StaVo 133 Posamezna številka 20 stotlnk V Trstu, v torek 7. junija 1921 Posamezna številka 20 stotink Latfllk XIV! Izhaja — fzvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo ured-riatvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista pdinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in ceo leto L 69.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm\ — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stat. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nili zivjJjv' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bessJa, najmanj pa L 2. — O^hsj naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi EJinosti. v Trstu, trtica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. K obisku foefaas-sffcaga ministra DimEtrova ¥ Belgradu Iz Jugoslavije prihajajo važne vesti. Bolgarski notranji minister Dimi tro v je prispel v Belgrad, da pripravlja prija? fceljstvo Bolgarske z Jugoslavijo. Če hočemo razumeti zgodovinsko vaz* jiost tega dogodka, moramo poseči na* ca j v dogodke zadnjih 40 let. Bolgarska je igrala od časov svoje osvoboditve •med Jugosloveni isto - vlogo, kakor !P oljska. med severnimi' Slovani. Sledila je svoji sebični politiki in se menila za slo* Vanstvo le v toliko, kolikor ji je pač to koristilo. Duša tej politiki je postal Kos buržan Ferdinand, ki je bil prej knez, pozneje »car vseh Bolgarov«. Nemškega pokoljenja, vzgojen v Budimpešti se ni žmogel ta princ nikdar sprijazniti z m?= sir o. da stoji na čelu slovanski državi. Njegov dvor je bil skoro izključno nem> Ski in madžarski. V zunanji politiki je bi! absolutist ter jo je vodil povsem po Svojih nazorih. Ko se ie koncem prejšnjega stoletja tjela širiti jugoslovenska misel na. Bal* tksnu, so na Dunaju in v Berliiuu' takoj spoznaii važnost Ferdinandove osebe. aH so mu nalogo, naj idejo jugosloven» etva ubije in pokolje. Za plačilo so mu phetali Veliko Bolgarsko. Častihlepni •Ferdinand jim je zvesto služil. Ko se je j. 1912. pod silnimi udarci združenih dunajsko cesarstvom Madžarska je bila razkosana. Poraz je odprl oči tudi bol* gaTskemu ljudstvu. Videlo je ostudno igres ki so jo vodili cinični mogotci ž njim in z njegovo krvjo in nred srdom in gnusom naroda, je moral Ferdinand bežati. Do vlade je prišlo ljudstvo in danes se že Bolgarska vrača k jugoslo* venstvu. Njen zastopnik v Belgradu i!z* javlja, da gre bolgarska politika za tem, da se združijo vsi Jugosloveni v enoto. Koga Tzmed nas, ki smo se krčili bo les sti ra-di bitke ob Bregalnici, ob Zaječar* ju, na K asovem, ne pretrese radost ob tej vesti? Ne vemo, v koliko in ako bodo sploh uspela1 pogajanja v Belgra* du. Preglobok je še prepad, ki zija po krivdi tujcev sredi jugoslovenskega ijud* sodnik reške avtonomne demokratske stva, pregloboke so še rane, ki si so jih > stranke na vprašanje, kaj misli o pred* štev g. Mate Boškovič, ki je že oprav* Ijal diplomatske funkcije. Kandidatura dr. Velizarja Janko\ica ne pride v poštev. Volitev ljubljanskega župana LJUBLJANA, 5. Prva izredna seja nbvoizvoljenega občinskega obdora se vrši v sredo, 8. junija ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu je volitev župana. Sejo je sklical g. Janko Nep. Jeglič, kot najstarejši član novega odbora. Odbor* nik, ki bi se te seje ne udeležil, izgubi svoj mandat in mora poleg tega plačati še denarno globo. Raka Reško vprašanje. — Gotthardijeve izjave ZAGREB, 5. Poročevalcu Hsta »Agra* mer Tagblatt« je izjavil Gotthardi, pred* ijužnih Slovanov razsula tedanja evrep? f.ka Turčija rn se ie zdelo, da se bosta Srbija in Bolgarska tesneje združile, je prišel čas za njegov nastop. Kljub rote* jnju celega slovanskega sveta, je na mi!? aj madžarskega min. "predsednika Tisze zahrbtno napadel srbsko vo/sko jn povzročil strahovito klanje ob Bre» £alnici. B I ie sicer premagan, a namen ,je dosegel. Sledilo ^e silno sovraštvo med £?olgari in Srbi. Bolgarska se je javno .odpovedala slovanstvu in r*zni profe* 1sc?:i so tisti čas dokazovali, da so Bol? #ari f'nsko in celo cigansko pleme. Z (lahkoto je tediaj Ferdinand med svetov* no vojno gnal zopet nesrečno bolgarsko iiudstvo v boj proti junaški Srbiji, ki se je s poslednjimi silami borihr proti pre* močnim nemško * avstrijskim četam. V slepi strasti ie brat klal brata. Bil je to jQrjvečji zločin cele svetovne volne. To* vsekala zapeljana in izigrana ljudstva sama sebi. Toda eno vemo že danes, da ni teklo zastonj toliko naše krvi. 2e vstaja, iznad tisočev gomil, iznad pogo* rišč in ra-zvalfti 'zarja boljših dni. Spo* znanje prihaja, da je jugoslovensko ljudstvo stoletja in stoletja krvavelo in umiralo za fcujce, se klalo in ubijalo med seboj za tuje interese in da je prišel čas, da živi slednjič samo sebi, združe* no v veliki enoti. To spoznanje širiti in krepiti bodi na* ša naloga. Idealisti vseh 4 j u neslovenski h plemen, podajte si roke. Povejte svojim rojakom, da so biti žrtve tujih spletk, da stanuje od Drave do Marice eno edino 4 imensko, 1000 let tlačeno in mučeno iiudstvo, ki si je s strašnimi žrt* , vami pridobilo pravico, da si sezida skupno domovino. j Predvsem pa ti, mladina, ki si nilsi oskrunila rok z bratsko krvjo ~'_vdaj, ro? ko bolgarskim tovarišem in dozidaj to, za kar smo se mi žrtvovali in ter>eH. Na delo tedaj, da bo prišel dan zedinjenja, dan, ko bo vstala Jugoslavija kot ciorno* vina vseh 4 plemen, — in se bo njeno zidovie ponosno dvigalo od jadranskega do črnega morja. To bo viden opomin vsem, ki še iščejo svoje koristi v hujska* nju brat proti bratu. To bo dan, ko bo jugoslovensko ljudstvo enakopravno I drugim stopilo v kolo evropskih ; do v, ca doorines , t. i i----~— —«---- - ---------naros« ca v bratomornem boju prelita kri se je i do v, da doprinese tudi ono svoj davek maščevala. V prah se je zdrobilo silno j kulturi človeštva. _x_ Izjave bolgarskega ministra Dimitrova ZAGREB, 5. »Riječ« objavlja pogo* rvor svojega poročevalca z bolgarskimi trinrstrom notranjih stvari. Na vpraša*! taje, k, kšen namen je imel njegov ob'sk ! ,v Bc'gradu, je odgovoril Dimi t rov: MoJ pamen je bil, H« Poročevalčevo vprašanje, ali je bol* garska poljedelska zvez a stopila v stik tudi z Radićem, je Dimitrov zanikaL Dlmitrove izjeve neiskrene? BEL GRAD, 5. Bolgarski minister no* tranjih stvari je poslal z meje naše dr* asicem m žave ministrskemu predsedniku Pašiču da se srečno sestanem z brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za da mi' izrazim želje bol* j ljubeznivi sprejem in izraža upanje, dia parske vlade in bolgarskega kmetskega bo ta obisk podlaga za ustvaritev nas harods, ki obstojajo v tem, da se u stva- daljnih prijateljskih odnošajev med Bol* trijo iskreni in prijateljski odnošaji med garsko in Jugoslavijo. Kakor pa javljajo bbema sosednima državama in da sc nekateri Hsti, je Dimitrov v Sofiji po olajša ujedinjenje vseh južnih Slova* v&e-m drugače govoril, ker v uradnem pov. Od nas se 'zahtevajo dokazi iskre* poročilu o uspehih njegove misije so ki os ti. Mi jih dajamo. V svojem današ* j prikazana njegova pogajanja s Pašičem hiem razodinfenju je našlo Slovanstvo popolnoma napačno. Smatra se da bo F^mo nesrečo. Ta žalostna minulost je j belgrajska vlada takoj dementirala bol* ™ " " " garsko uradno poročilo. Vojaška konvenciia z Romunijo BELGRAD, 5. V političnih kro gih se ______________M_____govori, da bo Jugoslavija v kratkem _ bo politika Bolgarske vodila v tej i sklenila z Romunijo vojaško konvenci? smeri. Ta politika ni? bila prej na: pravi ** bo podobna oni, ki je sklenjena Poti. ker bolgarski narod ni mogel sode* I s Cenoslovaško. Pogajanj z Romunijo se lova t i pri tei politiki. Toda mi srno s1 udeleži tudi čehoslovaški zunanji mini* prejšnjo politiko prekinili in odpiramo ster dir. Beneš. S sklepanjem te vojaške sedaj pot novim idejam: idejam zbliža* konvenci je ie v zvezi tudi prihod ro* nja in ujedinjenja vseh Slovanov. Zato munskega ministra za zunanje posle Ta-se bomo trudili, da ohranimo trajen mir ^ Jonesca. idovedla sedaij tudi1 nas Bolgare k ideji, •da je samo ujedinjene sreča vseh Slo* vsnov. Zato mi delamo za zbližanje in bomo tudi nadaljevali to svoje delo. Čas bo omogočil, da bo vsak videl, kako re ne samo Bolgarske temveč cele Evrope.« Dimitrov ie nadalje izjavil, da ga je Take Jonescu v Belgradu BELGRAD, 5. Danes ima prispeti Pašič sprejel zelo ljubeznivo in da mu;semkaj romimski millister vnanjihVtvari ni SKrrval svoje pripravljenosti za sode*,T„i^ t________ ___iJ_r , iovanje na zbližanju dveh bratskih na*! Take Jonescu, in sicer v važni diplo* rrdov PnVnal ie tudi da bolgarski na, i?atski misiji. Dosedanja pogajanja med 5 : fr?znal je tudi, c?a DoigarsKi na> Romunako in Čehoslovaško so končan? rod n knv za minulost, ki so io ust\'a^ • „„j^; » . OQ • , x ^ j l1' .i. ,.,.i . , . . • i j i : » m sedaj bi se imela zacefci noaobna rx>? p!i politiki ter izjavil da pričakuje od jan:a ds ju,0sia^1;0P Gre m^d sedanje bplgai-ske vlade, ki je izraz na*|d -m b -e 2a sklenitev podobni fonnc volje, dokazov za meno iskrenost. „ j T iJt>u.UDv.e Ministra sta tudi govorila o delovanju g? do-ovora med Jugoslavijo bakarskih komitašev, in je Dimitrov je sklenjen med trdil, da Bolgarska dela vse mogoče, ^Xehoslovasko. c-čisti državo od teh elementov in da je pripravljena spreieti vsako enketo o tem vprašaniu. da se bo jssno videlo iskreno stališče bolgarske vlade. Bolgari bi pri* rrali tudi na to, da pošlje jugoslovenska vlada tudi svoje zastopnike na lice me* sta in se tako prepriča o iskrenih na* menih bolgarske vlade, katero bi tudi veselilo, če bi prišlo do sestanka admi* Demisija ministra za agrarno reformo BELGRAD, 5. Minister za agrarno reformo U.zunovič je podal svojo demi* sij o, ker muslimanski klub ne zaupa nje* govemu delu. Izstop treh poslancev vz demokratskega kluba _ _ _______________ , B1L?RAD, 5. Dr. Slavko Sečerov, nistrativnih načelnikov od Štipa do Ću* dr- Žarko Jaksič in Milutin Jakšić — stendila v svrho organizacije borbe poslanci iz Vojvodine — so izstopili iz proti prehajanju meje, ker komitatstvo demokratskega kluba, ker ne soglašajo je t li za Bolgarsko veliko zlo. Dimi*: f. vladno stilizacijo 3. oddelka ustave, r za „ trov je tudi ponovno poudarjal, da bo Bolgarska vestno izvršila vse določbe mirovne pogodbe. Na vprašanje, kskšen cilj ie imelo njegovo potovanje v Prago in Varšavo, Ic minister Dimitrov odgovoril: Tja Sem šel zaradi ustanovitve zadružne slo* Vahske centrale, ki bi imela postati1 pod* laga zadružnemu gibanju vseh Slova;* nov. Razen tega so se pojasnile misli za ustanovitev poljedelske centrale, ki bo podlaga za zbližanje slovanskih narodov In olajšanje u dej s t vit ve ideje o ujedi* fajenju Slovanov. J ki se nanaša na agrarno reformo. Jankovićeva demisija tsprejeta ZAGREB, 5. »Riječ« doznava iz Bel* grada, da je bila ostavka dr. Velizarja Jankoviča vzeta na znanje in da/ bo po* sle prometnega ministrstva vodil mini* s ter za javna dela Joca Jovanović. Kdo bo poslanik v Parizu? BELGRAD, 5. Za jugoslovenskegar poslanika v Parizu bo najbrže imenovan bivši poslanik v Sofiji in Petrogradu, dr. Miroslav Spalaj kovic. Ako ne bi hotel spreieti tefia mesta* notem Dride v do* stoječem sporazumu glede sestave kaoli* cijske stranke na Reki: »Jaz ne proma^ tram stvari tako tragično, kakor se opisuje v mnogih listih. Pozablja se, da je aneksijski blok zastopan v izvoljeni konstituanti s skoraj tretjino glasov in da ima vsled tega pravico na nekoliko mest v vladi, katerih mu ne more nihče oporekati. Da so bili Italijani poklicani na Reko, je ne mala krivda popolnoma nesposobnih in — govorim odkrito — ne preveč taktnih jugosiovenskih me* rodajnih faktorjev. Sele pozneje se je italijanski velekapital zavedel ogromne nevarnosti, ki jo je tvorila Reka z»a Trst in Benetke in je začel aneksijsko huj* skanje v velikem stilu.« Gotthardi je omenjal, kako je že aprila 1919. razkril razne nerednosti in obogatitve v mestu, ter zahteval, da sc krivci kaznujejo, oziroma da se uvede proti njim preiiskavU. Po umoru Fran? coza bi bila morala zasesti mesto angieš* ka policija. Strah pred sodiščem in ne* varnost za Trst, če bi Reka prišla pod angleški vpliv, sta silili (Gotthardi je poudaril to besedo) na to, da se pozove D'Annunzio v mesto. »Isti vzrok je bil merodajen — je nacMjeval Gotthardi —» za uničenje volilnih žar po Zanellovi zmagi, ker je znano, da je Zanella zahteval sodno preiskavo proti1 krivcem. Sodno postopanje proti krivcem bi bilo pa pokazalo, da so bili gonilna moč vse* ga gibanja italijanski vladni' krogi ali italijanski velekapital. Brezdvomno je tore j, da se bo rešitev rvškega vprašanja in povrnitve k rednemu življenju tako dolgo zategovalo, dokler se bodo znaše (reš.) strani slišali nameni mašč. in pla* čila. Če promatramo torej položaj trez* no, moramo priznati, da ne bodo dosegli s tem nič, tudi če ostanemo v bedi m pregnanstvu, in da bo mesto iizpostavlje* no vedno večjemu propadanju. Smatram vsled tega za bolj koristno fti pametno če dosežemo časten sporazum, in skic* nemo mir, če uvidi protivna stranka svojo krivico. Toda ne brez pogojev.« Glede pogojev je Gotthardi med dru* gim omenil, da je imela Reka pred pri* hodom italijanske vojske za 700,000.000 blaga, katero je popolnoma izginilo. Tekom bojev decembra 1. 1920. so bile porušene hiše in poškodovani mostovi. Za vse to se mora povrniti škoda in ra? zen tega zajamčiti meščanom svobodo in jih pustiti, da delajo. Če se ti pogoji izpolnijo ni povoda po Gotthardijevem mnenju, da bi se ne sklenil sporazum, ali pa podpiral Zanella, če ga je že skle niL Gotthardi je končno še enkrat poudarjal, da nima nikakih maščevalnih namenov in da je pripravljen, prožiti svojim nasprotnikom roko, četudi je mo ral živeti dve leti v pregnanstvu in naj* hujši bedi. _ Čehoslovaika Meja med Čehoslovaško in Poljsko . PRAGA, 6. Mednarodna komisija za določitev mej je sklenila, da se bo meja med Poljsko in Čehoslovaško popravila v soglasju z gospodarskimi in vojaškimi potrebami in s potrebann zveze med Tešinom in Oravo. Komisija je tudi skle* nvla, da naj obmejne straže zasedejo končno določeno mejo. Na prihodnjih sejah se bo komisija bavila z mejo pri Spišu. Čehoslovaški uradniki so že pre* tekli petek postavili pri Frystatu prve mejnike med Čehoslovaško in Poljsko. Delavski telovadni zlet ▼ Pragi. PRAGA, 5. V Prago je prišlo več sto ameriških telovadcev, da se udeležijo prve telovadne tekme delavskih telovadnih društev, ki se bo vršila koncem tekočega meseca. se začenši od 4. junija odpravljajo določbe glede odmerjanja kruha, testenin, riža in koruze ter omejitve, ki jih predpisuje kr. odlok od 8. aprila 1920. Bančni račun gospoda generala Segresja Petkova dunajska »Arbeiter Zeitung« piše: »Obseg verižniških kupčij italijanskega generala Roberta Segre*ja, bivše* ga vsemogočnega predsednika vsem o* gočne komisije za premirje, je razviden že iz njegovih vlog pri eni sami banki. Tekoči račun generala Segrč*ja nri »Wie* ner Bankverien*u«, dokazuje, da je po* ložil tam sledeče svote: 24. maja 1919.: vzloženib 10 miljonov starih kron; 31. maja 1919.: vloženih 5 miljonov starih kron; 20. oktobra 1920.: vloženih 100 delnic hodorovske tovarne za sladkor; 14. septembra 1920.:" vloženih 25 lombard; 14. septembra 1920.: vloženih 21 lombard. Kako je mogel italijanski general, ki je imel tu vršiti zgolj vojaške posle, vi o* žiti v banko tako velikanske svote? To pri koliko drugih bankah se isto z^o* dilo! Jasno je, d,a so vse te vloge v zvezi z vsemogočnimi dvomljivimi kupčija* mi, pri katerih so bili seveda udeleženi tudi avstrijski državljani.« Krvavi spopadi med fašisti in komunisti v BolonJL BOLONJA, 6. Včeraj je prišel v jZappolino pri Bolonji en kamijon fašistov in je bil napaden od komunistov. Razvil se je hud boj, streljali so na obeh straneh. Ranjenih je bilo 6 oseb. Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti o .pretepih in krvavih spopadih med fašisti in komunisti. Stavka državnih uradnikov. RIM, 6. Stavka Hržavnih uradnikov se nadaljuje vkljub vladnim protiukrepom. Vlada namerava baje nastopiti še bolj odločno. bilo proglašeno vojno stanje. Navadne represalije pa se dandanes zelo redko dogajajo. Uradne represalije so upravičene iz vojaških ozirov in se izvršujejo z najstrožjo disciplino. Irska republikanska armada — je zaključil Green\vod — predstavlja le neznatno manjšino, ki bi hotela prestrašiti angleško ljudstvo in ga prisiliti, da bi Irski dalo neodvisnost, £eSaT P ^lija ne bo nikdar dovolila. Mir se bo dal vzpostaviti na Irskem samo s tem, da se najprej uniči irska republikanska armada in se nato južni del Irske pridobi za to, da bi se začel pogajati s severnim delom dežele. To gibanje se je že začelo. Treba je pustiti Ircem proste roke, da se pogodijo med seboj v mejah, ki jih določi angleška vlada. To pa je edino sredstvo, s katerim se na Irskem da doseči mir. Rudarji odklonili vladne predloge. — Lastniki proti združitvi dobičkov. LONDON, 5. Zveza rudarjev je odklonila predloge angleške vlade. Lastniki rudnikov sa odgovorili, da ne bodo mogoča nikaka pogajanja, dokler bodo rudarji vstrajali pri svoji zahtevi, da se morajo dobički posameznih rudnikov zložiti v en sklad in da morajo biti plače povsod enake. Lastniki so predlagali, naj bi državni urad za plače pod predsedni-štvom kake nepristranske osebe proučeval vprašanje normalnih plač in razmerja med se je zgodilo le pri eni banki. Bog vedi, p}a$ami in dobički. Izjavili so, da sprejemajo Italija Ministrski svet se bavi k vprašanjem osvoboditve trgovine z žitom. RIM, 5. Včeraj popoldne je imel ministrski svet sejo, ki je trajala od 16 do 18.30. Prisotni so bili vsi ministri razen Labriole, ki ga ni v Rimu. Seji je prisostvoval tudi komisar za prehrano in potrošnjo posl. Soleri. Ministrski svet se je pečal v glavnem z vprašanjem uprave žita in je razpravljal o načinu, kako bi se čim prej dalo vzpostaviti svobodna trgovina s tem pridelkom. Posl. Soleri je podal o tem vprašanju dolgo poročilo, o katerem je ministrski svet obšino razpravljal. Odločitev je bila odgodena do prihodnje seje. Odmerjanje kruh«, riža, testenin in koruze odpravljeno. RIM, 5. »Gazzetta Ufficiale« je objavila včerai odlok komisaria za ootrošnio. s katerim Nemšid državni kancelar ni nastopil uradno proti ljudskemu glasovanju. DUNAJ, 5. Berlinski dopisnik lista »Neoie Freie Presse« porooa, da je izve* del od neke osebe iz okolice državnega kancelarja, da niti ta poslednji! ni poslal na Dunaj n'kake brzojavke proti Ijud? skemu glasovanju in da se tudi drugače ni spuščal v nikako prizadevanje, ki b/ bilo naperjeno proti glasovanja* za pri? ključitev. Državni kancelar je le imel zasebni pogovor z avstrijskim zastopnic kom v Berlinu, kateri je bil kancelarja vprašal, kaj misli o primernosti ljudske* ga glasovanja. Kancelar pa ni vedel, da se bodo njegove izjave objavile, in av* strijski zastopnik ga tudi ni1 vprašal, ali bi dovolil, da se ob javijo. Raizume se da kancelar Wirth kakor sploh vsi vodilni politiki ni nasprotnik priključitve Avstrije k Nemoiji. Zaveda na se, da on kot načelnik nemške vlade ne sme na? stopiti proti mirovnim pogodbam. Rusija Rusija in vprašanje Gornje Šlezije — Vilna RIGA, 6. Poljski dopisni urad v Rigi javlja, da zbira Rusija močne čete ob poljski meji. Sedaj so lotvinski listi ob? javili nekatere izjave ruskega odposlan* ca Joffeja, ki so v zvezi s tem zbira? njem čet. Joffe je rekel, da ima Rusija namen ostati nevtralna, da pa ne bi mo* gla ostati ravnodušna, če bi obmejne države vsled dogodkov v Gornji Šleziji spremenile svojo politiko toliko, da bi se moralo spremeniti tudi' razmerje med temi državami in Rusijo. V vprašanju Vilne se bo Rusija držala določb pogod? be med Litvo in Rusijo. t^emlila Sojenje vojnih krivcev. — Kapitan Neumann eproščen. LIPSKO, 5. Včeraj se je začelo postopanje proti pomorskemu kapitanu Neumannu, ki je obtožen, da je potopil bolniško ladjo »Dover-castle«. Obtoženec je izjavil, da se je ravnal po ukazu poveljnika mornarice, ki se je glasil, da ni treba prizanašati angleškim bolniškim ladjam, ker so na sumu, da služijo tudi drugim namenom in ne samo za prevažanje ranjencev. Kapitan je dalje izjavil, da je ladjo najprej opozoril z dvema slepima streloma. Pozneje pa da ni nikakor oviral reševanja ljudi. Državni pravdnik je prišel do zaključka, da se kapitan Neumann kot vojak nikakor ne more smatrati za ^odgovornega in je priporo čal, naj se oprosti. Sodišče je obtoženca opro stilo. vladne predloge in da bedo stavili svoje podrobne predloge za njih ostvari lev. logov. Anglija in Tuška LONDON, 5. ^ Vlada se bo bavila z vprašanjem, kakšno zadržanje naj zav* zame nasproti1 turški vladi v Ango-ri, na eni sej, ki se bodo vršile v 'začetku pri* hodnjega tedna. Govor turškega ministrskega predjed* nika. — »Bratski sporazum z Rusijo« CARIGRAD, 5. Tevzi paša, predse d* nr'k an.^orske vlade in komisar za držav? no brambo, je podal pred narodno skup> šeino sledečo izjavo: Naša notranja litika se v splošnem ni1 spremenila. Uspehi, ki smo jih dosegli, nc.s spodbu* jajo, da nadaljujemo po isti poti. Nada? lievali bomo borbo po načel.'h, ki jih je določila narodna skupščina, dokler ne dosežemo popolne politične, gospodnr? ske, finančne in vojaške neodvisne-.11. Prepričani smo, da ni več daleč hip, ko bodo tla iiiaŽili očetov očiščena, od zacN njega sovražnikovega vojaka. Vsled uspehov naše vojske sm-o postavili nove zahteve. Ne odklanjamo miru, toda hočemo imeti pravico živeti in ohraniti svoio neodvisnost. Vse naše moči so v službi naše lastne obrambe. Vsled nr-skega sporazuma z Rusijo se naša poli« tika na vzhodu povoljno raizvija. Ohno* vili smo odnošaje s Perzijo, našo sc< stro in sosedo. Treba je upati, da se do* bri odnošaji vzpostavijo s Francijo in Italijo, seveda v mejah naših narodnih zahtev. Narodna skupščina je sprejela to izjavo z velikim navdušenjem. Amerika Proti Kncxovi resoluciji \VASHINGTON, 5. Komisija, predstavništva za zunanje zatdeve se je iz* javila za to, da bi se Knoxova resokici* j a nadomestila z drugo, ki bi zahtevala, naj se proglasi prenehanje vojnega sta* nja z Nemčijo in Avstro ? Ogrsko. AvsSpaSSJa Avtsralija prevzela upravo fei^še nem5ke kolonije Nove Gvineje. ŽENEVA, 6. Tajnik Zveze narodov je prejel od avstralskega ministrskega predsednika brzojavko, ki mu naznanja, da je Avstralija 9. maja t. 1. prevzela upravo bivše nemške na" selbine Nove Gvineje. Anglija Irsko vprašanje — Angleške metode. LONDON, 6. Irsko vprašanje je stalno na dnevnem redu pred doljno zbornico. Na eni zadnjih sej so nekateri poslanci strogo napadali angleško upravo na Irskem, vladi so predvsem očitali, da je umeknila čete iz du-blinske carinarnice in da ni znala ustanoviti na Irskem enotnega poveljništva nad tamkajšnjimi angleškimi četami. Državni tajnik za Irsko Greenwoć! je branil angleško upravo na Irskem. Glede dublinske carinarnice, ki so jo fenijanci sežgali, je rekel, da bodo vsled uničenja osrednje carinarnice v Dublinu največ trpeli Irci sami. O represalijah je rekel, da jih lahko odredijo samo višji častniki, ki imajo vsaj čin poveljnika brigade. Sežigajo se samo hiše — je rekel Greenwod — v katerih je bil storjen ali poskušen kak umor. Nedolžnim, ki postanejo žrtve teh repre-salij, se bodo dale primerne odškodnine. Represalije se vršijo samo v tistih krajih, kjer je Dr. Ume Mit na snoji zadnji poli Z žalostjo v srcu smo se vozili v ne» deljo predpoldne iz Trsta v Voloskos Opatijo, v ta raj na naši zemlji ob sinji Adrijr, v naši Liburniji. Le predobro smo se zavedaii, kaj pomeni naša pot. Ni se odprl grob, samo 2vesten;u so* progu, ljubečemu in skrbečemu glavarju rodbine, ne samo prezvestemu in na j mi* lejšemu prijatelju, ne samo zvestemu borilcu kremenitega značaja za strar naroda: ne samo to, kajti zavedali smo se tudi, da je našo zapadno Istro zadela neizmerna nesreča. S smrtjo Sime Ku* relića je osirotela — naša divna Pazit1* ščina s svojim dobrim, zvestim in muče* niškim ljudstvom. Zavedamo se, da vsaj za se^aj ni nadomestka za pokojnega Kureliča. Odšel je pastir, ko bi ga ovčice najbolj potrebovale! To boli, to žge v dušo. Truplo pokojnikovo je pripeljalo v Volosko tržaško Novo pogrebno podjet* je g. Stibila v nedeljo popodlne ob 3. uri. Svojo nalogo je izvršilo točno in vestno. Žalni gostje so se zbirali' na vzhod* pem koncu Voloskega, pri hiši Tomičl* cevi, rojstnem domu soproge pokojni* kove. Tu so se polagali venci, ki so jih poklonili pokojniku v zadnji pozdrav: vdova, rodbina, znanci in prijatelji. Omenimo venca političnega društva »Edinosti« z napisom na trakovih: »Dič* neonu borcu svojega naroda!« in pa ve* nec z napisom: »Svojemo starešini pa* zinski Jugosloveni«. Došh so bivši po» slanci istrski: Dr. Poščić, dr. Matko Trinajstić, dr. Stanger (oče našega seda» njega poslanca), dr. Gjuro Červar. Da» Ije številni drugi istrski soboritelji in prijatelji pokojnikovi: bivši deželni šob t>ki nadzornik Matejčić, slavni pisec in .. -i r p , j -1 J c l-> 11Jlli Ruiaiouciui v^auiaja IU ct IU - pesnik V Car bmm, zdravnik dr. proli pr0g]asitvi tržaške luke za prosto luko! biančić, dr. Ante Mandić, dr. Fran Brn» Kongres, »ki je bil pod globokim vtiskom go-čić, dr. Vesel ter številno drugih razuma 1 vomikovih besed«, vendar ni sprejel protestov nikov posvetnega in duhovskega stanu,! proti ustanovitvi tržaške preste luke, ker je v ki se jim je pridružila velika množica Široko se je pa govorilo, kako bi treba izl^olj- j cen spomin po njenem bratrancu Juriju De trošarini so bili v seji sprejeti brez ugovar-Sati prometne razmere v Istri in — prav na j Stabilu, ki je padel kot italijanski vojak na(janja. Glede naredb z ozirom na takse časo-kratko so govorili o pomoči Trstu, to je o | Grmadi. | pisnih oglasov se Še ni končnoveljavno skle- * nilo in bo o tem odločal ministrski svet. Ta naredba se ne stavi v finančni zakon, ampak v ciklus zakonskih naredb. vprašanju tržaške preste luke. Govoril je samo z&zzL&^^išttJzZ S™ Darovi za nesretne žrtoe u Istri 'drugih žalnih gostov. Politično društvo »Edinost« sta zastopala podpredsednik dr. Slavik in Makso Cotič. Kondukt je vodil (radi odsotnosti g. župnika) g. kapelan Jedretić ob asisctncl kapelanov Kocijana in Sironiča. Otožno in pretresljivo so doneli zvonovi v cer=> kvenem zvoniku, kakor da je tudi njim težko. Sprevod se je začel pomikati. Na Celu, za križem, so stopale deklice iz voda usmiljenih sester. Velik, dolg je bil sprevod, zgovorna manifestacija vse lju* bežni in hvaležnosti, ki ju jc imel narod do nepozabnega pokojnika. A kaka bi bila še le, da niso razmere take kakršne so: okolica ni niti mogla pravočasno do= znati o smrti in pogrebu Kurelićevcm! Zato smemo reči, da so bili tisti, ki so mogli priti, tolmači čustev nešte* tih množic. Ko so truplo pokojnikovo nosili v bož* ji hram, so žalostno in slovesno zadone* !e orgije na kom. V cerkvi smo pa do? fiveli nekaj v kar nam je v teh hipih glo* boke žalosti vlivalo v dtušo tolažbo in vero: obredi za mir in pokoj duše muče= n-ka so se vršili v živem narodnem jeziš Jcu (takoizvanem »ščavetu«)! Bilo nam je, kakor da iz žive narodne besede za mrtvega čujemo 'blagovestje: ne obu* pujte, saj boste živeli I In zopet so zadonelc orgije v oozđrav pokojniku na poti k večnemu počitku. Sprevod se je ustavil na groblju sv. Roka. Nagrobni govor se ni smel izreči: Z Bo* gom nepozabni Š:me! Počivaj v miru! rrisegemo Ti, da bo Tvoj spomin ne* minljiv med nami! Zabranjeno je bilo, govoriti. Prepoved sicer ni bila izrecna, ali namigavaii so, kaj bi se utegnilo zgo* diti, ako bi kdo na grobu govoril. Ugo* tavljamo, da jc zadnji del žalne slavno* sti na pokopališču »nadzoroval« pogla* var tamkajšnjih fašistov. Udati smo se morali, ker nismo smeli tvegati, da bi kak čin strasti in sovraštva skušal skru* niti sveti Lpomin pokojnikov. Beseda ni smela izraziti, razmere ni* so dvolile, čina dolžne pietete, kakršen ni zabranjen nikjer, kjer vladajo civili* zirane razmere, pa tudi. če gre za po* litičnega nasprotnika. Tukaj pa se ni* sta mogla pomiriti strast in sovraštvo niti pred veličastjo smrti! Zato pa so globoka žalost, ki se je izražala na obra* žih, in grenke solze, ki- so rosile tudi lica starčkov, govorile, kaj čutimo in kako težko nam je slovo ©d tega moža. Vendar bo naš narod cul besedo, k! bi se imela povedati ob odprtem grobu Žime Kurelića. Napisal jo je eden naj* odličnejših sinov naše tužne Istre. Naj za danes iz tega izliva plemenite narod* ne duše posnamemo le prisego: »In vi* dimo Te, kako plakaš nad svojim mu* cenikom, nad svojim nesrečnim naro dom, in kako mu izročaš, podedovano plamenico in zahtevaš od nas skrajno obljubo in največjo prisego... Da, Sime, mi obljubljamo... In prisegamo Ti, da jo borno čuvali. Vidimo, kako nas blagoslavljaš, čujemo Tvojo besedo tolažbe in nade ...!« Milka Zupan nab. pola 147 nabrala v Treb-čah ! 18*25 L. — Ljubo Kravos nab. pola št 229 L 206.— Gospa Valči nabrala med para-zadnjem hipu priskočil nekdo na pomoč in grafarji 250 L. — Jakov Renko nab. pola 179 prosil, da se stvar odloži, dokler se položaj 155 L. —Mila Župan nab. pola št. 145 L 189.— ne zjasni. Cikal je bržkone na Reko, Po našem Kraševec 50 L. — Slovenec sem 50 L. — Več mnenju bo položaj po rešitvi reškega vprašanja j služkinj skupaj 30 L. — Robič Josipina nab. — v kolikor gre za tržaško luko — še bolj za-j pCja 95 L 13.— Maganje 10 L.— Lazar Anton motan, toda pustimo to: ugotavljamo, da se! iq J^ Z{a Leni 5 L.° vroča želja vseh, ki žele Trstu prospeh, in med Zadp:; izkaz 3^021*65 L b 5 frankov; skute se štejemo tudi mi, ni uresmčila vkljub že. . 32.i07'90 L in 5 frankov. banalnim obljubam na dan aneksije m pozneje.; ' . . . .__„ ir—-*,, Vode ni, v Trstu namreč, čeravno bi je bilo1 res^o pohvalo zasluzi gcspodicna Zpago-že lahko. Že I. 1919 so bile imenovane razne ' 12 Ivana ker se ,e izmedv*eh komisije, ki naj bi izdelale načrte, da bi omo- ^spodicen na,bol, potrudila, da je sla od hise gočili Trstu, da se vsaj napije in umije. Komisije so delale in baje tudi nekaj naredile, toda vode niso še spravile v Trst. Zmanjkala je po volitvah — glej slučaj! — in od tedaj je pri-mankuje še vedno. »Lavcraiore Socialista« in »Emaccipazione« sta tožena, ker sta po krivem obtožila kr. orožnike, da na strašanski način do hiše, da čim prej m čim več nabere za nase istrske žrtve. ¥asti iz briške Iz Ecpcntabra. Meseca aprila nas je zapustil preč. gosp. Jožef Krančič, naš preljubljcni oziiu. Kr. žu_n-k katerem je bilo žal celi fari. Se-aa na sirasansKi nacm pretepajo ^ ^ d j n;varno bolan v bolnišnici I,udi po zaporih. Zatoni ,u ,e ba,e orozmiki £ > y k £ yeč polkovnik Bertarelli, ki da je osebno izvršil .1 * D " . ' . , .,1 „M „ preiskavo, pri kateri ni ugotovil nič hudega, i » njega. Preganjanje m britkeureso spravile »Lavoratore Socialista« se zelo veseli nad £la«e - v Sempolaju, v gostilni Kosirr-ia ; biiiiNJfc.VEC jamčeno naraven, v poljubn; v Štanjelu, v ljudski šoli (za Štanjel-Avber-Štjak ; množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De- v Gropadi, v gost. Križmančič (za G -^aJo-Padriče t kleva, Slavina p. Prestranek. 34 j v Sv. Petru na Kr., v gostilni Vodopivec Popoldne: KDOR IiOCE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« Globoko ginfeni se srčno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob dolgi in mučni bolezni ter ob smrti naše drage PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (57) Nikakor pa se ni smela izdati pred Milo s preveliko nežnostjo. Ta bi od strahu, ker se-jitra hoče oditi, mogla kaj izbrbljati starišem. Zato Je pripravila potrebno med tem, ko je bila Mila pri večerji. Svoj nakit, nekoliko rokavic, uhane In zlato uro z verižico je spravila v eno Skatljo, ki jo je spravila v žep oble ke, ki jo je hotela zjutraj obleči. To so bil ▼hii. Potem Je zložila v karton nekoliko perila, najpotrebnejšega, eno bluzo, eno spodnje krilo ter položila karton na omaro, kjer Je bil tudi poprej. Ako bi bilo potrebno, bo pikala Marijani po te stvari. Ta ji je udana in Jo ima raaa in bo znala gotovo neopaženo po-ilatl {1 ta karton* Ko te je Mila povrnila v sobo, je bila I-vanka že gotova a svojimi pripravami in je navidezno Čitala neko knjigo, sedeč mirno pri jnizL Tudi Mila fe bila tiha; sedla je na divan in kadila svojo cigareto. Tudi tu je bilo ena njunih milih stvari: po vsaki jedi sti pokadili dve tri cigarete. Videč da MAn r-^i, tudi Ivanka prižgala cigareto in kmalu je bila kak strah, ki je bila sama z njim. To je pri- soba polna dehtečih oblakov bosanskega to- L-"1- J l j * ' • -- —1— J----1 baka, ki jima ga je preskrbi jal Klinar. — Ali nisi lačna? — je vprajgala Mila sestro. Prinesla sem koSček peciva — je nadaljevala in potegnila iz žepa omotič. — Hvala ti, jsrce — je odvrnila Ivanka, ki je mislila na jutršnjo ločitev — nisem lačna nimalo ... Kak je bil oči pri večerji? — Ah, mračen, ni govoril niti besede. Tudi mama se je držala ojstro, pak si ni nikdo upal izpregovoriti — je odvrnila Mila. — Marijana mi je povedala, da ste se prerekali radi Kli-narja, poprej, nego sem prišla jaz. Ah, uboga Ivanka, aii ti je močno žal zanj? Ivanka je odgovorila z ih t en jem. Privlekla se je k divanu, položila glavo v naročje Mile in zajokala. Tudi Mila je bila itak že sama razburjena. Njeni lici sti goreli, naglo je kadila cigareto in trgala s prsti svoje krilo. Sestrina žalost jo je žalostila, a Imela je tudi svojo muko. Sedaj ji je bilo ie vroče in oblival jo je pot, ko se Je spominjala onega, kar se je danes dogodilo. Ivanka ni prišla ponio, a ko je ob Šestih odšla od Driničevih, je bil Roder pred hiio in se ji je pridružil takoj. Prosil jo fe, da bi šla na okoli preko Ribnjaka, kjer bi mogla malo posedeti na klopi, ker bi ji rad nekaj povedal. Ona se je nekoliko obotavljala. Da-si ji je ugajala Roderjeva f o rr>«rlar r*<»1c»f časa sem občutila ne- hajalo od tod, da je nekega večera doma prisluškovala na vratih in razločila, kar sta se oče in mati razgovarjala o nekem Častniku fn nekem dekletu, ki je postala nesrečna rađi njega. Tedaj ji je prišlo na pamet, da bi tudi Roder mogel biti tako slab človek, ki spravlja dekleta v nesrečo. Zato se ni čutila varno pred njim, na drugi strani pa ie ta častnik že preveč zajel njeno fantazijo, aa bi se je mogla odreči, da jo spremlja domov, da ji govori laskave besede in da postopa z njo kakor s pravo gospico, istotako kakor Klinar z Ivanko. Po kratkem obotavljanju se je udala njegovi prošnji,, da pojdeta preko Ribnjaka do--mov. On je gotovo hotel s tem le podaljšati pot, da bo nekoliko več Časa znjo. Končno ni videla v tem nič slabega in ji je celo u-gajalo. Tudi kasno nI bilo Še, če se je videlo nekoliko, večer je bil topel — ravno prijetno je bilo, malo izprehoditi se. Sedla sta na klop pod mladim kostanjem. Ribnjak skoro prazen. Samo v nekem kotu se igralo nekaj dečkov ob kriku in viku, ki pa kmalu zopet vtihnil. Jel je legati mrak in je od hipa do hipa postajal gostejši. V njem so se hrepeneče dvigale v vls mlade, še gole veje, ki so Še le delale popke. Kakor da so prosile nebo, da jih ogreje solnce, da njegova toplina odpre vrata do tistega življenja, ki je vrelo v niih in jim napelo r»ot>kp, ki naj le počijo. s, \f Zahvaljujemo se tudi za mnogobrojno spremstvo pokojne k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo g. primarju dr. Miro Mitrovichu in dr G Saiz-u ter njihovim asistentoma, bolniškim postrežnicam v norišnici, učiteljskemu zboru in učencem barkovljan=ke šole, gojencem in gojen-kam trgovske akademije, drugemu učiteljstvu, prijateljem in znancem, pevskemu društvu .Adrija" za žalostinke in preč. g. župniku. Vsem Bog povrni. 444 Grudna Kraševic. v Saležu, Dutovljah, JJovirju ; v Preslranku pri g Žnidcršiču v Matenj'vasl; na Opčinah v „Ko-isumrccm društvu"4. DNEVNI I ED : 1. Poročilo zastopnika mat ce In odobritev letnega računa za 1. 1920 ter razJelitev čibt^g.i d b \a. 2. Poročilo podružničnega načeiništva in i a z in štva. 3 Sprememba pravil. 4. Volitev novega odbora in zastopnikov za občnf zbor matice 5. Slučajnosti. Liro in kraj določijo podružnična vodstva in to nemudoma javijo matici. Ker so občni zbori velike važnosti za razvoj zadruge, se prosijo Člani, da se ist.h vsi ud ležijo. 44Z ODBOR MATICE. vmz balega mm% Istrskega rsfoska In KrsšKešn terana na de^lo in za družine. 3-- Pos'režfia os ćcm. Cene zmsrne. 01. ranico!! šfei'. 0. Štrancur. I JU t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naša nepozabna mama oz. stara mama in taSča Josipina Berhuč roj. Stare posestnlca dne 4. jnn ja ob 9 uri zjntraj, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb pred age pok jnice se b de vršil v ponedeljek, dne 6. jun ja 1921, ob P. uri zjntraj, iz hiše žalosti v Sv Križu na domače pokopališče. Sv. Križ Cesta, 4. junija 1921. Vsi ostali, Iskreno ja ljube«. 440 Brez posebnega obvestila. n m S?WM ZAHVALA. Vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili k večnemu počitku našega dobrega strica in svaka Ferdinanda Gaberščlk se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa boji izrečena prečustiti duhovščini. pevskemu zboru rok. braL društva za žalostinke, vtem dekletom, fant 'm n s pošt. prebivalstvu, ki sc je udeležilo pogreba. 437 TOLMIN, 2. junija 1921. Obitelj: Gabaritlk (Modrijan)