Stav. 76. Trst, v soboto 16. maroa J9I2 Tečaj XXXVSi IZHAJA VSAK DAN lufl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zj ' Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiiui, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. oarr.rtciee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toSljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. , V edinosti je moi /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na aa- ročbe brez doposlaoe naročnine, se nprava ne ozira, ■aroonma h nedeljska lx4&oj« ..EDINOSTI ' it»a«: oelo leto Kron 5-80, se pel lete Kron 2 60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo listA. Neframko- v&na pisma se ne sprejemajo In rokopisi se db vraSaJo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnKnl ratun Stev. 841-652. TELFFOfl It 11-57 DRŽAVNI ZBOR. Sedanja vladna večina v razsula. DUNAJ 15. (Izv.) Danes se je v zbornici nadaljevalo prvo branje brambnih predlog. V debato je posegel tudi jugoslovanski, dalmatinski poslanec dr. S e s a r d i č. Imel je danes svoj deviški govor. Obširno je pojasnjeval sistematično zapostavljanje hrvatskega naroda, ki je stal v raznih bojih v prvih vrstah ter je tupatam dovtipno in z ostrim sarkazmom kritiziral madžarsko politiko. Dobro si je treba tudi zapomniti govor vsenemŠkega radikalnega kričača, posl. dr. Sommerja, ki se je danes cedil patriotičnega navdušenja ter je, kljub lemu da so njegovi somišljeniki nekdaj na tem mestu klicali „Hoch Hohenzollern" in žalili habsburško dinastijo, danes javno dolžil druge narode, zlasti Madžare antidinastičnih čustev. Seja je slabo obiskana. Posvetovalnica je dolgočasna. Danes so poslance zanimali zunanji dogodki in pa češko-nemška spravna pogajanja. Češki namestnik knez T h u n je danes nadaljeval svoje konference s češkimi in nemškimi poslanci. Poslanci so pa danes s posebno napetostjo sledili poročilom o ostrem sporu med „Poljskim klubom" in nemškim „National-verbandom". Sam ministerski predsednik grof Stiirgkh je danes posegel vmes ter skušal konflikt defjnitivno poravnati. Doslej se mu ni posrečilo. V naslednjem sejno poročilo: V današnji plenarki se je nadaljevalo prvo branje brambnih predlog. Krščanski socijalci so izjavili, da bodo glasovali za vladne brambne predloge, ki vsebujejo vojaške reforme, katere smatra stranka za * državno potrebo*. Za njim je govoril svoj deviški govor dalmatinski pravaški poslanec dr. S e s a r-d i č, ki se zlasti pritožuje, da Hrvatje za svoje vojne zasluge v korist monarhije nimajo nikakega poplačila, ampak se jih Še zapostavlja v materielnem in narodnem pogledu. Ostro nastopa proti oni politiki, ki skuša izročiti hrvatski narod Madžarom na milost in nemilost in slednjič izjavlja, da je v interesu monarhije, če se enkrat za vselej napravi konec madžarskemu trinoštvu in samosilju. Vsenemški radikalec dr. Sommer se je izjavil po dr. Sesardiću proti vladni nakani glede uvedbe enoletnega provizorija in za definitivno rešitev vladnih predlog. V na-daljnem svojem govora je denunciral dr. Sommer nenemške narode monarhije, zlasti Madžare antidinastičnih čuvstev in teženj. Zlasti proti poslednjim je vsenemški junak nastopil z vso vehemenco, češ, da s svojimi aspiracijami na skupno armado slabo vplivajo na stališče armade napram drugim velevlastem. Od avstrijske vlade je dalje zahteval, da še v bodoče trdno varuje avstrijsko stališče nasproti znani ogrski resoluciji. Koncem govora je dr. Sommer, cedeč se patriotičnega navdušenja bombastično za-klical: „Živela armada !u Naravno tovariši iz nemško narodne zveze so mu burno ploskali in pritrjevali. Po dr. Sommrovem govoru je predsednik prekinil današnjo sejo in odredil prihodnjo sejo za torek. Poslanci so zapustili že danes zbornico in odšli domov. PODLISTEK Vitez iz biše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 42 Roman iz Časov francoske revolncije. — Spisal Aleksander Dumasstar. „Razlog več; razvedri te, kajti dobra deklica je. Ej! Saj vendar poznaš strogo boginjo, ki so jo Parižani ovenčali z lo-vorjem in jo popeljejo okoli na vozu iz zlatega papirja ! Ona je ... ugani.. „Kako naj uganem ?" „Artemiza je." „Artemiza ?" je vprašal Maurice, zaman brskajoč po svojem spominu. „Da, velika rjavolaska, s katero sem se seznanil lansko leto na plesu v Operi; ali se je ne spominjaš več ? Večerjal si takrat l nama." „Ah, da, res je," je odvrnil Maurice, .opominjam se ; in ona .. „Da, ona ima največ upanja ... predlagal sem jo pri tekmi. Vsi Termopilčani so mi obljubili svoje glasove. Cez tri dni se bo vršila splošna volitev, danes je večerja; točili bomo šampanjca, a pojutršnjim bomo Poslanci S. L. S. in italijanska univerza. DUNAJ 15. (Izv.) Z ozirom na to, da vsled delne obstrukcije poslancev S. L. S. proti predlogi o italijanski pravni fakulteti, ne more redno delovati proračunski odsek, je danes naučni minister Hussarek imel daljšo konferenco s poslancem dr. Korošcem v svrho rednega delovanja odsekovega in zaradi rešitve italijanskega fakultetnega vprašanja. Dr. Korošec Je preciziral stališče S. L. S. nasproti gorenji predlogi. Konference s poslanci S. L. S. se prihodnje dni Še nadaljujejo in je poklican k ministru tudi dr. Šusteršič. Klerikalci predlogo odklanjajo. Ogrski politiki na Dunaju. DUNAJ 15. (Izv.) Bivši ogrski ministrski predsednik pl. Szell je včeraj z večernim brzovlakom dospel na Dunaj. Grof Julij Andrassy in grof Adatbert Zichy sta prišla danes. Vse sprejme jutri cesar v avdijenci. Danes je cesar sprejel v avdijenci v gradu SchOnbrunnu tudi bivšega ogrskega ministrskega predsednika Štefana Tisza. Vladar je žnjim konferiral o rešitvi sedanje ogrske krize in glede sestave novega kabineta. Konference so trajale petčetrt ure. O vsebini konferenc vlada stroga tajnost. V političnih krogih zatrjujejo, da vstraja krona glede razvozljanja kabinetne krize pri sledečih zahtevah: definitivna rešitev brambnih predlog v ogrskem parlamentu in določitev zadnjega termina za izpeljavo splošne in enake volilne pravice na Ogrskem. Naslednik Khuenov. DUNAJ 15. (Itv.) Ogrski politični krogi zatrjujejo, da so vsi dosedanji od cesarja v avdijenci sprejeti ogrski politiki priporočali, naj se ogrska vlada še za bodoče odloči za Khuenovo politiko. Ogri in prestolonaslednik. DUNAJ 15. (Izv.) Iz Budimpešte poročajo, da se je odločil prestolonaslednik, ki biva sedaj na Brionskih otokih, odtegniti se za daljši čas političnemu življenju. Dne 21. t. m. se udeleži splovitve drugega avstrijskega dreadnoughta v Trstu, ter se na to vrne na Brionske otoke. Dne 25. t. m. se pripelje v Pulo k sprejemu nemškega cesarja, ter se nato vrne zopet na Brionske otoke, kjer ostane čez Veliko noč. — Prestolonaslednik je odklonil sprejeti ogrske politike, ki so zaprosili pri njem av-dijenco. Cesarjevo bivanje na Ogrskem. DUNAJ 15. (Izv.) Ogrski korespondenčni biro poroča: Ker je cesarjevo zdravstveno stanje nad vse izborno, v dvornih krogih računajo z možnostjo, da pride cesar koncem tega meseca v Budimpešto in potem v Jedlovo (Gčd5!6), kjer ostane Čez velikonočne praznike. Dalje zatrjujejo, da pride tja tudi nadvojvodinja Marija Valerija z vsemi otroci. Na Ogrskem ostane cesar več tednov. Strankarski sporazum na Hrvaškem. ZAGREB 15. (Izv.) Včeraj je sklicala stranka prava v Zagreb sejo svojih zaupnikov. Sestanka se je udeležilo nad 100 zaupnikov. V razpravi je bil med drugim kot prva točka volilni sporazum z ostalimi opo-zicijonalnimi strankami, v prvi vrsti pa s hrvaško-srbsko koalicijo. Debate se je udeležilo 20 govornikov. Nato je bilo soglasno sklenjeno, naj stranka prava sklene za bodoče saborske volitve sporazum s koalicijo in naj deluje na to, da se s hrvaško-srbsko prelivali morda kri. Toda rečejo naj, kar se jim poljubi; Artemiza postane boginja, ali pa naj me vzame vrag. Pridi, nadeneva ji tuniko." „Hvala, take stvari so mi bile vedno zaprne." „Kaj ? Oblačenje boginj ti je zoprno ? Moj ljubček, ne razumem te. No, čuj, ako te to razveseli, ji jaz nadenem tuniko in ti jo zopet slečeš." „Lorin, bolan sem, in ne samo, da nimam sam nobenega veselja, boli me tudi veselje drugih." Lorin se je popraskal za uho in odvrnil : „Dobro ! Vidim, kaj je." „Kaj vidiš?" „Vidim, da pričakuješ boginjo Pameti." „Vraga 1" je vzkliknil Maurice, „dov-tipni prijatelji so zelo nadležni; pojdi, sicer ozmerjam tebe in boginjo !" Maurice je dvignil roko, da zakolne, a v tem ga je prekinil njegov sluga, ki je v tem trenotku prinesel pismo za občana, njegovega brata in je držal v roki. „Občan Agezilaj,- je dejal Lorin, „prišel si v neprijetnem trenotku. Tvoj gospod se je hotel ravnokar razjeziti." Maurice je povesil roko in jo malo- koalicijo v obče zaključi na vsi črti sporazum. Izvrševalni odbor koalicije bo imel jutri sejo, na kateri se bo takisto bavil s vprašanjem volilnega sporazuma. — Prihodnji teden se prično med stranko prava in koalicijo pogajanja za sporazum na najširši podlagi. Lex Kolisko in Cehi. DUNAJ 15. (Izv.) Tukajšnji poročevalec „Češkega Slova" brzojavlja danes svojemu listu: Nemci skušajo prisiliti vlado, da pride do sankcije takozvani „lex Kolisko". Sankcija tega zakona pa bi pomenjala v češko-nemškem razmerju nov „casus belli* in bi se spravna pogajanja definitivno razbila. Usodepolnih posledic bi morala postati za parlament. Našla se ne bi nobena stranka več, ki bi bila pripravljena stopiti v parlamentarno vladno večino. Samoobsebi umevno je tudi, da se mora razbiti Stiirgkhov kabinet, kajti češka ministra dr. Trnka in dr. B r a f sta odločena podati takojšnjo demisijo in izstopiti iz kabineta, ki bi se odločil priporočati cesarju sankcijo tega Čehom in sploh Nenemcem sovražnega zakona. Zasedanje češkega deželnega zbora? DUNAJ 15. (Izv.) V parlamentarnih krogih so danes zatrjevali, da bo češki deželni zbor v mesecu aprilu sklican k izrednemu zasedanju. Nemci pa danes zvečer izjavljajo po svoji oficijelni korespondenci „Deutsche Nachrichten", da toliko časa ne pripuste mirnega zborovanja češkega deželnega zbora, dokler niso češko-nemška spravna pogajanja definitivno rešena. Boji med avtonomisti in centralisti. BRNO 15. (Izv.) Jutri bo morale biti volitve v tukajšnjo okrajno bolniško blagajno. Tekom tega tedna se je za te volitve razvila med češkimi socijainimidemo-krati avtonomisti in centralisti burna in strastua agitacija. Vsled tega in ker se je bala medsebojnih spopadov, je politična oblast začasno sistirala volitve. Bolgarsko narodno sobranje italijanskemu kralju. SOFIJA 15. V današnji seji narodnega sobranja je predsednik z najostrejšimi izrazi obsodil blazni čin atentatorja na kralja Ema-nuela, ki je vladar dežele, s katero stoji Bolgarija v najboljših stikah. Sobranje je poverilo predsedništvu nalogo, da brzojavno čestita k srečni reŠtvi kraljevske dvojice pred atentatom. Ruska duma čestitala italijanskemu kralju. PETROGRAD 15. V današnji seji je ruska duma poverila predsedniku, naj odpošlje brzojavno čestitko italijanski vladi povodom srečne rešitve italijanskega kralja pred smrtnim atentatom. Zadevni predlog je bil enoglasno sprejet. Potres v Sarajevem. SARAJEVO 15. Danes dopoludne je bil čutiti precej močan potresni sunek, ki je trajal tri sekunde. Potresno valovanje je smer od severovzhoda proti jugozapadu. Potres ni povzročil nikake škode. Rusija proti Turčiji. CARIGRAD 15. (Iz ) Vesti, da Rusija mobilizira od transkavkaški meji svoje vojaštvo, so napravile v Carigradu velik utis. Turška vlada se je danes odločila, da zahteva od Rusije pojasnil. Rusija pa izjavlja, da gre samo za maneverske priprave. marno iztegnil po pismu; toda, komaj da se ga je bil dotaknil, se je stresel, videč pečat in pisavo. Hitro je je odprl in pri tem obledel, kakor da bi bil padel v nezavest. „Oh, oh!" je zamrmral Lorin, „kakor se zdi, se nam je začelo vzbujati zanimanje." Maurice ni čul ničesar več, prebiral je iz vse duše štiri vrstice, ki mu jih je pisala Genevieva. Ko jih je bil prečita I prvič, jih je jel drugič, potem tretjič in četrtič, nato si je obrisal čelo, roke so mu omahnile, in gledal je Lorina kakor brezumen. „Vraga 1" je rekel Lorin, „to pismo mora vsebovati pač važne novice." Maurice je čital pismo petič, in nova rdečica je oblila njegov obraz. Njegove posušene oči so se mu zopet orosile, globok vzdih se mu je izvil iz prsi; na to je naenkrat pozabil na svojo bolezen in šibkost, njeno posledico, ter skočil iz postelje. „Mojo obleko !" je zaklical začudenemu služabniku, „mojo obleko, Agezilaj. Ah, moj ubogi Lorin, moj dobri Lorin, pričakoval sem danzadnem, toda nisem upal na to. Tam so bele hlače in srajca, počeši in obrij me na mestu!" Služabnik je hitel, da izvrši Mauriceve ukaze. (Dalje.) Grozen čin blaznika. LVOV 15. (Izv.) Iz norišnice Kuliraka je nedavno ušel norec Janik. Varnostnim oblastem se je še-Ie včeraj posrečilo ga zaslediti ter so ga zvezanega pripeljali nazaj v norišnico. Ko ga je zdravnik preiskoval, ga je razvezal, ne da bi bil kdo izmed paznikov navzoč. Razvezani norec pa je v svojem hudem napadu blaznosti naskočil zdravnika, ga podrl na tla ter ga začel grizti in klati. Še-Ie na pomoč prihitevši stražniki so rešili zdravnika iz obupnega položaja in norca Janika zopet zvezali. Zdravnikovo stanje je smrtno nevarno._ Svetovno stavkovno gibanje radarjev. Stavka avstrijskih rudarjev. MOSTI 15. (Izv.) V nedeljo bo v vseh rudarskih revirjih severne Češke več zborovanj, na katerih se rudarji odločijo, ali prično s stavko ali ne. Polovica rudarjev in sicer socijalnodemokratičnih je še proti stavki. Lastniki rudnikov odločno zanikujejo „Uniji" rudarjev pravico edinega zastopstva rudarjev pri eventuelnlh pogajanjih in še vedno vstrajajo na svojem odklanjajočem stališču. Generalna stavka na Nemškem. Krvavi spopadi. WATTENSCHEID 15. (Izv.) Včeraj zvečer je prišlo v premogovnem revirju Sevinghausen v ruhrskem obrečju med orožništvom in stavkujočim rudarstvom, ki je z žvižganjem spremljalo delavoljne, iz rudokopov domov se vračajoče rudarje, do krvavih pobojev in spopadov. Neki orožnik je bil ustreljen v glavo z enim strelom, z drugim pa v oko. Zgrudil se je takoj mrtev na tla. Orožništvo je nato pričele streljati na stavkujoče. Ustrelilo je dva pre-mogarja. Ljudske mase so se morale umakniti orožniškim bajonetom in so se polagoma razpršile. Položaj na Angleškem. LONDON 15. Današnje skupne konference niso pokazale prav niicakega napredka. — Nekateri premogarji, posebno oni, ki ne dobivajo nikakih podpor iz stavkovnih fondov, so šli danes zopet na delo.__ Vun s politiko iz sodne dvorane! (Konec govora drž. poslanca dr. R y b a \ a na nedeljskem shodu.) Tržaška porota je znana po vsej Avstriji in to po tem, da tej poroti ne zaupa nihče razun laške liberalne stranke. Če smo prišli Slovenci zaradi kake politične zadeve pred porotno sodišče, prosimo za delegacijo drugega sodišča, ker ne zaupamo tržaški poroti. Nam bi se tu lahko očitalo, da s tem uganjamo politiko, In tudi očita se nam to Toda tako delajo tudi drugi. Ko na| bi prišli pred tržaško poroto tisti znani mazzinijanci in njihovi prijatelji, kdo tedaj zahteva delegacijo in jo tudi vedno doseza? C. kr. državno pravdni-štvo. In zakaj? Ker pri teh c. kr. oblastih, od državnega sodišča pa do najnižjega sodnika, nihče nima zaupanja do tržaške porote ! (Klici: „Sramota 1") Letos pa smo doživeli v Trstu še nekaj drugega. Prosil je namreč za delegacijo vsakdo, ki ni ne Slovenec in ne c. kr. oblast, temveč Italijan, seveda ne tiste stranke, ki daja tržaško poroto, namreč urednik Usta „Corriere Adriatico". !n tudi njemu je bila delegacija dovoljena, ker niti on, niti najvišje sodišče, niti državno pravdništvo ne zaupajo tržaški poroti. Če dobivamo torej dokaze od teh oblasti, da se uganja politika v sodni dvorani, če nam te oblasti same dokazujejo s svojim postopanjem to, potem pa na višjem deželnem sodišču onemogočujejo, da bi prišlo vendar enkrat do poštene porote, potem niso samo laški liberalci, potem nismo mi zavlekli politike v to stvar, temveč drugi, ki jih bo vsled tega še pošteno bolela glava 1 Žalostno je res, da je mogoče kaj takega, in žalostno je tembolj, da se take stvari dogajajo na sodišču, ko mora vendar justica ostati nad strankami, nepristranska, nedotakljiva! In če se gode take stvari, ka~ kor so se godile tu, potem se ne bomo smeli čuditi, če se v ljudstvu — seveda razun kakih iredentlstičnlh krlčačev — omaja zaupanje — ne samo v poroto, temveč tudi zaupanje v ostala c. kr, sodišča. Če se to zgodi, bodo kriva na tem ta sodišča sama! Izgovarjajo se seveda s svojim pravnim prepričanjem. Pravno prepričanje — vsa Čast, tudi če bi bilo to pravno prepričanje krivično; saj nihče ni nezmotljiv, tudi sod- 8tTHD T T »EDINOSTc §t. 76 V Trsta dne 16 Marcu 1912. niki ne. Toda če v svoji določbi izrecno priznavajo, da ne sodijo po zakonu, temveč iz oportunltete, če zapuščajo zakonsko stališče in sodijo le [z oportunltetnega stališča, potem se odpirajo krivici vrata na ste-žaj, kajti kdo jamči tu, da se bo viSje deželno sodišče tudi v drugih slučajih naslanjalo na zakon, in ne na opor-tuniteto! wJaz", je dejal govornik, „bi se ne pre-drznil nikdar napraviti ka] takega, ne bi hotel biti tako nepreviden, da bi favno povedal ka] takega v razsodbi. Na Dunaju se je vse čudilo, da je bilo kaj takega mogoče I" Govornik je omenil nato, da je vložil v tej zadevi dve interpelaciji in da je bil tudi pri justičnem ministru, o katerem mora posebej konstatirati, da je bil ob tem vprašanju pravičen dosedaj, in je gotovo, da bo tudi še naprej, ter je pričakovati z vso gotovostjo, da se pove gospodom v Trstu, da je še višja pravica tudi nad višjim deželnim sodiščem tržaškimi Ko vidimo torej, da se zavlačuje politika v sodno dvorano po faktorjih, od katerih bi kaj takega ne bili pričakovali, je naša dolžnost, da protestiramo proti tej politiki. Ne smemo pustiti, da bi dr. Slavik sam ostal s svojo pritožbo, temveč moramo vstati mi vsi! Saj gre za naše pravice! Gotovo bi bilo častno za nas, Če ne bi bilo nobenega slovenskega obtoženca; toda na obtožno klop ne prihajajo samo krivci, temveč tudi nedolžni 1 Vmisliti se je le treba v dušo človeka, ki sedi na obtožni klopi, — dasiravno popolnoma nedolžen, v strahu, da izgubi svoje poštenje, svoje neomadeže-vano ime, pred dvanajstimi porotniki, od katerih ga ne razume nihče, in ki so navezani na tolmačenje tolmača. Govornik je nato z zgledom o ljubimcu, ki bi še le po tolmaču odkrival ljubezen svoji izvoljenki, dokazal, kako vse drugače vpliva na poslušalca govor v jeziku, ki ga pozna, nego pa tolmačevo posredovanje, in je dostavil, da je bil marsikaterikrat že obsojen nedolžen obtoženec, ker ga sodniki niso razumelil. Pravica mora biti sveta vsakomur, in kdor noče, da bi bilo tako, ta sam zagreša velik greh. Sedaj so oni zavlekli, da morajo obtoženci, pa naj so res krivi, ali nedolžni, sedeti dalj časa v preiskovalnem zaporu. Tembolj čudno pa je še to, da so ravno sodniki, odvetniki, ki so zakrivili to, tisti, ki bi morali braniti pravico. Če nas v našem prizadevanju po dosegi pravice smeši „Piccolo", se ni čuditi, kakor se ni čuditi, če se norčuje, kakor se je zgodilo te dni, iz ženske, ki je imela hrvatsko mater, da razume slovenski. Saj vendar tisti sodni uradniki, ki kompetirajo za službo na Primorskem, — tudi če so le enkrat pogledali v kako slovensko knjigo, hitro pišejo v svojo kvalifikacijsko označnlco, da znajo slovenski in hrvatski. Tu Je torej oboje eden jezik. In če bi bilo tako, kakor pravijo oni, da bi moral biti namreč vsakdo iste narodnosti, kakoršne so bili njegovi starši potem bi bili Slovenci tudi razni Mrakl, Kozu liči, Raskovlčl ltd.t in Trst bi štel najmanj 150.000 Slovencev! V stvari porote so dobili že eno: namestnlštvo je ukazalo magistratu, aa mora rešiti dr. Slavlkovo reklamacijo In pritožbo; druge pa še dobe. Vse naenkrat seveda ne gre. Saj smo se pred 15 leti morali boriti še za to, da smo smeli slovenski govoriti pred sodiščem ! Saj Še ni dolgo, ko je sodnik hotel kaznovati stranko, ker ni znala laški. Največje sitnosti so nam delali tu tudi laški odvetniki in laški sodniki. Tisti, ki bi morali braniti pravico, so bili najhujši nasprotniki pravice! Toda mi nismo odjenjali, nismo se ustrašili, Šli smo naprej in smo tudi dosegli, da se danes razpravlja pri vseh tržaških sodiščih tudi v slovenskem jeziku. Le pri porotnem sodišču, pri tem »baloardo deir italianita", kakor imenujejo oni tržaško porotno sodišče, naj bi se še dalje svetila laška pravica, ne pa avstrijskaI! Zahtevamo torej, da se tudi pred porotnim sodiščem vodijo razprave v jeziku obtoženčevem, zahtevamo, da tudi tu sodijo sodnik), ki razumejo obtoŽenčev jezik, ne pa da bi se sodilo na način, kakor so si ga sami skombinirali laški odvetniki in laški sodniki, ki pa ne dela časti niti prvim niti drugim. Za enkrat sicer še nismo prišli do tega cilja, a česar nismo dosegli sedaj, se mora zgoditi čim prej in v to nam pomagaj Bog in sreča Junaška I Po viharnem odobravanju, ki je sledilo govoru poslanca dr. Rybafa, je bila soglasno sprejeta že priobčena resolucija, nakar je predsednik dr. Wifan, poudarjajoč, da je pravici vedno treba boja, da pride do zmage, da je slovensko tržaško ljudstvo povzdignilo tu svoj glas za pravično, sveto stvar, da sme torej imeti upanje, da v tem svojem boju tudi doseže zmago, zaključil ta vele-pomembni shod. K volitvam v Belokrajini. Predvčerajšnje deželnozborske namestne volitve v Belokrajini so pokazale svetu, da slovensko ljudstvo na Kranjskem vendarle ni tako brezpogojno v taboru S. L. S., kakor bi se to dalo sklepati po samozavest- nih glasovih, ki prihajajo iz LJubljane. Glasovi S. L. S. so sicer od zadnjih volitev narasli od 924, na 1343, to |e za 45 odstotkov, a tudi oni neodvisnega kandidata so narasli od 696 na 1113 glasov, to je za 60 odstotkov. Neodvisni glasovi so torej toliko absolutno, kolikor relativno bolj narasli, nego glasovi S. L. S. To naj bi bilo za S. L. S. v memento, struna lahko poči, ako jo preveč napenjamo. Domače vesti. Vsem in vsakomur naznanje! V smislu tarifne pogodbe črkostavci odklanjajo s svinčnikom pisani rokopis, in menda vendar ne bo še kdo zahteval od uredništva, da naj bi prepisovalo s svinčnikom pisane dopise. Izjavljamo torej enkrat za vselej, da ne sprejemamo in ne priobčujemo s svinčnikom pisanih dopisov. Uredništvo. Moralna pokvarjenost laške kamore. „Polaer Tagblatt" priobčuje slučaj, ki drastično priča, kako drznih, kako nepoštenih, kako nemoralnih sredstev — najnesramnejših laži — se poslužuje kamora puljska v svojem obupu, da bi vsaj pred svojo publiko odvračala od sebe odgovornost za vse grdobe, ki jih je počenjala na Škodo in v propast financij občine puljske. Glasilo te kamore, „Glornaletto", trdi namreč, da je v svojedobni seji upravnega sveta bil višji mornarični komisar Lovisoni tisti, ki je zahteval, da se gradnja plinarne poveri glasoviti kamoristlčni tvrdki Malusa in da so se meščanski členi — čitaj: kamoristi — zastonj upirali, naglašujoč, da vestna firma ne more staviti tako nizkih ponudeb. Lovisoni da je bil torej kriv, da se je delo oddalo tej tvrdki. Najprej bi hoteli mi videti tepca, ki bo verjel bajki, da bi en sam človek prisilil celo korporacijo, da se pokori njegovemu diktatu. Le človek, ki v svojem obupu že ne ve, kaj dela in govori, more izrekati take neumne trditve. Ali „Polaer Taglatt" prinaša na „Giona-lettovo" trditev dokaz, da je glasilo kamore napisalo najnesramnejo laž, da se torej ti signori ne strašijo najnesramneje laži. Na podlagi zapisnika dotične seje konstatuje „Polaer Tagblatt" dejstvo, da se viši komisar Lovisoni one seje niti udeležil ni, ker je bil iz Pule odsoten. — Da-si so kamoristi morali vedeti, da bo ta laž nemudoma razkrinkana, vendar so jo napisali, da le sleparijo ubogo italijansko ljudstvo. Kako potreben bi bil zopet v tem slučaju „Omnibus" da bi pokazal laškemu meščanstvu, kako hočejo zločinci zločine, ki so Jih sami storili, valiti na druge nedolžne, a vrhu še igrati užaljeno nedolžnost! Pokvarjenost — laška kamora je tvoje ime! Sokolov „družabni večer". Kedor si želi par prijetnih uric v krogu znancev in prijateljev, ta naj ne zamudi danes večer prihiteti na .družabni večer" našega vrlega Sokola. Vse dosedanje Sokolove prireditve jednake vrste so se odlikovale po svoji prisrčnosti in so izpadle v največjo zadovoljstvo vseh udeležencev, a današnji in obenem zadnji tak večer te sezone gotovo prekosi vse dosedanje, za kar nam že vnaprej jamčijo občepriznane sodelujoče moči. Glede na umetniški in zabavni vžitek, ki ga bo udeležencem nudil izbrani program in glede na nizko vstopnino te demokratične prireditve bi bilo pač vsako daljno vabljenje odveč. Kakor že javljeno, se bo zabava vršila pri pogrnjenih mizah. Radi večje komoditete bodo mize postavljene tudi na galerijah. Cene jedilam in pijačam ostanejo iste, kakor so v restavraciji. Podružnica sv. CM v sv. Ivanu vabi na 25-letnico svojega obstanka, ki začne z družinskim večerom danes 16. t. m. ob 8. in pol zvečer v „Nar. domu* se sledečim razporedom: 1. Godba, orkester pod vodstvom E. Adamiča. 2. Pozdrav. 3. Godba, orkester. 4. N. BerŠalja: „Primorska koračnica", poje svetoivanski cerkveni pevski zbor. 5. Solo-petje, gč. Suban. 6. S. Gregorčič: „ Blago-vestnikom" deklamuje gč. V. Ponikvar. 7. Godba, orkester. 8. E. Adamič: „Vasovalec-, poje svetoivanski cerkveni pevski zbor. 9. Solopetje, gč. Suban. 10. Godba, orkester. „Berite „Edinost" igra. Vstopnina 50 vin. za osebo. V nedeljo 17. t. m. bo ob 11. predpoldne v „Nar. domu" redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. istega dne ob 6. in pol zvečer dramatična predstava „Nebesa na zemlji" burka v treh dejanjih. Vstopnina 50 vin., sedež I. vrste po 40 vin., II. vrste pa po 20 vin. Oziraje se na plemeniti namen društva se radodarnosti ne stavijo meje. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Opomba. Cerkveni pevski zbor, orkester „Vrdeljskega Sokola" kakor tudi vsi drugi sodelovale! sodelujejo iz prijaznosti brez plačno sveti stvari v korist. Slavnost razvitja zastave Šentjakobske Čitalnice se bo vršila dne 2. junija t. 1. Toliko na znanje bratskim društvom. Prvi izlet Strossmayerovaca u slovensku okolicu. Prejeli smo : Gospodu članove hrv. društva „Strossmayer" poživljamo na prvi društveni izlet u slovensku okolicu. Bude li vrijeme dozvolilo izlet će slijediti dojduće nedjelje. Sastajalište pred Narodnim domom, u ll/» sati poslije podne. Cilj: Boršt. Ko neće pješke do Boršta, može vlakom državne željeznice. Sastajalište u Borštu: Dvorac Mocco. Prijatelji društva dobrodošlil Izletni odbor. Gospodarska semena. Kmet. družba za Trst in okolico naznanja svojim članom, ki so se svoječasno javili pri družbi za gospodarska semena, da dobe iste v gotovi, dovoljeni Jim množini brezplačno v družbeni pisarni, oziroma po sledečih predsednikih gospodarskih svetov in zaupnikih družbe. 1. Člani iz: Barko vi, Škedenj, Sv. M. M. Zg. in Sp., Skorklja, Rocol, Greta in Trstenik, Rojan, Trst in Sv. Ivan dobe gospodarska semena v družbeni pisarni. 2. Č|ani iz Sv. Križa pri g. Košuta Iv., posestniku in predsedniku gospodar, sveta h. št. 6.. 3. Člani z Opčin, Banov in Konkonelja pri g. Vremec Antonu, pos. in predsednika gosp. sveta h. št. 127. 4. Člani iz Lonjera-Katinare pri gosp. Čoku Dragotinu-Županov, pos. in preds. gospod. sveta. 5. Člani iz Padrič pri g. Grgič Josipu, vaškem načelniku in preds. gospodarskega sveta. 6. Člani iz Trebič pri g. Kralju Ivanu, pos. in oredsed. gospod, sveta h. št. 83. 7. Člani s Prošeka pri g. Ukmar Maksu, pos. in preds. gosp. sveta. 8. Člani s Kontoveija pri gosp. Košuta Mihaelu, pos. in zaupniku kmet. družbe. 9. Člani iz Bazovice pri g. Križmančič Andreju, pos. in predsed. gosp. sveta. V svrho olajšanje razpečavanja semen so člani ponovno naprošeni, da se čim preje zglase pri navedenih. Uvedenje brzojavne službe na c. kr. poštnih filijalkah. Na c. kr. poštnih fili— jalkah Trst 12 (Sv. Jakob) in 13 (Rocol) je uvedena brzojavna služba s telefonskim obratom, omejena na sprejemanje brzojavk. Živnostenska banka v letu 1911. Trdna tendenca denarnega trga v letu 1911, katera je vsem bankam donesla višje dobičke, vplivala je tudi na poslovni obrat Živnostenske banke. Delokrog banke se je znatno razširil in sicer tako, da je bila banka prisiljena svojo delniško glavnico z izdajo novih delnic zvišati za nom. 20,000.000 K nom. na K 80,000.000. S pripadajočimi tečajnimi prebitki (aglo) zvišale so se reserve banke na znesek čez K 20,000 000. Nove delnice participirajo s zač. 1912 na dobičku. Tekoči bančni posli so bili zelo povoljni. Dobiček na obrestih je znašal K 7,229.044*82 proti K 4,961.123 11 leta 1910, dobiček na provizijah K 4,843.104 61 proti K 3,513.68113 leta 1910. Menični portfelj znašal je leta 1911 K 132,232 401 32 proti K 124,733.107 78 leta 1910. Živnostenska banka razširila je omrežje svojih podružnic z istimi v Kraljevem Gradcu, Libercih, Piseku, Klatovu, Friedek-Mi-steku, in Melniku; v Karlovih Varih otvori se podružnica s početkom sezlje. Tudi banke, koje je ustanovila Živnostenska banka, so dosegle leta 1911 zelo povoljne vspehe. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani zvišala je svojo delniško glavnico od K 3,000.000 na K 8,000 000. Deželna industrijska bankad. d. v Budimpešti od K 2,000 000 na K 5,000 000, Hrvatska deželna banka v Osjeku od K 2,500.000 na K 5,000.000. S Živnostensko banko aliirana Rozsahegye kreditna banka, ki je zvišala s zadnjo emisijo svojo delniško glavnico na K 3,000.000, razvijala se je leta 1911 prav povoljno. Po Živnostenski banki ustanovljena Varšavska industrijska banka v Varšavi, ki je s polno vplačano delniško glavnico pričela poslovati šele začetkom aprila 1911, izkazuje tudi lepe vspehe. Industrijska podjetja, koja je ustanovila Živnostenska banka so leta 1911 dobro napredovala. Nekatera so morala izdati celo nove delnice, koje je občinstvo rado sprejelo. Živnostenska banka Je Tovarno za ka-vini pridatek Matija C. Buwa sin in skupno s praško podružnico c. kr. priv. avstr. zavoda za trgovino in obrt Tovarno se|alnih strojev Fr. Malichar v Brandisu n/L. (glavnica K 2,500 000) spremenila v delniški družbi. S sodelovanjem Živnostenske banke povišala se je glavnica sledečim podjetjem : Češki sladkorni industrijski družbi v Pragi od K 5,000.000 na K 6,000.000. Elektrotehnični del. družbi, preje Kolben & Co., Vysočani od K 4,000.000 na K 6,000.000, Češki plzenski pivovarni d. d. od K 3,000.000 na K 6,000.000, „Union" parnemu mlinu d. d. v Osjeku od K 800.000 na K 2,400.000, Tovarni gospodarskih strojev in železolivnici F. & J Kovarik, Pcostejov od K 2,500 000 na K 3>000 000. Hipotečni oddelek pri centrali Živnostenske banke v Pragi dovolil je pretečeno | leto posojil v znesku K 6,298.600, tako da je svota na podlagi teh hipotečnih posojil izdanih bančnih zadolžnic narasla od K 20,276.100 na K 26,674.700 v letu 1911. Celovni letni poslovni promet je ziaša! K 22.089,162.871-27 tedaj za 1.610,295.291-48 K več nego leta 1910. Čisti dobiček znaša po odbitku plač, remuneracij, režijskih stroškov, davkov, ko-lekov in pristojbin v znesku K 5,095.335 85. K 6,976 813-58 (ll'637ft delniške glavnice) in prištevši prenos čistega dobička iz leta 1910 K 518 551*42, K 7,495 365. v. Dne 10. t. m. vršivši se občni zbor Živnostenske banke je sklenil iz izkazanega čistega dobička dotirati rezervne doklade s K 1,693 474 30 nadalje za 5% dividendo in 27,7. superdividendo (t. j. 15 K na delnico) K 4,500.000, za po pravilih določene tantjeme upravnega sveta, načelstev podružnic in računskih preglednikov 377.404 53 K ter slednjič v pokritje izgub leta 1911 K 250 000 vporabiti. Ostanek po K 594.487 17 se je prenesel na nov račun. Upravni svet je dobil pooblastilo, da zamore brez zaprositve dižavnega dovoljenja delniško glavnico z izdajo novih delnic po K 200 nominala zvišati na K 130.000.000. Telovadno društvo „Sokol- v Trstu priredi dne 19. t. m. (na praznik sv. Jožeta) peš izlet v Bazovico. Odhod točno ob pol dveh popoludne, povratek do sedmih. Člani in članice so vabljeni k mnogoštevilni udeležbi. CM za Škorkljo in Belvedere ima odborovo sejo jutri v nedeljo 17. t. m. ob 9-30 dopoludne v prostorih gostilne NDO. Udeležba vseh odbornikov nujna! Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Vsled praznika v torek 19. t. m. se vrši prihodnja odborova seja v sredo 20. t. m., točno ob 8. zvečer v društveni sobi, ul. Acquedotto Št. 20. III. Imenovanje. Minister javnih del je sporazumno z naučnim ministrom imenoval profesorja na tržaški državni obrtni šoli, Ludovika J e r o n i t i j a za člana tehničnemu poskušnemu uradu dodanega sveta za prvo triletno poslovno dobo, t. j. do 9. marca 1915. Bojna ladija „Szigetvar- je predvčerajšnjem priplula v Aden in je včeraj nadaljevala svojo pot proti Port Saidu. Na krovu je vse zdravo. Nesreča na južnem kolodvoru. V Rojanu št. 136 stanujoč 44 let stari nad-premikač južne železnice Anton Petkovšek je ponesrečil v noči med četrtkom in petkom na južnem kolodvoru. OkoIu tričetrt na 3 ponoči je z lokomotivo poriva! skupino treh voz do druge na tiru št. 12 mirno stoječe skupine petnajstih voz. Ko se je pri bližal tem vozom, je stopil na tir, da je mogel med nadaljno počasno vožnjo obe skupini speti. Ko je hotel stopiti izmed voz na prosto, mu je na neznan način izpodle-telo, tako da je padel s trebuhom na tračnico. V tistem trenutku pa mu je kolo praznega premogovnega voza šlo čez trebuh Šli bi bili pa čezenj tudi še drugi vozovi, ako ne bi bil zapazil nesreče blizu stoječi nadpremikač Žurga Anton, ki je bliskoma priskočil in prijel povoženega Petkovška ter ga s vso silo izvlekel iz tira. Očividno nevarno ranjenega Petkovška so z rešilnim vozom odpeljali kmalu na to v bolnišnico. Pri tej priliki je grajati, da tovorni ko lodvor južne železnice nima pri rokah rešilne omare s sredstvi, ki so nujno potrebna v slučajih neštevilnih nezgod. Je pač preskrbljeno morda za slučaj, da se kdo kaj malega vreže, nedostaje pa sredstev, s katerimi bi se ranjencem moglo lajšati hude bolečine. Uprava južne železnice naj bi ne skoparila v tem oziru ter ji priporočamo, da nemudoma odredi, da dobi severna prometna pisarna vsaj malo rešilno omaro s krepilno pijačo „Kako je lep vojaški stan", pravi znana, po Parmi uglasbena Stritarjeva koračnica .Mladih vojakov", toda Antonio De-grassi je pristen Tržačan, saj celo stanuje v ulici Pozzo di Crosada, in zato prav gotovo ne pozna „Mladih vojakov* in ni prav nič navdušen za „lepi vojaški stan" Potrdili so ga namreč svoj čas k mornarici, in če tudi tu „če teče kri-, tudi le „iz nosa teče", mu je vendar bolj ugajalo v lepem starem tržaškem mestu in napravil je prav po .Mladih vojakih" one „velike ko rake", rekel c. in kr. mornarici svoj „addio" in, ne da bi koga vprašal, že meseca febr zapustil prelepi vojaški stan. No, predsinoč-njim so mu prišli v posete, ravno ko se je nahajal pri svoji sestri, nepovabljeni gostje in so ga povabili seboj. Rad ali nerad je šel ž njimi in menda bodo pač sedaj minila poštena tri leta, predno mu bo rekel „havtman" : „kasarno boš zapustil, domov se boš podal". Z obleko so se preskrbeli. Dne 10. t. m. Je bilo ukradenih na krovu Lloydovega parnlka „Amphitrite" 14 popolnih moških oblek iz modrega platna. — Sedaj se j<. posrečilo policiji priti na sled dolgoprstnežem in so bili aretirani trije težaki: Martin Jas^c, Josip Grželj In Karel Mišič. Zopet kava. Če je v prosti lufci kaj ukradenega, je to gotovo kava. Dokler ljudje niso poznali kave, gotovo ni bilo toliko tatvin v tržaški prosti lukt, a sedaj, ko Svoje zdravje ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaee oči, živci, mišice in žile postanejo krepke, Vaše spanje zdravo, zopet se počutite dobro, ako r bite pravi Fellerjev flaid z znamko Eisafluid. Poskusni tncat 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller, Stnbica, Elaatrpj št. 2G4 (Hrvatsko^. !! V Trata, dne 16 marca 1912 »EDINOST« St. 76. Stran M mora biti ta ljubi kofetek zjutraj, dopoldne, opoldne, popoldne in zvečer in ponoči, pa ti zašijejo skoraj vsak dan koga. No, da, bodimo pa tudi pravični: tedaj, ko ljudje še niso poznali kave, tudi ni bilo sedanje tržaške proste luke, a kradli so pa tedaj tudi res manj. Poseben ljubitelj kave Je menda tudi tisti Ernesto Mosettig, ki so ga aretirali, ker je hotel odnesti 7 kg kave iz hangarja štev. 14. Mož je dninar, 37 let star, in stanuje v Vicolo delle rose št. 48, to se pravi za enkrat v ul. Tlgor. Zaradi palice. V Rojanu št. 308 stanujoči Mihael Pleser se je nahajal pred par dnevi v neki gostilni v ul. della Torretta št. 9 in tu mu je bila ukradena palica, ki jo je sam cenil na 100 K. Predvčerajšnjim pa so zasledili tatu, ki je ukradel to dragoceno palico. Bil je to neki Carlo Velicogna, 35 let star težak, TržaČan, stanujoč v Androna della Corte št. 1. Možakar je priznal, da je ukradel palico in da jo je dal shraniti v neki drugi gostilni. Seveda, malo čudno bi bilo, ko bi ob delavnikih hotei paradirati s tako palico po ulici. Počakati je najbrž hotel nedelje, pa so mu pokvarili nedolžno veselje. — Palico so res našli v dotični gostilni in so jo izročili lastniku, Carlo Velicogna pa sodniku. Ljubeznjiv regnikol 1 Neki Giovanni Pavavani, doma iz Forlija v Romaniji, stanujoč v ul. Pane št. 3. je včeraj ob 3. uri pop. srečal na Velikem trgu Ivana Taroka, uslužbenega pri cirkusu v gledališču Fenice in ga hotel zabosti z nožem. K sreči se je Tarok še pravočasno umaknil. Pozvani redar je seveda odvedel ljubeznjivega regnlkola v ulico Tigor. Kar je še najbolj čudno, je to, da je Tarok izjavil, da ni še nikdar videl omenjenega regnikola in nikdar imel ž njim kaj opraviti. Regnikol ga je hotel torej zabosti na cesti brez vsacega najmanjega povoda Človek ni pred to sodrgo niti več varen na javni ulici ! Deske mu strle glavo. Ivan Cappel-lani, star 60 let. stanujoč v ul. Fabio Se-vero št. 34., težak, je bil uslužben v skladišču lesa tvrdke Rossi in Mann, nahajajoče se v omenjeni ulici. Včeraj popoludne so nakladali v omenjenem skladišču na voz deske. Ko je bil voz že naložen z deskami, ki pa niso bile še povezane, so nakrat konji potegnili in krenili na stran, deske so padle z voza In ravno na Cappellanija, kateremu (e bila pri tem strta lobanja. Prenesli so ga hitro v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Naše gledališče. Jutri popoludne ob 4. uri se ponovi prvič popoludne neobičajno uspela opereta JESENSKI MANEVRI-. (Ein HerbstmanCver). Na to predstavo opozarjamo zlasti okolico. Cene so znižane. Gledališka uprava Je poskrbela za to, da ne bo dnevna svetloba prav nič motila scenične iluzije. Zvečer bo premijera v (abonementu) znane igre »KUPČIJA JE KUPČIJA-. (Les affaires sont les affaires.) To krasno delo slavnega francoskega pisatelja Octave Mirbeau spada k repertoarju vseh gledališč. Nar. del. organizacija. Skupina zidarjev NDO sklicuje sledeče javne shode: a) Danes v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v „Konsumnem društvu L o n j e r j u. b) Danes v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v »Konsumnem društvu- (pri Valentinu) v Ške d n j u. Poleg zidarskega shoda se vrši tudi shod delavcev Škedenjskih plavžev v istih prostorih. — Ljubiteljicam petja! NDO ustanovi za članice skupine slov. ženstva, kadar se priglasi zadostno število pevk, ženski pevski zbor. Vesti iz Goriške. S pota. Napotil sem se bil po državni železnici na Kras. Na postaji v Štanjelu sem izstopil in jo udaril peš do Koprive. Tu sem se okrepčal in zaželel sem si — cigarete. Toda kako presenečenje: v tobakarni ni bilo dobiti ne cigaret, ne smotk. Potemtakem bi moral človek vzeti seboj iz Gorice kar celo zalogo. Čudno, da občinstvo molči k tem in da se finančna oblast nič ne zmeni za to. Saj mora imeti vsa tobakarna zalogo v razmerju prebivalstva. To Je vendar predmet vsakdanjega konsuma. Popotnik. Iz Sežane: Jutri v nedeljo vprizori tukajšnji dramatični klub „na Vagi- 2 igri in sicer Tučičevo tragedijo „Vrnitev", ki je imela na vseh gledališčih največji vspeh, a potem J. Štoke burko „Mutast muzikant-. »Vrnitev- je polna pretresljivih, v dno duše segajočih dogodkov, ki privabljajo gledalcu solze v oči, .Mutast muzikant* pa spravi zopet občinstvo v dobro voljo, in tudi pri tej igri ne bo majkalo solz, a te bodo posledice smeha. Začetek bo ob 8. uri zvečer. Vabil se ne razpošilja, prosi pa se mnogobrojne udeležbe, da se na ta način pospeši rešitev vprašanja .poštenega" odra 1 Sežancil Skočimo na noge, vzravnajmo prsa, glavo po konci, udarimo se na prsa in recimo: Sežane ponos zahteva lep oder, do-sezimo to I Jutri vsi »na Vago" ! Iz Sežane. Sežanski Ciril - Metodovi podružnici Je daroval gosp. Fran Mahorčič, gostilničar v Sežani K 10*— v počaščenje spomina svojega svaka Ivana Rošerja, ponesrečenega v Divači. Za isto podružnico je nabrala minole nedelje vesela družba pri teranu v gostilni Mahorčič svoto K 14 —. Avstrijsko društvo za ribolov in ribogojstvo bo imelo dne 24. marca ob 11. uri predpoiudne v dvorani borze — prepuščeni najuljudneje — svojo 24. redno skupščino se sledečim dnevnom redom: 1) Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje glavne skupŠŠine, 2) Čitanje in razprava o letošnjem poročilu, 3) Predložitev in odobrenje zaključnega računa 1. 1911, 4) Predložitev in odobrenje društvenega proračuna za leto 1912, 5) Razprava o predloženih spremembah društvenega pravilnika, 8) Even-tuelni predlogi društvenikov in 9) Priob-čenja. Iz Opatjegasela. Za ustanovitev podružnice CMD za Opatjeselo in okolico se je vpisalo dovoljno število letnikov (26). Seznam članov Je odposlan centralnemu vodstvu v Ljubljano, da predloži pravila c. kr. namestništvu in v mesecu dni bo že naša podružnica zamogla delovati. Zanimanje za prekoristno CMD se je pri nas in okolici pokazalo v polni meri in ni dvoma, da se bo mogla naša podružnica s številom članov že ob ustanovitvi meriti z že delujočimi podružnicami. Prejeli so se sledeči darovi: Dne 12. t. m. je poslal g. Rudolf Peric mornar v Puli na vojni ladiji N. V. nadvojvoda Fran Ferdinand nepričakovan-blagodušen dar v znesku 7 K, ki ga Je nabral v veseli družbi slovenskih tovarišev mornarjev. Darovali so : Rudolf Peric iz Opatjegasela 2 K, po 1 K Marija Cotič iz Škrbine, Josip Štrukelj Iz Solkana, N. Štrlekar, Anton Kren, in dva neimenovana po 50 stot. Vsa čast zavednim darovalcem, najsrčneja hvala in mnogo posnemovalcev! — Dr. Drago Marušič pri „Univerzi" v Gorici, mesto liter vina 1 K. Hvala f Društvo „Goriški „ Slovenski Foto-amaterji- v Gorici. Že od ustanovitve društva „Klub Slovenskih Amater-fotografov* v Ljubljani, se je začelo tudi v Gorici zanimanje za ustanovitev enakega društva. Ta ideja se Je sicer počasi razširjala, a se tem bolj gotovo bližala udejstvitvi. Že začetkom tega leta se Je namreč sestavil pripravljalni odbor, ki je z vso marljivostjo deloval in pripravljal pot bodočemu društvu. To delovanje pripravljalnega odbora Je že toliko napredovalo, da mu Je omogočeno, sklicati dne 30. t. m. ustanovni občni zbor in sicer v prostorih pri »Zlatem jelenu" Gorici ob 8. uri zvečer. To bo II. vseslovensko društvo na pcliu foto-amaterstva in upamo, da bodo naši gg. rojaki z zanimanjem sledili delovanju tega za goriško deželo koristnega društva. Kajti namen društva je med drugimi tudi ta, kazati zunanjemu svetu našo krasno domovino ne samo na papirju opisano, ampak predočati mu jo tudi v živih slikah, kar bo gotovo zbujalo večje zanimanje za naše krasne, za letovišča jako pripravne, a žalibog širšemu svetu dosedaj le še premalo znane kraje. To plodonosno delovanje društva je pa odvisno od števila članov, ki pa naj ne bodo člani samo na papirju, marveč, ki bodo z veseljem in marljivostjo delovali novemu društvu v prid. Vabimo torej vse gg. somišljenike, da pristopijo k temu novemu društvu bodi kakor ustanovni, bodi redni ali podporni člani. Z veseljem bo sprejet vsakdo, ker Je glavna stvar za uspešno delovanje društva ta, da ima dobro podlago, kar se doseza le z velikim Številom članov. Pripravljalni odbor. Natančnejša pojasnila daja tozadevno radevolje gosp. Albin Podgornik v Gorici Via Tre Re 16 prosi se le, priložiti za odgovor frankirano kuverto. Pridobitev na teži se da kmalu konstatirati pri uporabi SCOTTove emulzije, učinek, ki si ga vsakdo želi prav posebno v Času zdravljenja, pri shujšanju ali po hudih boleznih. Odrasli vsake starosti učinijo prav, ako si v takih časih krepijo telo z uporabo lahko prebavne, okusne Scottove emulzije ki zopet zviša in osveži odporno moč. Pri nakupu naj se izrecno zahteva Scottova emulzija znamka »SCOTT", ki je 35 let izpeljana, jamči za uspeh in učinek. Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva se v vseh lekarnah. rwi JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno t kmteri prodaja ves dan svež krah in iladčice vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem. <0 > K e N e a. 0 dobroznoni zalogi izsotovljenih oblek ulica Arcata št. 1, nasproti gostilne mAll'Antico ussaro". Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsteijev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredno nizkih cenili, tako da se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo dno nakupuje goriomenjenc predmete. PISCUR. skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani VlTTORIO ■B e N e so < -ZDRAVNIK — Dr. D. KARAMAN specijsA-t za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trsta, Corso št 12 od HVa do IV2 in od 4V2 do 5^2 popoldne. TELEFON 177,IV. OtiUkouana pekarna In sladčlčarnt SKERK - TRST Trsoosko-obrtna zadni$a u Trstu s reg. zadruga z neomejenim jamstvom vabi na VL redni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 24. marca 1912. ob lO. uri zjutraj v dvorani ^Trgovskega izobraževalnega drtiStva" ulica S. Franceeco d' Assisi 2, I. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelsfcva; 2. poročilo nadzorstva ; 3. potijenje letnega rs čuna; 4. razdelitev čistega dobička ; 5. privoljenje nagrad načelBtvu; 6. volitev načelstva in nadzorstva ; 7. razprava in sklepanje o predlogih posameznih članov*). TRST, v marcu 1912. Načelstvo. Trikrat na dan svei kruh. Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno ta čaj, in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokantov in drugega peciva. — Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likeri v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Krah ln alad&loa ae lidolvjojo hlgloalftalv električnim strojem. *) Opomba. § 37 zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu, a jih mora naznaniti pismeno načelstvn vsaj 5 dni pred občnim zborom. Lnngen & Ml Dunaj, Laxenburgerstrasse 53 Originalni motorji „OTTO" za bencin, benzoi. pe-::: trolin, ::: surovo olje :: in plin. :: Lokomobili na bencin s streho in brez nje. Stroji za obdelovanje lesa. Popolne oprembe za žage in mlzarnice. Instalacijo ledenih in hladilnih prostoro. ::: Obisk izženirjev, proračuni stroškov, ::: ::: prospekt štev. 526 A. B. Z. zastonj. ::: ODLIKOVANA tržaško prodajaln, obuval ULICA QI08UČ CARDUCCI ŠT; 21 j Razun različnih izberov uajrinejftih raoSkih in fer. 1 akih obuval po najnižih oenah se prodajajo tu>'i po izrednih cenah : Usnje Bozoalf s trakovi . • • . po K 10*-Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10*--Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 5 Usnje Boxcalf z zaponami Trlumph po K 1050 Enaki ca dečke 1 E manj. - Vsakov. blago L vtbi Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermdk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik ulica della Caserma štev. 13, II. n TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI Trst družba z o. z. ulica Tiziano Veoellio Stev. 3. — Telefon Štev. 260. Izleti na vse kraje ni varne. z avtomobilskimi žardinijerami a 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne, solidne — Cene zmerne po dogovoru. MrtrirtftMiTtrinn Samo pristen e to znamko — ribič — znakom Scottova Izdelovanja. — 1= Lovrenc Botac Trst - ul. Piccardi, vogal Pasquale Revoltella - Trst - Nova trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga. Postreže se vedno z dobrim in svežim blagom prve vrste :: ter po nizkih in zmernih eenah. J^POSTREŽBA NA DOM. -- POSTREŽBA NA DOM'J| i Stran IV. »EDINOST« St. 76. V Trstu, dne 16. marca 1912. Društvo Goriški Slovenski Foto-ama-teriji v Gorici naznanja, da bo Imelo svoj ustanovni občni zbor v Gorici dne 30. marca t. I. ob 8. url zvečer v prostorih pri Zlatem Jelenu s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo pripravljalnega odbora, 2) Volitev predsednika in sedmih odbornikov, 3) Slučajnosti. Obenem pa opozarjamo gg. čitatelje na članek na drugem mestu tega lista. Pripravljalni odbor. Vesti iz Istre. Narodni shod v Pazinu, sklicani za dan 17. t. m., se bo vršil dne 19. t. m. ob 10. uri predpoludne z dnevnim redom: 1) — I. Moko K 3*30 za stavbo slovenske šole pri Sv. Jakobu. Denar hrani uprava. — Svota 7 K, izkazana v ponedeljski Številki in nabrana po M. Cebulcu, ni bila nabrana na Kontovelu, ampak na Konkonelu. — O priliki „pustne večerje" so nabrali gostje v „Kons. društvu" v Lonjerju K 5*20 za lonjersko CM podružnico. Srčna hvala vsem onim, ki so prispevali, bilo tudi z malim darom ! — V počeščenje spomina pokojne ge. K. Sllvar daruje gospa Katarina Kenda iz Postojne 10 K za žeusko podružnico sv. CM, Denar hrani uprava. — Ker se niso udeležili plesa Šked, podruž. CM so darovali gg.: Ivan in Ivana Godina-Ban po 1 K in g. Josip Sancin Ko- Stanovanja se oddalo v „narodnem doma". PoizTeieli je pri tiSaem npraritelja t Trž. posojilni«. e ic Zamazani hrvatski napisi v Pazinu, 2) Istr- . _ _ ske razmere s posebnim ozirom na Pulo injtalj 2 K. Isti podružnici darujeta gg. Sancin-porotniško vprašanje, 3) Poročilo poslancev Mehec Ivana 1 K, Zore Andrej 1 K. Vesela o položaju, 4) Razmere na Hrvatskem. družba pri „Gospodarskem društvu" daro- Iz Doline. Neusmiljeno poseza letos vala K 1 90. Ker Je nekdo ukradel g. Ivanu Godina-Ban oljke, je ta daroval družbi 1 K, g. Josip Flego pa, ker ni hotel oljk Jesti, je tudi dodal 1 K Listnica uredništva. Criticus. Prosimo, da bi se zglasili v našem uredništvu. kruta smrt v vrste naših vsščanov. Nenavadno veliko je letos Število njih, ki nam jih je pobrala smrt. A Še ne miruje. Sedaj je odnesla bivšega župana sinu GaŠparja Slavca, ki je umrl za pljučnico, zapustivši tri sirote: sina in dve hčerki. Dasi brez posebne šolske naobrazbe, je bil pokojnik *aj razumen mož, marljiv in delaven gospodar, a tudi govorniškega daru mu ni manjkalo — pravi tip dobrega slovenskega kmeta. Žal le, da so ga bili izvestni krogi tako omamili, da ni čutil za svoj narod tako, icakor bi moral vsak Slovenec tja do hladnega groba----1 Ali, ker s smrtjo mora biti vse pozabljeno, mu vaščani želimo, ■aj v miru počiva ! Iz Doline. Dotatno k poročilu o pustni veselici „Bralnega in pevskega" društva „Vodnik" V Dolini poročamo, da znaša čisti klohlnwnn4 enUQ dve okni, krasen raz-iobiček 63 70 K, ki ostane kakor društvena IflBMOVaiia SOD«, gied (na željo dve glavnica. Preplačali so vstopnino: blae. POBt?iji 2 uporabo kuhinje) nova hiSa blizu stare «i„,u _ c lt i- A.. Zi t nrtntce, družinska postrežba, ae odda v najem. — gospa kumica Marija Bunc 5 K in drugi, Ferrieri 5 .vrata l« 5»i znesek 2 60 K, na čemer izrekamo tudi na DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes dne 16. t. m. od 9—12 in 3—6 pop. Dolga klop s predali, mizica, stolice, velika množina izgotovljenih ženskih klobukov, forme iz zajčevine in iz slame, svilnate in baržunaste cvetlice, trakovi, peresa, okraski. Nabralo se je|P|acilo na obroke J^rMSE med pevci na pustni torek v gostilni župana šniki kIobuk6i dežnike. uiica Antonio Caccia in dežel. posl. g. Pangerca znesek 10 K, od štev 6, i. katerih se je poslalo 5 K za slovenske šole 491 PrnHa Be P0(* Ugodnimi pogoji popolnoma no>a l rUUd amerikanska kontrolna blagajna nsjno-vej šega sistema z ročnim in električnim gonilom. — Kje pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. 517. Tisoč v Trst in drugih 5 K ravno v enak namen za „Simčičev sklad" v Koper. Pri pogrebu pok. Cuk Marije nabralo se Je znesek 4 80 K, 2 K se je porabilo za sv. mašo ostalo za Qnrftfmft Be takoj poidelavec. Bralno in pevsko društvo „Vodnik". — opiCJmo krojač, Opčine. Želeti bi bilo, da bi se naša mladina ne utrudila in da bi redno zahajala k pevskim vajam, da Dolina postane zopet ona, kar Je že bila nekdaj. Podružnica sv. C. in M. za občini Ocizla- Klanec ln Materijo. — K plesnemu venčku, ki ga je priredila podružnica v Herpeljah, kateri je tudi materijalno dobro vspel, so darovali še sledeči gospodje: Mandic Mate drž. poslanec i4 K, Šaselj Josip Pirjevec, 561 kilogramov izvrstnega domačega Bir je na prodaj. Sir je iz Čistega mleka, popolnoma aah, za vsako prevažanje. Kdor si ga Želi, naj se obme na Prvo ke baridako mlekarsko zadrago v Kobaridu. 559 Mebiovana soba se odda v najem pri slovenski družini, ul. Barriera vecchia St. 22, IV. nadBtr. 612 Podpisani si usoja naznaniti bI. občinstvu, JI_ I Tst ^ 1J- *<* n , ' . X1. /. J - ■ da ?e vrBi v soboto 16. t. m. ob 9. uri župnik iz Klanca 2 K, Žagar M jo nadučitelj: zv ečer v gostilni „All'Alba" pri sv. Mar. Magdaleni is t----- o u t______ „ i_ ___i_ i i______r _ i_ i___• r - e Ples! iz Klanca 2 K, Zupane c. kr. orožnik iz Klanca 2 K, Hoge iz Klanca 3 K. — Skupaj 13 K. Podružnica je odposlala glavni družbi sv. C. in M. v Ljubljano 100 K kakor doplačilo v obramben! sklad. Smrt medpotoma. IzRicmanj 13. marca: Danes so hoteli od tu prepeljati v mestno bolnišnico v Trst neko 35-letno Marijo Kuret, ženo Antonovo iz Ricmanj h. BPodnji blizu meBtne klavnice, St. Ana. Vstopnina Prosta. Z odi. spoštovanjem Ivan Konjedic, lastnik Natečaj. Delavsko konsumno društvo pri S v. Jakobu v Trstu bo v kratkem zidalo novo hišo z dvorano in drugimi pritiklinami vred. Proračun, pogoji, načrti in pripomočki so na ogled vsaki dan pri društvenem krčmarju od 9. ure predp. naprej. Zapečatene ponudbe s 5% vadijem za popolno zvršenje stavbe je do konec t. m. predložiti društvenemu odboru. Razpisanem pogojem ne odgovarjajoče ponudbe se ne bodo upoštevale in za one, ki ne bodo sprejete, se ne da nikake odškodnine, a vadijum se takoj vrne. Trst, 7. marca 1912. ODBOR. 5 Slovenci In mettnni! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane Št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM.' ZDRAVNIK Med. Dr. Ksrol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). :: Nova zaloga :: pohištva as Gostilna „Alta Colomta" ulica Commercfale št. J 4. Od danes naprej se toči pristno istrsko in dalmatinsko Srno, in izvrstno belo vino. Domača kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporoča »e cenj. občinstvu dobroznani Ivan Kočevar. 3oskus bo pričal dobroto pijače in postrežbe. Avgust vla Stadion 35. Velik izbor Placque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikelnate in jeklene ure. Regolstoiji iz prvih tvornic „Zenit" in „Ornega". Poprave t garancijo enega leta Gramofoni in plogfe vseh vrst. Novo delavsko kons. društvo Tmq+" pri Sv. Jakoba, ul. Sv. MaiU Su 19 ■ ■ * l si Šteje v prijetno dolžnost obvestiti al. obč. mesta in okolice, posebno pa Išent A pO zmernih cenah, preiskana od ces. kr. poeku&evaliSča za živila v Gradca v smislu § 3. zakona z dne 16. jan. 1896. St. 89. Za mnogobroien obisk »e toplo priporoča Bvojim rojakem v mestu in na deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. J[iiie-Bfoskop ,£dria< v Skednju — i i — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program Trst, via Madonnina št 11. Prodaja se cele spalne sobe in posamezni komadi kakor tudi kuhinjsko pohištvo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. ■■■■-■■■■ H ■ Kabaret „Majcim" Trst, ulica Stadion št. 10. K. Haurice, voditelj. K. Maurice, voditelj NOV PROGRAM od 16. do 31. marca 1912. Nastopajo umetniki L reda, novi za Trst. Mad. Chantarelli, Iranc. pevka. Ida Mignon, pevka MAJA KALDERN BERHEUS. deklametorka. Wanda Remy, pevka. Gitta Siamosi, ogrska aubreta. Jada Smozvoska, mednarodna plesalka. Routa Walden, subreta. Elsa Minchettt, pevka. OUSTI HI MM, simpatija tržaškega občinstva nastopa četrtič. Any Manchalter, subreta. Frani RcigI, komik. Kari Bluman, komik. Ferdinand Leopoldi, glasovir. Začetek ob 9 l/a uri. Konec ? ? ? Vstopnina I. mesta 2 K, II. mesta 1 K. JOSIP BAB1Č - Trst via San Marco št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in urejeno GOSTI ?L NO Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala. Kuhinja domača vedno na razpolago — — 2 gorkimi in mrzlimi jedili. — — lilHiHBIIBIBH H ČE?I,JABN1CA = B Valentin Ceh Trst ul. S. Carducci 40. S £2 Prodajali a z dclavnlco vsako- gg rrstnega obuvala za moške ln gg frnske ter otroke. SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - Cene zmerne. Svoji k svojim ! HI Zaloga tu- ln inozem. vin špirita likerjev In razprodaja na debelo in drobno Sladcicarna g ulica Belvedcre štev. 34. Specialiteta : fine sladčice, vsakovrstne torte, fon-dant, indijanski krofi, begnee, sladčice iz sadja. Izbor biškotinov za čaj in maslenega kruha. Velik izbor konfektur in šokolade, kartonaže in fantastični predmeti, bombon jere, iz svile, baržana, porcelana in stekla. — Elegantne škatlje za poroke. _ Zaloga konzerv in sirupov, sladkorno sadje, zmrz- T /V /j X—T T T r^ ilna in kompot iz angleškega sadja. Tuzemska in I V-/J—? S. Ul\l inL' inozemska vina in likerji na izbero. Sprejemajo se na- Trst Via delle ACQU0 Š^ 6 Trat ročila za poroke, birme, krste in soareje. Zmerne cene. ' (Nasproti Caffe Centrale/ Velik ienor francoskega Samf anica, penečih nib italijaDakih in avHtro - ogrskih vin. Bordeaji Burgunder, reo»kih via, Mesella in Chianti. Kam konjak, razna žganja ter pocebni pristni tropinovec alivovec in brinjevec. Izdelki I. vr-ite. dožli iz do ličnih krajev. Vsaka uaročba takoj irvrSi Razpošilja Be po povzetju. Ceniki na zahtpvo in franko Razprodaja od pol litra naprej. 26.- - Najemnik - za večji moderni hotel v glavnem mestu se išče za 1. april t. 1. Vprašanja in ponudbe do 18. t. meseca na Robert Diehl iganjami CELJE. Sveža jajcsi in žive kokoši so na prodaj po nizki ceni o Trstu, ulica Glosuč Carducd >0. iss ■■ ■■__ssi r ss ss ss 1 lAristide G-ualco - Trsti L/vv.J k.".."..'! 1 ■■ ■■ ■■ 1 hi ss u :a 1 vla S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. 1 Odlikovana tovarna («) cevi In cementnih 1 :: ploiC. teracov In umetnega Kamna. :: 1 1 Sprejem« vsakovrstno delo v cementa. One zmerne, delo toćao. g