v Francijo. 5000 rudarjev je že odšlo. Odšlo bo drugih 13.000 delavcev, med njimi poljedelci, kovinarji, mehaničarji in tekstilci. Na intervencijo De Gasperija so zopet pričeli razgovore z Argentino o izeseljevanju italijanskih delav? cev v večjem številu v Argentino. Preko 5000 italijanskih delavcev bo takoj poslanih iz Italije v Češkoslovaško. Vsak italijanski delavec bo sklenil pogodbo za eno leto, ter mu bo omogočeno pošiljanje prihrankov v domovino. Val slavk v Franciji Pariz, 15. — V Franciji je pokret za zvišanje plat zajel vse plast; delavstva in uradnistva. Vzrok so previsoke cene živeža in drugih življenjskih potrebščin. Včeraj je v Parizu stotisoče in stotisoče oseb napolnilo center mesta, kjer so demonstrirali in zahtevali izboljšanje plač. Ministrski predsednik Rama-dier je izjavil, da bo vlada šla za tem, da zniža cene, ne pa da dvigne plače. Dosedaj so se cene življenj- Zakon proti črni borzi v G8R Praga, 14. — V praškem parlamentu so danes enoglasno sprejeli zakon o uničevanju črne borze. Po tem zakonu bodo prekršitelji ku-, znovani z zaporom do dosmrtne je-I če in z globo do milijona kron. Za-| kon predvideva tudi smrtno kazen, j če bi zaradi črne borze bila. ogrože-' na prehrana mesta ali pokraj'ne. ■ Razkrinkana laž Atene, 15. — Clan angleškega parlamenta laburist Tomas je danes izrazil svoje veliko začudnjo zaradi vesti, ki krožijo po Atenah, da je izginil med potovanjem po ozemlju, ki ga nadzoruje grška demokratična armada. To vest so objavili tudi londonski vladni krogi. Dopisnikom v Larissi je izjavil, da mu se na potovanju ni nie dogodilo ter da je svobodno potoval, kamor je hotel in želel. «Vsakdo v Trikkali je vedel, za moje namene, da nameravam obiskati partizanske edinice, ki so me z naj večjo vljudnostjo sprejele.« Tomas je podčrtal, da ni mogel ugotoviti nikakega tujega vmešavanja v partizanski pokret, general Marku mu je odkrito izjavil, da so vsi njegovi ljudje sami Grki. SOVJETSKI PROTEST pri ameriški vladi Moskva, 15. —■ Sovjetski zunanji minister Molotov je poslal veleposlaniku ZDA v Moskvi protestno noto, ki se nanaša na sejo ameriškega senata, na kateri so razpravljali o imenovanju Lilienthala za predsednika komisije za atomsko energijo. Takrat je senator Mac-Keller vprašal namestnika zunanjega ministra, Deana Achesona: «Ali bi Rusija, če bi imela atomsko bombo, napadla ostalo Evropo in ves svet?« Acheson je odgovoril, da je polit.ka ZSSR, «agresivna in ekspanzionistična«. Nota opozarja vlado ZDA, da si Acheson kljub svojemu uradnemu položaju dovoljuje podajati pred senatom kle-vetniške izjave, sovražbe Sovjetski zvezi. Oviral je vojne dobave Sov.etski zvezi Moskva, 14. — Tednik iNcvoje vremjas. obtožuje v svojem članku Russela Deana, Sefa ameriške vojaške misije, ki se je med vojno mudila v Sovjetski zvezi, ker je poskušal na vse načine ovirati dobave za ZSSR. Tednik povzema svoje obtožbe po knjigi «Cudno zavezništvo«, ki jo je napisal prav generalmajor Russell Deane. V tej knjigi se Deane hvali, da se je upiral sklepu o pošiljanju vojnega materiiala v Sovjetsko zvezo. v zvezi so tudi ekspedicije na južni tečaj. Uničenje danske suverenosti nad Islandom jasno kaže ameriško imperialistično politiko. List piše, da ZDA pod pretvezo obrambe pretvarjajo Kanado v vojaško odskočno desko. Sam ameriški tisk p’še, da arktični načrti nimajo obrambnega značaja temveč napadalni. Tisti, ki hočejo o-pravičiti to ekspanzijo, se poslužujejo razlogov kot «nova letalska strategijan, ki je zelo podobna nemškim imperialističnim metodam. Zniianie ameriškega proračuna London, 15. — Skupni odbor a meriškega kongresa v Wash.ngtom je glasoval za Trumanov prediof o znižanju proračuna za prihodnji leto za 6 milijard dolarjev. Tj ukrep so sprejeli s 50 proti 20 .gla sov;, medtem ko je bilo 30 članoi odsotnih ali se je vzdržalo glaso vanja. Ameriška polarna strategija Moskva, 15. — Ameriška polarna strategija ni ničesar drugega, kakor nova ekspanzija proti severu, piše moskopski list «Novoje vre-mjau. Trdovratna kampanja pod imenom tObrambe severne Amert-ke» pripravlja osvojitev bogatih severnih krajev, k,er so predvsem velika ležišča uranja. Vso fo kampanja za kontrola nad polarnimi ičiaji je v zvezi z načiicm, Sa ti podredili ameriškemu monopolu j ^šJataM-jSeverno.Ameriko. S.IejnJ Kitajska ljudska vojska London, 15. — Poročila iz Nar kinga javljajo, da kitajske ljudsk sile na obalnem sektorju južneg Santunga zdaj prodirajo proti p< krajini Kiangsu po zmagi nad vlat nimi četami. Položaj vladnih sil ; resen, tako da namerava kitajsl minister za obrambo odpotovati Hajhov, da san; vod; obrambi operacije. PEKING. — Neki ameriški voja je bil v Pekingu smrtno ranjen i revolverja, ko se je vračal v vojal .nico. Britanski faš pomagajo nacis London, u, — Brd an.sk so zgradili podzemne predo n!«viL j-hortM. ter tako < najbolj znanim «r,z-i, borišč y Evropo, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 16. februarja 194T, O italijanščini na slovenskih šolah Višje šalsko skrbništvo v Trstu je izdalo naredbo, da se mora vršiti neobvezen pouk italijanščine na slovenski osnovni šoli v ul. Sv. Frančiška v času, ki je določen za obvezen pouk v slovenščini. Tako je bila slovenska šola prikrajšana v pouku drugih predmetov za vse tiste ure, ko se poučuje italijanščina, Čeprav je ta neobvezen predmet. Starši tamkajšnjih šoloobveznih otrok so vložili pritožbo in zahtevajo, da se neobvezni predmeti poučujejo izven normalnega umika, ki je določen za redni pouk. Višje šolsko nadzoraištvo je pritožbo odklonilo, ker »ni pristojno za spreminjanje učnih programov*. Zelo lakoničen in izbegavajoč odgovor. Vendar otroci te šole in njihovi starši vztrajajo pri svoji zahtevi jn izjavljajo, da se raje odpovedo pouku italijanščine, kakor pa da bi moral zaradi tega trpeti ostali pouk v slovenskem jeziku. „Junaška“ dejanja šovinistov Pobalinske akcije, v katerih se zr.ani šovinistični elementi tako zelo odlikujejo, so postale v zadnjem času tudi v Trstu vedno pogostejše. Tako je v četrtek zvečer skupina šovinistov začela metati komenje proti slovenskemu Dijaškemu domu v ul. Buonarotti. Ko pa so dijaki pritekli pogledat, kdo jih tako ljubeznivo « pozdravi ja*. so jo napadalci «korajžno» popihali. V petek zvečer je druga skupina pobomikov »dvatisočletne kulture* napadla hišo št. 16 v ul. Dei Porta in jo obmetavala s črnilom. Tudi junake tega podviga je ob prvem TRŽAŠKI DNEVNIK SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Danes 16. t. m. ob 16. uri v Skednju: »Matiček se ženi*. Vstopnice eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. II»riba za mezde Brivci napovedujejo novo stavko - Tudi trgovski nameščenci še brez sporazuma V zadnjih mesecJi smo bili priča i Brivci m lasuljarke pa ne bodo počele vrste stavk delavcev in name- pustih Predsmočnjim so na gene-žčencev raznih strok. Poslužili so ! ralni skupščini odbili protipredloge se tega poslednjega dovoljenega j delodajalcev. Sklenili so, da bodo sredstva zaradi obupn h življenj- j 24. t. m. pričeli stavkati, če do 21. t. m. sporazum ne bo dosežen Preds.nočnjim so zborovali tudi pekovski delavci. Pooblaščeni odbor je do minulega ponedeljka dosegel zahtevano pov.sanje mezde. Glede retroaktivnosti izplačila dra-ginjske doklade pa so mesto 25.000 lir določili 9.000 Ur, ki jih morajo delavcem izplačati v roku 10 dni. Sklenili so, da bodo zbirali denar za pomoč brezposelnim pekovsk;m delavcem. Prav tako so predsinočnjim dosegli sporazum za obrtniške delavce. Mezde jim bodo povišali za 55% od 16. novembra pr. 1. dalje, moški nad 20 let bodo prejemali iste draginjske doklade kot industrijski delavci, imeli bodo po 12 dni dopusta letno ;n prejeli bodo božično nagrado po starosti. Nasprotno nameščenci trgovinskih podjetij niso dosegli novega mez-dnega sporazuma. Pogajanja se vlečejo že štiri mesece, čeprav so -delavci v decembru znatno popustili. Zadržanje delodajalcev je povzročalo nezadovoljstvo med nameščen- skih razmer. Teh razmer, izmtmč-rnh stavk in skokov cen ter plat ne bo konec, dokler oblasti ne bodo blokirale cen. Br.vci in lasuljarke ter delodajalci so stavkal: prvi zaradi 'nizkih mezd, drugi zaradi n.zkih cen. Vztrajali so sedem dni m 4. t. m, prekinili stavko ker je zavezniški radio razglasil nove višje cene. Prišlo je do sporazuma. Tod: že naslednjega dne je ista radijska postaja demantirala vest o višjih cenah in zagrozila vsem, ki bi jih računali. Tedaj so 'delodajalci — v sredo — odklonili delavske zahteve. Ostali so pri 55% povišanju mezd od 4. t. m. dalje. Jasno je, kam merijo delodajalci. Sporočila in objave šumu požrla tema. Na zidu pa, ki je ves zamazan od črnila, so pustili trajno znamenje svoje «visoke» kulture in narodne strpnosti. Pa še kako bodo mislili! Dvoježjčna «Voce libera* — to seveda le, kadar gre za belogardiste, četnike in ustaše, torej za članke kakor «Zakaj bežimo* — je včeraj objavila pojasnilo pod naslovom »Naši tramvajski uslužbenci odklanjajo dvoježičnost«, kjer pravi: «Pokrajinski sindikat tramvajskih uslužbencev pojasnjuje v zve-zj s člankom o dvojezičnih vozovnicah, pravilnikih itd., ki ga je 4. t. m. objavil «11 Lavoratore*, da je več.na tramvajskih uslužbencev vpisana v Delavsko zbornico in da niti ne mislijo na kaj takega*. Stvar pa je taka, da je le četrtina tramvajcev včlanjena v Delavsko zbornico in še ti so po večini uradniki starega kova, tri četrtine pa jih je y Enotnih sindikatih. Pa tudi tistih 400 bo še kaj kmalu intenzivno mislilo «na kaj takega*. DAROVI IN PRISPEVKI Za vojne sirote je daroval odbor pašne skupnosti Vrhovljah 2500 lir. Za vdovo padlega partizana Marijo Ravbar iz Velikega Repna je daroval lati odbor 500 lir. Za sežanski SIAU sta darovala tov. Muller in Arnstein iz Trsta ul. S. Spiridione 72.000 lir. Za politične kaznjence je daroval tov. Vincenc Velikonja iz Sežane 525 lir. Za politične aretirano« so darovali ob priliki poroke tov. Pavline Podgornikove in tov. Ivana Pla-hute iz Vogrskega svatje 3350 lir. Odbor bivših primorskih državnih uslužbencev v Trstu je uradno pozval uredništvo lista »Messaggero Veneto* na zborovanje, ki ga bo Imelo udruženje danes ob 10, ur1, v ul. Imbriani 5-1. Na tem zborovanju bedo dokazali, da ni resničen članek, ki je b.l objavljen v tem Ib sta podi naslovom »Lavorio degli slavi*. Prosvetno društvo «Vojko. Smuc» v Skorklji vabi vse otroke na pustno maškarado, ki bo dar.es od 15-17. ure v društveni dvorani Vlcoio dell’Ospedale 23. Šentjakobsko prosvetno društvo j rJvan Cankar» bo imelo dane3 od 16.30 dalje zabavni večer v gostiln! pri Tirolcu. Prosvetno društvo v Sežani priredi danes ob 17. uri V kinodvorani kulturno predstavo s prosto zabavo. Enotni sindikati Lesna industrija. Jutri 17. t. m. ob 19. uri odborova seja na sedežu. Prehrana. V torek 18. t. m. cb 19. uri bo odborova seja, na sedežu. Trgovine na pustni torek Udru2.er.je trgovcev z jestvinami javlja, da bodo v torek 18. t. m. trgovine jestvin v mestu odprte do 13. ure. Rojstva, smrti, poroke Dne 15. t m. se je rodilo 12 otrok, umrlo 14 ljudi, porok pa je blo 12. | CIVILNE POROKE: trgovec Ed-mondo Oapponi in zasebnica Ida Furlan. CERKVENE POROKE: mizar I-van Re (Kralj) in zasebnica Dora Praselj, krojač Franc Santopaoloin šivilja Pajmira Emili, kurjač Feh-ce Stivani in zasebnica Frančiška Tmta, zemljemerec Hasean Chatila in zasebnica Irena Del Degan, mizar Dušan Vazzi in šivilja Lidia Camplone, uradink Silvo Favento in zasebnica Giulia Huse!, uradn k Duilio Zotta in učiteljica Albina Manin, inšpektor Manlio Drasco in uradnica Evi Zanini, univerzitetni asistent Karel Battisti in zasebnica Palmina Bagordo, pobiralec mm Catroli Biancol-in in zasebnica Mariina Scipioni, mehanik Bruno Fer-luga in uradnica Liana Trevlsan. UMRLI: 62 letna Marija Cramer vd. Fragiacomo, 44 letna Gizela Pa-latiol por. Zancotti, 71 letni Franc Zuhan, 76 letna Karolina Furlani vd. Lulik, 33 letni Jožef Batoich, 64 letna Domenlca De Mlcheli vd. Pe-sciak, 3 mes. Loris Giani, 23 letni Cesar Cappellari, 34 letni Marij De Giorgi, 87 letna Marija Kocjančič vd. Pipan. 55 letna Amelija Rsmon-do por. Cocianni, 76 letna Marija Cupin por. Komar, 64 letna Angela Mainaidi vd. Paoli in 89 letna Ka-terina Gombač vd. Zanmarchi. Preskrba Zimla za civilne in vojaške menze. Upravniki civilnih in vojaških menz naj takoj vrnejo občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke in bone za zakuho za drugo polovico t. m. Vrnitev odrezkov. Vodje za prehrano podeželskih občm naj dvignejo pri Sepralu v ul. Genova 9 soba 2, odrezke za izredni sladkor, ki ga bodo v kratkem delili. Delitev tobaka. Od jutri dalje bodo delili tedenski obrok tobaka na odrezek 8, in sicer: 20 cigaret Fib, 10 cigaret Naaionali in 20 gr. tobaka Dalmacija. Brez nakaznice bo v prodaj; po 16 cigaret Standard in 24 cigaret Madhen Vert, Živilske nakaznice za rnarec-junij 1947. Ker je občina končala raznašanje po hišah, naj vsi oni. ki niso še prejeli živilskih nakaznic, jih dvignejo pri občinskem: prehranjevalnem uradu v ul. Malcanton, v Rojanu, (ul. Gtnestre 9), na Opčinah in na Proseku. - Kdor med tem časom menja stanovanje, naj javi takoj spremembo na anagrafskem uradu. Predznaroba novih živilskih nakaznic mora biti končana do 18. t. m. Dodatne nakaznice za bolnike bodo začeli deliti jutri 17. t. m. za obdobje marec-junij 1947. Nakaznice je treba dvigniti na trgu Vec-chla št. 1 po sledečem redu: v ponedeljek 17. L m. črke A-B, v torek C-D, v sredo E-K, v četrtek L-N, v petek O-R, v soboto S-T, v nedeljo U-Z. Ob dvigu je treba predložiti navadno živilsko nakaznico za isto obdobje in osebno izkaznica Dodatne nakaznice za. kruh, ki niso šc gotove bodo delili pozneje. Urad za razdeljevanje posluje od 8-12. KDO SE MOTI V Trstu imamo dve vrsti uradnikov: take, ki se iz bojazni za svoje stolčk hitijo učiti slovenščine, in take, kj trmasto vztrajajo pri tem, da jim bo italijanščina za vselej zadoščala. Prvi mislijo, da bodo narodnostno mešano prebivalstvo s tem zadovoljili, drugi pa da bodo s svojimi šovinističnimi načrti uspeli. Mnenje ljudstva je — in q tem bi se že lahko prepričali — da bo izpodletelo enim kot drugim. O sklepih pariške mirovne konference čivkajo že vrabci na Acque-dottu. Prav pa je da ljudje zvedo,, da so na finančnem skrbstvu v ul. Palestrina 4 zelo trmasti gospodje, do kosti prepojeni s fašistično miselnostjo, kj odklanjajo prošnje v slovenščini. Prizadeti mirodilmčar Mislej Franc iz ul. Marconi 34 se je te dni zglasil v tem uradu :n vložil prošnjo za obnovo pravice za predajanje mirodilniških izdelkov v letu 1947. Obrtno pravico, ki mu jo je izdal tehniški urad za davke na proizvodnjo, ima že od julija 1942. Pri zavodu Banca. d’Italia je. že vplačal predpisanih 100 lir takse. Uradnik pri finančnem skrbstvu je prošnjo vzel, ko pa je videl, da je bila vpisana v slovenščini, je prav debelo pogledal in ods'el v sosedno sobo, verjetno k načelniku. Nekaj minut pozneje se je vrnil in dejal: «Prošnje ne sprejmemo, ker mora biti spisana v italijanščini*. Prosilec ga je' zavrnil, češ da je slovenščina enakopravna italijanščini. Šovinistični uradnik je tedaj ironično pripomnil: «Mo:tte sel* Kdo se moti, bomo še v.deli. Gospodje, ki so še okuženi s fašistično ideologijo, naj se vsekakor dobro pripravijo, ker slovensko prebivalstvo ob podpori vseh italijanskih antifašistov ne bo več trpelo krivice in ne bo popustilo. ci. V torek so zborovali in poobla- ur(§_ Za Rojan, Opčine in Prosek stili mestni odbor Enotnih sindi- bc-do « sntisnih katov za nadaljnja poga janja. | krajih. Ropanje narodne imovine in plena JA se nadaljuje V dneh od 6. do 8. t. m. so na severnem goriškem kolodvoru razna podjetja in železniška direkcija odpeljali v Italijo okrog 280 želežni-ških vozov, od katerih jih je bilo nad 70 nemškega izvora, torej naš vojni plen. 13. in 14. t. m. pa je podjetje Comeli iz Gorice s kamioni odvažalo železniške tračnice. Poleg tega uprava italijanskih železnic prodala tvrdki Princ; okrog 40 ton, koksa, ki so ga na svetogorski postaji pustile nemške edindce ob polomu Nemčije. Tako je danes severni kolodvor popolnoma oropan vseh zalog in železniškega Inventarja. Na neki stranski progi je ostalo le nekaj razbitih osebnih vlakov. Da bo postaja čimbolj oplenjen ju, Mladinska predstava na Optinah Preteklo nedeljo je mladina na Opčinah priredila prvo repr.zo Goljeve igre: «Petrčkove poslednje sanje*. Bilo je res lepo. Pri prireditvi je igral pravi orkester. Mala Sa-ša Berginčeva se je kot Petrček popolnoma vživela v svojo vlogo. Prijeten glas, naravne kretnje in ob koncu tako naravno umiranje, da ni ostalo nobeno oko suho. Tudi gozdne živalice in rajanje vil je bilo zelo lepo prirejeno. K uspehu so mnogo pripomogle prijetne kulise, delo domačina. Zelo velika zasluga za dober uspeh gre tov, Milanu Jerebu, ki se je z otroci mnogo trudil kot režiser, In tov. M.nki Pahorjevi, ki je izvežbala izborni otroški balet. Vso predstavo je prijetno poživil na novo prebujeni orkester pod vodstvom tov. Dolenca. je posiajenačelnlk Marcini dal dne 15. t. m. odstraniti celo telefonski aparat iz kretnične kabine. Železničarsko osebje na tej postaji misli poslati višji železniški upravi v Trst protest zaradi neupravičenega ropanja narodne imovine in Zahtevati pojasvila, zakaj nekateri železniški funkcionarji tako samovoljno postopajo. Vesti s podeželja MILJE Zene so nagnale