- .
Lisfslovenskili deUvteV T Ameriki
POZOR, NAROČNIKI. ..
Naročnikom wmihuiJmm, da več ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— d« katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: CHalsta S—1242
Sntertd m Beoond Okaa Malte 8tptamb«r H, 1901, at tha Post Offioa at »tw Torte, *. Y,
Act of OonfTtta of March 8, 1879.
TELEFON: OHalsM S-lttf
No. 246. — Stev. 246.
NEW YORK, WEDNESDAY; OCTOBER 20, 1937-SREDA, 20. OKTOBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV,
SPANSKl FAS1SH UTRJUJEJO MEJO PR0H FRANCI
Napetost med Nemčijo in Cehoslovasko
ANGLIJA IN FRANCIJA BOSTA SKUHALI DOSEČI KOMPROMIS ZA ODPOKLIC PROSTOVOLJCEV
Italija zatrjuje, da ima na Španakem samo 40 tisoč vojakov, doom cenijo francoske in angleške oblasti njihovo število na 100,000. — Ob francoski meji so zgrajene močne utrdbe. — Nemški vojaki straži jo železnico.—50,000 tujcev na aragonski fronti.
LONDON, Anglija, 19. oktobra. — Anglija :n Francija sta sestavili skupni načrt za današnjo sejo nevmeševalnega odbora.
Seja, kateri bo predsedoval angleški vnanji minister Anthony Eden, bo skušala doseči kompromis, po katerem bodo odpoklicani prostovoljci iz Španske.
Eden se je dolgo posvetoval z angleškim ministrskim, predsednikom Neville Chamberlainom in francoskim poslanikom Charlesom Corbinom glede skupne angleško-francoske politike na seji ne-vmcševalnega odbora.
Poluradno poročilo iz Rima trdi, da se na Španskem na strani generala Franca bori samo 40,000 italijanskih prostovoljcev.
Isto poročilo tudi pravi, da imajo španski republikanci mnogo več tujih prostovoljcev.
Angleške in francoske oblasti cenijo število i-taljanskih vojakov na Španskem na 100,000 ter zahtevajo, da Italija te vojake odpokliče.
španski poslanik v Londonu pa z ozirom na i-talijansko trditev pravi, da ima republikanska vlada v Valenciji zanesljiv oporočila, iz katerih je razvidno, da je na Španskem 1 10,000 italijanskih vojakov.
SAINT JEAN DE LUZ, Francija, 19. okt. — Španski fašisti grade močne utrdbe ob špansko -francoski meji, rped njimi strelske jarke iz cementa in postojanke za težko artilerijo.
V	te utrdbe pri Elizondo, blizu francoske meje, je bilo poslanih 7000 vojakov, nemški vojaki pa so prevzeli varstvo španskih železnic, ki vozijo čez mejo v Francijo. Med temi železnicami so tudi
Irun-Elizondo, San Sebastian-Pampelona in Lo-grono-Pampelona železnice.
Strelske jarke gradijo med Fonteurrabie, ki nahaja nasproti Hendaye, in Elizondo in na postojanke vozijo s traktorji artilerijo.
Velika skupina španskih generalov nadzoruje utrjevalna dela.
HENDAYE, Francija, 19. oktobra. — Okoli 50,000 tujih vojakov, med njimi 35,000 Italijanov, se nahaja v ljutih bojih na aragonski planoti izven močno utrjenega mesta Saragosse, 180 milj severovzhodno od Madrida.
Na raznih krajih fronte je bilo v bojih skoro 350,000 mol
V	bitki pri Saragossi, ki je največja v sedanji vojni, se nahaja na obeh straneh največ tujih prostovoljcev.	.	f
Republikanski glavni stan v Madridu je ukazal veliko ofenzivo od severa in juga v namenu, da se republikanci polaste Saragosse.
Na republikanski strani se bori v prvih vrstah sloviti Listerjev bataljon, katerega podpirajo francoski, poljski, čehoslovaški, italijanski in nemški prostovoljci, katerih je okoli 15,000.
Proti rfjim je general Franco poslal v boj devet bataljonov tujcev, med katerimi je 35,000 Italijanov.
General Jose Fidel Dabila, čegar armada se nahaja samo še 22 milj od Gijon$, pravi, da se bodo morali Asturci ali predati, ali pa bodo popolnoma uničeni.
JUNAŠKI BOJI KITAJCEV PRI SANGHAJU
"Samomorilni bataljon" je bil uničen do zadnjega. — Bivša komunistična armada vstavila japonsko prodiranje.
&ANGHAJ, Kitajska, 19. oktobra.— Kitajski "samomorilni bataljon*' 1400 mož je bil pobit do zadnjega moža, ko je junaško preprečil Japoncem, da niso prebili črte pred Šang-liajem.
Japonci so skušali priti Kitajcem v zaledje ter so se pri tem posluževali strojnic in artilerijo, toda 300 Japoncev je padlo, ne da bi dosegli kak u speli. Japonci so pri tem skušali odrezati 200,000 Kitajcem pri Tazangu severno od Sang liaja.
Japonci so proti jutru z o klopnimi avtomobili in tanki u-darili od reke Vusung proti jugu. Posrečilo se jim je že priti čez reko, tedaj pa jih je en sam kitajski polk, ki se je zaprisegel, da rajši umre. kot pa bi se umaknil pokosil s strojnicami. Val za valom so japonski polki napadali kitajske utrdbe, in kitajske vrste so se redčile, dokler ni ostal poveljnik polka major Oinčingvu z 12 možmi. Slednjič so tudi zadnji branilci padli junaške smrti.
Poročila osme kitajske armade, bivše kitajske komunistične armade, pravijo, da se je njen poveljnik general Outeli utrdil na vzhodni meji province Šan-si ter je vstavil japonske divizije, da niso bogle vpasti skozi gorske prelaze proti Tajuanu.
NANKING. Kitajska, 19. oktobra. — Kitajski vojaški po veljniki v provinci Šansi dol-že italijanske misijonarje v Lajuanu, da ob meji provinc Nansi in Hopej, da so dali zavetje kitajskim izdajalcem ter so prosili vlado, da protestira pri italijanski vladi.
Poročilo kitajskega poveljnika v Šansiju pravi, da so italijanski misijonarji dali zave: tje skupini "ohraniteljev miru", katera organizacija je pod vplivom Japoncev. Ko so Kitajci pregnali Japonce iz mesta, je kitajski poveljnik za hte-val od misjonarjev, da mu "izdajalce" izroče. kar pa so misjonarji zavrnili. *
QUEZON HOČE NEODVISNOST FILIPINOV
Predsednik filipinske države noče čakati do leta 1940. — Ameriški visoki komisar je bil navzoč pri njegovem govoru.
MANILA, Filipini, 19. okt. — Pred filipinskim narodnim zborom je jiredsednik Manuel Quezon zahteval, da naj stopi samostojnost Filipinov <v veljavo že leta 1938. ne pa šele 1946, ker bodo do tedaj ovire že odstranjene.
"Ovira, ki bi mogla zadrževati možnost uspešne in trajno neodvisnosti- leta 1938, tudi do leta 1949 ne more biti odstranjena," je rekel Quezon. "Če moremo tedaj imeti svobodo za vsako ceno in smo pripravljeni nositi vse njene posledice — slabe in dobre, potem je nočemo imeti pozneje kot 1. 1939."
Visoki komisar Združenih držav, Paul V. McNutt, se je tekom Quezonovega govora nahajal na isti tribuni ž njim. "Ako oni, ki oporekajo mojemu predlogu," je nadaljeval Quezon, "mislijo, da leži nevarnost, kvoboda, blagostanje in mir Filipinom v kaki politični zvezi, z Združenimi državami, tedaj naj povedo odkrito, mesto da mislijo, da bo pred letom 1946 kak nepričakovan dogodek preprečil vstvaritev filipinske republike. Poglavitni vzrok moje zahteve za neodvisnost Filipinov do leta 1939 je ta, da sem prepričan, da za svoje interese delamo najboljše, ako dobimo neodvisnost te-kom vladanja predsednika Roosevelta."
NEMIRI V
PALESTINI
Haj Amin E1 Husseini je pobegnil iz Jeruzalema. Angleške žene z otroci so zbežale iz Hebrona.
AVSTRIJCI VSI V ENI STRANICI
JERUZALEM, Palestina, 17. oktobra. — Haj Amin cl Husseini, predsednik mohame-danskega najvišjega sveta i ji predsednik arabskega visokega odbora je pobegnil iz Jeruzalema v Sirijo.
Od julija, ko je bilo izdano povelje za njegovo aretacijo, se je nahajal v mošeji Omar, ker je vedel, da se ga v inošeji ne bt* nikdo upal aretirati. Iz istega razloga tudi pred dvema tednoma ni bil deportiran z ostalimi člani arabskega visokega odbora.
Ko je pobegnil iz mošeje, je bil oblečen kot kmet ter se je odpeljal v Gazo, kjer je stopil I nikdor ne bo dobil pravice za
PRI DEMONSTRACIJAH JE BILO RANJENIH VEČ POSLANCEV
BERLIN, Nemija, 19. okt. — Nemško časopisje, čegar vsak stavek je uradno navdahnjen, je naenkrat postavilo v luč Cehoslovasko ter so članki postavili v senco celo razprave o pogajanjih glede Španske v Londonu.
Povod za te napade so dali včerajšnji izgredi v Tepliz -Sehoenau pri demonstracija!i za Konrada Henleina, voditelja čehoslovaških nazijev, ko se je vrnil iz Londona. Tekom demonstracij je bilo napadenih več poslancev nemških Sudc-tov in policija je demonstrante razgnala.
Nemško f-asopisje oznaf-ujv* demonstracije za barbarska izzivanja, katerih Nemčija nika-feor ne bo "trpela".
"Deutsche Allgeineine Zei-tung" v dolgem članku na pr-
DUNAJ, Avstrija, 19. okt.— Vlada se poslužuje vseli sredstev, da dobi v svojo domovinsko fronto kar največje število članov in članic, predno ^ bo kampanja zaključena 31. okr.
Vlada je objavila, da bo o-nim, ki se domovinski fronti ne pridružijo, naložena kazen, kakor: ne bodo dobili dovoljenja
ivoziti avtomobilov, ne bodo -	~
je mogli dobiti javnih služb, ne vi strani pravi, da so te de-je bodo dobivali javne podpore iu ilustracije 'svobodna akcija',
na neko jadrnico, ki ga je pre peljala v Ras el Nakoura na meji Libanona. Tam je straži
kako trgovino.
Delavci, ki ne pripadajo k domovinski fronti, bodo odpu-
pokazal svoj potni list ter jelščeni in si bodo morali poiska-nadaljeval svojo pot v Beirut, |ti svoje delo. kjer je prenočil v neken* hote- J Naziji in komunisti so si na-lu, pozneje pa je odpotoval ne deli geslo: "Vsakdo v domo-
znanokam. Toda Husseini je bolj neva-
vinsko fronto in v njej bodo postavljene celice, da jo uniči
ren -v sosednih arabskih deže- Ijo." flocijalisti pa so izdali o-lah, kot pa v mošeji Omar, kaj-jklic: "Noben soeijalist se ne ti le malo je dvoma, da bo sku- s m e pridružiti domovinski šal dvigniti Arabce v Siriji in |fronti, razun če je ogrožano Iraku proti Angležem in ži- njegovo življenje."
DVA UMRLA V TURŠKI KOPELI
COLUMBUS, O., 17. okt. — V neki tukajšnji turški kopeli sta včeraj umrla 59 letni Harry Goldberg in 571etni Isaac Goldfarb. Coroner Smith je dognal, da sta se zadušila s paro.
DEŽE¥JEJ_ALABAM1
| MOBILE, Ala., 19. okt. — | Dež in viharji so ob obrežju knapravili veliko škodo. V 24 lirah je padlo 8 in pol palca dežja, kar je rekord ža mesec oktober.
Ljudje so morali nekaj hiš izprazniti; nižji del mesta je pod vodo.
V Natchez je vihar podrl po-; slopje Mississippi Power & Light Co.
dom
Angleške oblasti so že poslale angleške žene in otroke iz Hebrona. Aretiranih je bilo tudi 150 arabskih agitatorjev.
Vstavljen je ves železniški promet. Uporniki so prerezali telefonske žice med Jeruzalemom in Hajfo in z mino so raz - i strelili most na cesti' med Jeruzalemom in Ranile.
Vojaštvo straži vrata Jeruzalema.
Nek Dunajčan je obiskal neko industrijsko mesto ter je »vprašal tamošnjega župana, v
katero je angleški zunanji minister Anthony Eden razglasil na seji nevmeševalnega odbora glede Španske. List vprašuje, zakaj ne bi mogla Nemčija storiti isto na (\hoslo>va~ škem, ako skuša kak država na španskem pomagati do moči vladi, ki jo bo bolj po godu.
4' Voelkischer Beobachter ", glasilo nazijske stran ko, pravi :
"Nad zibelko čelioslovaške države visi laž in sovraštvo, morjenjc in terorizem. Brez tega v njenem kratkem življenju ni bilo nikdar. "Z lažjo, potvarjanjem In
»	--------•> o- — j	. .. » . .	"
kakem razmerju je prebival- zvl.iačo je bila njenemu obsto-
stvo razdeljeno po strankah ter je prejel naslednji odgovor.
"20 odstotkov je nazijcev, 1"» odstotkov je komunistov, (i."> odstotkov pa je soeijalistov.'' "Toda koliko jih je, ki bodo podpirali vlado," je vprašal obiskovalec.
"O, saj so vsi v domovinski fronti," je odgovoril župan.
VOJVODINJA WINDSORSKA POVABLJENA
ABESINCI SE
UPIRAJO
LONDON, Anglija, 18. okt. — Iz Kaira poročajo, da je dospelo tja več potnikov iz Addis Ababe, ki pripovedujejo, da je položaj v Abeainiji dosti bolj resen kot si pa upajo italijanske oblasti priznati.
Domači vojaki pod poveljstvom italijanskih častnikom se upirajo in so jih že precej pomorili.
Podkralj je brzojavil v Rim, naj mu pošljejo več italijanskih vojakov. Domačini kujejo organizirano zatoto proti italijanskim oblastim.
Vesti o širjenju nemirov v Abesiniji se tako vztrajno vzdržujejo, da jih niti v Runu ne morejo zanikati.
WASHINGTON, D. C., 19. oktobra. — Vladni in diplomatski krogi so z velikim začudenjem izvedeli, da 'bo 11. decembra bivša baltimorska lepotica, zaradi katere se je kralj odpovedal angleškemu prestolu, gost Mrs. Eleonore Roose-veltove v Beli hiši.
Vojvoda Windsorski in njegova soproga se bosta 6. novembra odpeljala s parnikom Bremen v Združene države. Vojvoda si je izbral parni k Bremen, da ne prelomi niti duha svojega izgnanstva, kajti na potu v Ameriko se parnik ne bo vstavil na Angleškem, tem več bo vozil naravnost v New York, kamor bo prišel na dan premirja 11. novembra.
Vojvoda nameraiva priti v Washington 15. novembra, ko se prične izvanredno zasedanje ameriškega kongresa. ^
Angleško poslaništvo naznanja, da se za vojvoda Windsor-skega ni posredovalo -v Beli hiši in da mu uradno ni niti znano, ako vojvoda pride v Washington.
ZA RAZKRINKANE ŽIDOV
MONAKOVO, Nemčija, 19. oktobra. — Pod pokroviteljstvom propagandnega ministrstva bo 8. novembra otvorjena razstava pod naslovom "Potujoči žid" v namenu, da bodo mogli Nemci spoznati židovski značaj.
Izložba bo pod vodstvom nemškega kulturnega voditelja Alfreda Rosenberga in Juliusa Streicherja.
En oddelek razstave bo nosil naslov »"Moralna "pokvarjenost zidov". Tega oddleka mW dina ne bo smela obiskati.
ju dana pravica na konferenci, ki je vstvarila versaillski diktat. Prvo vladno odredbo je napolnjevalo sovraštvo.
"V Siriji so zadnja leta svetovne vojne češki begunci pod poveljstvom češkega roparja morili in ropali nemške ujetnike. Ako bi se ti roparji, katere danes slave kot junake, vrnili na svoje domove in bi si pričeli osvajati ozemlje sudetskih Nemcev, tedaj bi nadaljeval svoj krvavi posel."
List dalje poživlja sudetske Nemce, da se naj zavedajo, da za njimi stoji ves nemški narod in da naj še dalje branijo svoj jezik in svojo civilizacijo, )roti dehorn, ki so v službi Moskve.
PREISKAVA NESREČE
BIRMINGHAM, Ala.,17. oktobra. — Strašna eksplozija v tukajšnjem premogovniku je včeraj zahtevala svojo 34. žrtev. V Bessemer bolnišnici je namreč podlegel poškodbam premogar Ivan Fox. Življenje je potemtakem izgubilo 14 be-lokožcev in dvajset zamorcev.
Govemer je naročil državnemu rudniškemu inšpektorju Hilhouseu, naj skuša dognati ■vzroke eksplozije, da bo mogoče take nesreče preprečiti.
Neka.i ponesrečencev so žo pokopali, ostale bodo pa v ponedeljek in v torek.
. * l v :
A:
i- tisJlsM ■

Šlfc

QL2S VAfrOVA
"Glas Naroda

ftOVMG PDBUNOM1
Frank Sakser, President
J. Lopsha, See.
Not M (Ur, H. I.
New York, Wednesday, October 20, 1937
f *
ZASLEDOVALEC SUBMARINOV
- i' 1 ijr~A h* i
Tff£ LARGEST StOVENE DA1LT IN U32.
-QL AS* ABO DA" (▼«tai «f ft* ftapta)
ar 4.	tanai Wmr Dv Bm	mt Ma	ptaHtal^	
» ealo ^ pol k U **Tt	i .•••«•*PHP •••••••••••••••••••• PPjP Ml PLPI	»IUPSm I Z.11H* lib poi	tek Pa tata Ul iti ONO HM	ITJM HM rt m
		M m	taiiiiir	
po Momv Ortor. M Ml pnjtajo Mvallife
m m prtoMojeJo.
kraja unUhtf, la Mtn*
da m

iic w. IM aM, NMP !«t N. 1
Telephone: OHelae* 3—1242
DOBRA LETINA V RUSUl
letošnja nenavadno dobra letina je prinesla ruskim kmetom, ki tvorijo m* -vedno tri četrtine <*elega ruskega prebivalstva, veliko prosperiteto. S tem jo bilo uresničena največja ž«*lja ruskega kmeta, dn je dovolj živeža.
X»\Bslio rasnikarskhu |»orocilom, <la letos ni bilo izde-luuih dovolj avtomobilov in da je sploh eela industrija zaostala dal«M* za programom. je vendar resnica, da je bila letošnja industrijska produkcija mnogo večja od lanske.
Zaostala je samo za določenim programom, toda program ni samo določen za oolo leto naprej, temveč v mnogih slučajih je premen jen -vsako četrtletje.
Najvažnejše pa je, da so bile plače za industrijsko delo znatno zvišane. <M leta 1928, ko je prejemal industrijski delavec po (K) rabljev na mesec, so plače narastle na 260 rabljev na mesec, ali nr.d 400 odstotkov.
"Resnične" plače so mogoče manj narastle, kajti cene bile leta 1928 40 do 50 odstotkov nižje, slasti cene ži-vil. Toda delavci imajo veliko prednost v tem, ker dobivajo brezplačno vzgojo, zdravniško pomoč, družabno zavarovanje, u-čenje na vseučiliščih, praznike, izlete in slično.
Od leta 1933 «o vladni izdatki v ta namen narastli od 6 biljonov na 17 biljonov rabljev, kar pomeni 25 odstotkov prirastka "resničnih" plač. Poleg tega tudi sovjetska vlada nkrhi. da so stanovanja kar najnižja in ne znašajo več kot 4 odstotke mesečne plače.
Eden izmed angleških torpeduih ruši I eev, katerim je poverjena naloga zasledovati roparske submarine »v Sredozemskem morju. Rušilec je opremljen s strojnimi puškami in dvoma torpedoma.
Federalno štetje nezaposlenih
VOJNA JE NEIZOGIBNA
Znani nemški pisatelj Emil Ludwig je objavil v nedeljski številki angleškega lista "Sunday Chronicle" senzacionalen članek, v katerem piše o sestanku Mussolinija in Hitlerja ter izraža svoje trdno prepričanje, da je neizogibna nova vojna med Nemčijo in Francijo. Emil Lndwig pravi, da sft nemške gospodarske pobude, ki naj bi gnale Nemčijo »v vojno s Francijo, prazen izgovor. Ludwig našteva različne sile, ki vodijo Nemčijo v vojno proti Franciji. Svoj članek zaključuje takole:	,
"Sedanja Nemčija ima mnogo razlogov, da se zaplete v vojno s Francijo, kakor jih je imela Wilhehnova Nemčija. Samo proti Franciji hoče nemški narod revanino vojno. Nevarnost, ki jo prinaša ta korak, ne pomeni za Nemčijo nobenega <vzroka, da bi opustila misel na vojno, kajti Nemci so i-dealisti po svoje."
Po mnenju Emila Ludwiga ni edino upanje v franco-sko-angleški zvezi, ki tudi leta 1914 ni moglo preprečiti vojne .ucd Nemčijo in Francijo, temveč rešitev lahko pričakujemo edino od Roosevelta.
On zna to, on se tudi zaveda svojega poslanstva. Žal je pa v ameriškem ljudstvu globoko ukoreninjeno prepričanje, da je treba Evropo pustiti, naj sama uredi svoje razmere. Če
torej Amrika ne bo prav razumela sedanjega položaja, je vojna neizogibna.
Vse twj«-jezične skupine se naprošajo za sodelovanje pri predstojeei akciji za točno naštevanje vseli onih, ki so popolnoma ali deloma nezaposleni, kal (Ta akcija se bo vršila od 16. do 20. novembra. John D. Riggers, ki je bil od predsednika imenovan upraviteljem štetja nezaposlencev (Un-ennplovmcnt Census), se je o-brnil na vse župane in mestne upravitelje, naj sestavijo pose-iben odbor — Mayor's Committee — v vsaki poedini občini, in je izrecno naprosil, naj bo-, <to zastopnrki vseh tujerodnih skupin imenovani v ta odbor, da pomagajo v twn delu.
Štetje ne-zaposlenee<v, ko* je bilo določeno po pot^brtern zakonu 'kongresa, je povsem prostovoljne narave. M nikake kazmi, ako se k<lo ne registrira, ampak z ozimm na to, da je to prvi poskus naibiranja zanesljivih podatkov o stanju nezaposlenosti, pričakuje se, da bodo vsi ljudje v tej deželi smatrali za svojo paitrijotično dolžnost, da prepričajo one. ki so nezaposleni ali deloma nezaposleni, o potivbi izpolnjevanja dotič-n.i'h vprašal ni h listkov.
Te# listike (report cards) bo pofltna uprava 16. in 17. no-vermlbra razdelila med 31 milijonov družin v t»j deželi in te ilistike naj nezaposleni izpolnijo m vpošljejo lokalnnmu poštnemu uradu do polnoči 20. novem, bra.
Verjetno •je, da je jako mnogo ljudi tuje narodnosti v Združenih državah, ki so nezaposleni alf deloma nezaposleni, in ila m^rainzirane tujerodne skupne v vsakem -mestu auorejo biti v veliko pomoč & t mi, da nagovarjajo svoje sunojake, naj odgovorijo na vprašanja v tem ntetju. Listek vvebujej le 14 vprašanj, m se more na njih od-gavriiti« |jar besedami in v malo minutah. Vprašanja so bila tako HMavljena, da se čim manj ntogoče vtikajo v osebne zafdeve (lotičnika, in vlada nikakor ne namerava vporaibljati te informacije v nikakem po-
rv i
Iz Jugoslavije.
bilo posla, da doženejo odkod so dragulji priwli kot vzorec brra vrednosti. Je prav verjetno, da gre .za dobro organizirano tnhotatpsHco dražbo, ki ima v Beogradu in morda ne kje drugje v Jugoslaviji svoje zastopnike. BriJijanti te vrate se brasifjo samo v Nemčiji, Belgiji in na Niaozeinskrm.
Izredno velik neretec.
V daruvarskrh vinogradih .je Franjo Stole nalletel na orjaškega nwrefcej. Iz zasede je lovec pome rti in neresca dobro zadel. Kakih 200 m dal«" je ranjena zver še hropia, potem se je zgrudila. To je največji'. Little Fallsa. Skoro vsako ne-mresec, ker jih doslej v okolici|deljo sta bila tukaj, včasi pa še
<ta streljala
Prijatelj Trinkaus mi piše iz Cooper.-towna, X. Y.: —
— Kar me vprašaš, kako bo letos z lotom. Ti odkrito po-vom, da ne bo kaj prida. Lani so bili na mojem posestvu štirje zajci. Prav lepe živalice in krotke, da bi človeku skoraj iz roke jedle. Pa sta začela prihajati sem Matija in Martinez iz
Daru vara pomnijo najstarejši lovci. Telita nič manj, ko 354 kg in ima 15 cm masti.
Ugleden trgovec obdol-žen umora tvoje žene.
V Salbcu je stili prod sodnaki Momčilo Kaitič, trgovec iz Loz-
nice. Obtožnica mu je očitala* J>P«ama tako potrta, da je ta
Tudi odbit kravji rog
je (tamda-nes lahko vzrok samomora. t) temi poročajo iz Va-ljeva: V rodbinski zadrugi Nik-če\-ič«v~Ui v vasi Tnupraviču je •bila 25-4etna ž*-mi Lep<«sava določena, «la jmzi na zrvino. Xaeaikrat pa so krave začele bo&ti in ena izmed njih si je zlomila rog. To je za ugledno zadrugo eramota. Zato .je bila
da je tako mučno vplival na svojo ženo, tki, se je naposled u-snirtila. Senat ga je spoznal krivega kot intelektualnega ubijalca svoje žene in ga je obsodil na 3 mesece ječe.
-' - i t '
Kupček dragocenih bri-
Ijantov kot vzorec brez
vrednosti.
koj odšla v stajo, kjer se je o-'besilwL
SMOLA EKSOTIČNEGA PRINCA.
^ proti ^osmneOTlikom- ! N«a» železniški postaji v Beo-Tujt jezične skupine, zlaisti gradu je bilo slučajno odkrito one organizirane v brateke jed-
llote, so naprošene od Mr. Big-gersa, naj v .sivo ji h sejah razložijo vsem svojim elanoan, kaka je svrfia im narava teh vpra-šalmSi listkov, in naj podueijb 9\'oje fflane, da povedjo svojim
veliko tihotajpst\'o draguljev. V vreči, v kateri so bile pošiljke rz Nemčije, je siromašni poštni uslužbenec Todor Bo-kun našel zabojček z 78 brili-janti. Raztrgal .je omot, in ga uničil, navto si je brilijamte pri-
nezapo^k niin prijateljem, naj j svoji 1. Potem je začel drago-
rzpolnijo te listke. Naiprošene so twli, naj pomagajo županovemu n<)l)om v vsaki občini e tem, da se v vsaki otbčini se-Btavi tujejezična pododfbor od zastopnikov vsake večje tujerodne akupine, in ta pododbor fee naprnKii, naj sodeluje s poštno oblastjo s tem, da v dobi od 16. do 20. novembra preskrbi lokalni poštni urad s katerimikoli tolmači, ki bi jih isti potreboval.
tine prodajati pri juwlirjih in je seveda talkoj Obrnil pozornost policije nase. Ko so ga prijeli, je priznal tatvino in je ^daj v zaporu. Carinske oblasti s policijo vred p» ima jo o-
UXRADBL JE - SVOJO LASTNO DEDI&&N0.
Da bi kdo oteradel «&mega »abe, sliiati aeio tedoo, pa se je BatdigiiČ le	v MU*
mi. Mdad moč is okolice Mode-ne «e je pred čaeom preselil s m jo ženo v Milan. Tam je taM v težak gospodaiaki po-božaj. Ko ae je Giovvftmi, kakor <ae imenuje mladi mož, vo-
"GLAS NARODA"
pobijamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali pri jate-I je, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista le poii-
zil s cestno zelenico, je opazii poi«g wfee dobro oiblečenega gttepdda, ki mn 'je iz ddprt^ga žepa ▼ suknji zijala debela listnica. Giovanni je podlegel veliki izkušnjavi, poeta! je tat V fistnati je bilo denarja vmjnoetaiii papirjev a& 130,000 lir.
-'Nekoliko ur poaoeje je baš dfcradwnl gospod oftuBksl <tatn, prafetaivil se mu je za notarja in začel jedJk»vaJti, kaj se mu je hudega zgodilo. JagviUamo je listnica s 130,000 Ur. Pmuv to vsoto bi moral ieračiti Gio-vwmiju kot dediWHno po nekem sorodmko." (Huvnjoi je po teh fccBedsh poMeflei. (te nektoU-bo časa je pa veodArie dbnt to* fifco po^oms, ids ^ ptknal resnico. tn tSko^e je tancpverjel^
^cr-ii-i'ii.
Denarne pošiljatve
ipiuniiiiic; faiT'^msMii
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
i	V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
ta $ 155___IM*. m
S 5 M________Ufa. M
« IM - !>»■.
I11.SS__Uia. 5N
ttSM_____IMt
$4tM--Dta. tm
U S 6^5 .......... Ur m
t IU5_____Ur tN
$ 293« .......... Lir 50«
I flM---Ur im
tuts«--lir mi
$lC7Jt--Ur MM
KEK HB <'KNK SEDAJ IllTllO MENJAJO SO NAVEDENE CENK PODVRŽENE SPllKM KM 111 COItl AU DOM
Za izpUiilo vfijih tMlrn kot zforaj »reden«, bodU t dinarjih »'I Ur* davaUnjeaM to Mjto	;
GT Izplačila v ameriških dolarjih
Iz Karlovih Varov porooajo: Zdaj ob koncu poletne režije, ko idoiiiaei gostje drug- drugemu pripovedujejo zgodbice poletnih doživljajev, so prišle na dan tudi smešne dogodovm'ine nekega eksotičnega princa, ki je imel toliko smole v Karlovih varili.
Cim je dospel tja, je spoznala prineeva spremljevalk«, da je svoj dragoceni nakit pozabila v sdbi nekega tfvicarskega hotela. Telefonsko <o obvestili dot io ti i botel in sporočili, da prišle drug dan prinčev šofer po oni nakiit. Pot je z letalom trajala poldrag dfain. Princ je p>a»eal za 14 dnevno brvanje v hotelu z napitninami vred 200 tisor reških kron. Nekoe je misel tudi na k>v na ribe in je vzel zatse in za dva spremljevalca za 1500 čeških .kron ibrašna s seboj, pa je ujel samo 2 belici. — Torej je imel ta princ v Karlovih varih zares isamo smolo.
med tednom. In na ti.«te štiri nboge zajčke, da sta jih čisto zmešala. Zajci so dolgo, dolgo poslušali, slednjič so se pa poka in strelov naveličali in so neznanokam zmufa-li.
Hvala lepa za pojasnilo, Prank. In vse moje prijatelja iam ffori pozdravi, posebno pa mojo inlado prijateljico — katera ne
Zi cpUHU | 6.— moral* podati
$15^- - • • «

5.75
.$10.85 ..fit—
.441J5
" - ________45IM
Prejemnik d«iU t starem-kraju lx|>la«Uo t JvUsJilw. ,
NIUNA NAM AULA IZVRŠUJEMO PO CAIHJ LBTTB* U
. ra/	FWWJWNO ^
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "G 1 a s Naroda'
NT\R0fTTE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVIH V AMERIKA
v lir WRHT IMh-tfrRKKT
NEW V OKU. N. t.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO.
■I iiWili pri nllilfak dkngk trnto (opri
fcgfjiif nh — Bc. mfl Uft l^ltih m —JMliiili nln nh| tap Jt pa piUMi wkn^ft mt Ml ihmn
i "S i >'Q£ ij	9
za potovanje.
Mbr Si tbmt*i» pitatH viiart ln| rit šM* tM. > PMm. Aa Kp«ta> * f«b tfttrcfc. Vried Mta Mm	Vam inmumt *U oaJMJk« pcjMolla ta Uii
" V Ji Mfwr—Ju
Ml
petal Itata, Tla«)« ta m. ta
i mM m, kv Ji a pttafaaje
J* gfSTM, a
Mtobl h
PlUto tccvj talm) M ta
ptlfvalL
MMk
nnA ta taceuvljMM Vam,
SLOVEN'C PUBLISHING COMPANY
,(Tr»vel Bureau)
216 West I8th Street New York, N.Y.
lajkaV.iveč ž^aucev.
Jutri dospe torej v New Yori Joža Rems iz Most pri Ljubljani.
Odpotoval je bil pred dvanajstimi leti, toda koprnenje ga je prignalo nazaj v Ameriko. Upam, da bo ostal tukaj preeej easa, kajti v dvanajstih letih se je nabralo toliko novega in zanimivega, da bo vzelo par mesecev, predno se o vsem pogovorimo.
—	Torej otročička ste dobili pri vast — je vprašala učite jiea sedemletnega učenčka. — Kaj pa je, ali je fant ali puu-čka.
—	O, punčka. So jo že pav-Irali zjutraj.
r^p
Žena je šla tožit moža za ločitev zakona.
—	Čemu se hočete ločiti? — jo je -vprašal sodnik.
—	Moj mož ni nič vreden. — Če mi verjamete ali ne, prejšnji teden >sem ga srečala v nekem takem kraju, kamor nobena poštena ženska ne stopi.
r^p
Mlad jetniški paznik je peljal starega kaznenca po slabo razsvetljenem hodniku kaznilnice.
—	Pazite, — mu je rekel, — tukaj sta dve ozki stopnici. Pazite, da ne padete.
Kaznenec ga je pa zavrnil rekoč:
—	Fant, tisti dve stopnici sem jaz poznal, ko si ti še v ^ibki ležal...
C^p
Avstrijski cesar Franc Jožef je prihajal k svoji prijateljiei Katarini Sehrattovi vsak dan ,na obisk. jObičajno se je to dogajalo popoldne. Schrattova mu je navadno postregla s čajem. •
Nekoč v Ischlu pa je prišel na obisk zvečer. Schrattova je ravno tedaj dobila novo kuharico, ki ni poznala «vseh navad visokega obiskovalca. : Frano Jožef se je precej zakasnil pri igralki in je hotel oditi iz hiše neopazen. Splazil Se je zato po hodniku na vrt. Njegove stopinje pa so zbudile (kuharico, ki je pritekla iz svoje izbe v nočni srajci in s svečo v roki, da bi prijela "tatu".	- '
-Ko je uzrla moško postavo, je hotela zavpiti, toda Frano Joief jo je zadržal z "besedami: "Molčite, vendar, neumnica P* Kaj toie ne poznate? Jaz sem Jcesarf"
Kuharica je obstala kakor o-Jkamenela. Padla je na kolena jfn je začela peti "Bog ohrani, Bog obvari..."
*	'Medtem ko še 'je na vee grio drla, jo je Franc Jožef umih
korakov odkuril domov. -
•	- « tMwiriy^f» r uw>fT*
»m-	r	- -	* •
uQt,YA8 HA B OD 2 "
New York, Wednesday, October 20» 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY W USA

ŽUPAN NAJ PKESKBBI NEVESTC.
44Ti se bos kmalu oženil?'* vprašal« tet« Boža.
"Da, teta, to »e bo zgodilo že prihodnji mesec."
"Dragi neeak, če si tako blizu žtd i t ve, ti hočm dati dober svet. Kalkšna pa je tvoja vtistai! Si kaj izbiral, preden si je odločil za svojo bodočo sr« eo."
"Xu, tata, kaj ti ne pride na misel! — Seveda sem izbiral! Miini in jaz se sijajno razumeva. Imava isti okus. iste nazore."
"Dragi moj, to so prazne liesede. človek v tvojem položaju se vedno samo igra z n^i-mi. Karj ti ves, kaj je zakon! Slabih posAedic v zakonu je toliko, kolikor -stenic v nekaterih hotelih. <)d vseh strani lilijo v človeka. Tako zvani \Jt-vovrstni hoteli niso vedno tudi najboljši. V luksuzno opremljenih sobah najdeš časih ver limVsa nego v borni bajtarski Molbi. Nu, zdaj že vidim, da ti moram od zavetka do končat povedati zgodbo mojega prvega zakona. Mogoče ti bo v pouk in spodbudo." "Prosim* teta."
"Moj pni zaročenec se je klical Gtaigton. Bil je poročnik pri kirrsarjih, zanj so me zavidale v.se prijateljice in znanke. Gaston je bil ern, imel je aay nietne oči in krasne brke, ki so božali kakor svila. Jaz nehala rasti, ko mi je bilo 18j let. In tako se je zgodilo, da' sem ostala bolj pri tleh. fv setn, se p«>stavila tik Gastona, sem mu s» gla, kadwr som se povzpela na pivte svojih nop, konuri1 do ramen. Razlika v velikosti mi pa nikakor ni jemala poguma v ljubezni. Nasprotno celo Ispodlmjala me je v raznih ofcirih. Imenovala sem Gasto-na "velikega" in zrla som k 11 j« mu kvišku kakor zrejo ljudje v nebo. On pa me je ime-■noval svojo imalo mucko, punčko, princeso, deklico — in ker je še al ionih pridevkov med za-ljubljenci. Tudi midva sva imela enak Okus. Zato sva sklenil«, da se vzameva v maju. kar se je tndi zgodilo. Toda zakon ni trajal nrti loto dni. Naslednje leto v maja sva bifla že ločena. Kaj misliš, dragi nečak, kaj je bilo vzrok tej ločitvi! Malenikosti. Da, vedno so ma-lenWti, ki razbijejo »rečen za-krtn. Začelo pa *e je z ogre-vwčo.M
"Z ogrenroo?"
"Tako je, dragi nečak. Z o-grevačo se je začelo. Toda prosim te, da mi ne segaš v besedo. Tiste čase, ko sva se vzela z Gflstonom, še ni bilo centralne kurjave in tiaoč drugib udobnosti, ki so dane« na razpolago mladim zakoncem. Živela sva na kmetih. Kadar je
OGREVACA
zdrknilo t»re4>n> v toplomeru pod ničlo, so se mi videle rjuhe iiajiiK' velike postelje za dve o>ebi kakor posute s strupenim mrazom. In moja sorodni ca tivgvni ja, ki je tako ltpo mislila na v«*, mi je dejala; "U troka! Za poroko varna daru jem ogravavo." Za ta dar sva se ji oba smejala v obraz. Kajti Kdo bi si mislil da je novtvpo-i\*Vneetna potrebna o^rretvm-a*' Ko pa se je }>riibližal novemilier in polmi še sveti Miklaivž tor je prišla ogrevača v rabo, se nisva nič več norčevala iz nje. Sorotlnica E\^enija se nama je videla zelo daiekovidmi in pametna ženska. Povabila sva jo celo k božični večerji in Gas-txm je nji na čast odprl stekle-nicio šampanjca ter je želel <lo-bri Kvgeniji najmanj $to let.
Ogrovača je bila iz kositra in fwiriklana — torej je bila v ne kein otipu luksuzni predmet. Evgeni ja narora je napravi hi zraven še prevleko z golobč-kom, dvenoa srcema in s sklenjenima začetnima črkama najinih imen. Na sveti večer smo posvet ill i njeno darilo — in prav tisti večer se je začela najina nesreča, ki je dovedla do ločitve zakona.
Kakor sem že povedala, je bi l Gaston precej večji od mene. 6 svojimi dolgimi nogami je su-^ nil ogrevaeo tja na konec postelje. Jaz sem zaman iztegova-la svoje kratke noge po nji — toplote ni hotelo biti od nikoder. Potem sem začela istokati po svoji ogrevači.
"Kakšna tvoja ogrevača!" :e vzrojil Gaston. "Mislim, da je moja prav toliko, kolikor tvoja!" In z negalantno kn<t-njo mi je porinil ogrevačo pod noge. l)a je mogel svoje dolge noge pristaviti k ogrevači, je moral skrčiti kolena skoro pod nro,jo brado.
T<»dajci sem jaz za'javkala: "Tvoja ledenomrzla kolena me mrazijo bolj nego najbolj strupen mraz."
<)n pa je odvrnil: "Kaj pa naj storim z njimi ? Naj si nogo od<* čem, ka-li?"
Talko se je začela komedija. Ponavljaj a se je vsak večer v novi inačici. Kmalu sva se začela prav resno puliti za ogrevačo. On jo je hotel imeti zatse, jaz tudi zase. In začel se je prepir. Kadar sem iskala ogrevačo na drugem koncu postelje, se n«i je 7delo, dw se bom zadušila pod odejo. Gaston pa ju* bil zjntraj namesto spočit, kakor ut»t. Spala sva res da s toplimi nogami, ampak s čedalje boli ohlajenimi srci.
Začel pa se je razdor tndi pri drugib stvareh. Gawtonu s«m mmdala v brk. da je velik bičnea h* da ima nelep značaj. Na primer, zaradi tega: Oran-
že so bile tedaj precej dražje kakor današnji. Nisem si mogla privoščiti dveh sadežev pri dhedu, morala sem se zadovoljiti z enim samim kosom. In kadar sva z GaBtommi delila oranžo, je 011 vselej tako napravil, da je dobil večji koe on, manjšega pa jitz. k> se mi je, kakor .da so se vsi vragi zaroti! i proti najini ljubezni. Iz vsake besede se je izcimil prepir
Ktnalu sva se z Gastonotn sprla zaradi nekega okraska na vrtu. Tistega prizora ne, pozabi tu nikoli, tudi če učakam kdaj sto let. Pital me je z raa1-ntisljeno snirkavko, dejal mi je celo "Uracil." Teden dni nisem spregovorila z njim besedice. In ko je kmalu nato prišel na vnsfo poimnek o Kvgemji ter je delal opazke je prišlo med nama do odločilnega preloma. On je osvražil Evgenijo, jaz sem jo ljubila, mi jo je napadal, iaz som jo 'branila. Sem namreč takšne narave, da ne pre-newm, če kdo zabavla čez mojo redbino.
Ta sva je končno sodu izbi'la dno. Os vet i la sem se Gawtonu s tem, da sem mu na ves glas pnvedala, kaj mislim o njegovi maittri, sv^oji tašči. Bilo je strj»Nino! Zatem mi ni preostalo nič drugega, nego Doibegpod roditeljsko streho Sest mese-eev {x>zne<je sem ž<» zopet nesila ,-v<tj<< dekliško ime. *Ogrwačo ki je bilo prav za prav vzrok najine ločitve, sem vrnila so-rodnici ftvtgeiii ji, da se ne zaneti pni memi 5e enkrat takšen prepir z usodnimi posledicami.
"Tn kljulb tomu vas ta doživljaj ni izimodril da se nijste še r-nkrat cmozili!"
"Dragi moj," je wlvrnHa te-ta Rozsi,11 ko sem se drugič odpravljala v zakon, sem bila imrogo opreznega kakor prvič. Izkustvo me je i«modrilo. Zdaj si nisem izbrala za ženina čr-noslaca, Viisokega stnsa, ampak, majhneiga blondinca Gontrana. To je bil tvoj stric Evzebij. Bil je precej zavaljene postave, imel je velik trebuh, tudi pleša se .mu je že delala na1 glavi. Vse to pa je odtehtaila ena stvar: bil je prav tako visok kakor iaz. In tako se je zgodilo, da j i zavladala med nama tudi v zimrtkih mesecih, ko je zunaj hud mraz, najlepša toplina in sloga.
Evgenija nama je vnovič darovala ogrevačo, ki ni povzročila nikakih prepirov. Kajti troj stric Evzebij ie bil natančno tako velik, kakor jaz. 0-grevača je postala najin talisman: "Kaiko se počutiš v postelji debelinko?" sem ga vpra-^pCa. On na mi ie odvrnil: "Sipino, dušica, sijajno! Le pridi
Angleži menda še niso izgubili idealov, vsaj v zakonskem jarmu ne. Ne zadostuje jim, da imajo doma veliko izbiro svojih bodočih žen, temveč jih iščejo tudi v tujini. Nedavno je pisal neki Anglež županu nekoga mesta v Porenju, naj mu med domačimi dekleti poišče nevesto. Anghž je bil tam pred leti ushižben, pozneje se je pa vrnil v Anglijo. Ko je zdaj sklenil oženiti se, se je spomnil, da so mu bila dekleta tam zelo vstč. Zato se je obrnil kar na župana, ki jo njegovi želji rad ustregel.
Neki Londončan se je pa vrnil iz Južne Afrike in rad bi se oženil, toda njerarova nevesta bi morala imeti dolpe lase. Tudi on se* je obrnil na župana mesta Ranfsgate s pi'smom, v katerem pravi: "M se mi, da je zdaj težko najti dekleta z dolgimi tesni i. Razočaranjem, kajti vse ženske kar jih poznam, nosijo kratke lase. Zda'j pa vidim, da žive v Ramsgatu res ženske in zato vas prosim, da mi pomagate seznaniti se z eno iamed njih." — Pismu, je bil priložen izrezek iz nfVvim, kjer je bila slika štirih žen in vse štiri imajo lepe dolge lase.
BRAZILIJA UNIČUJE KAVO!
Kavna letina je v Braziliji letos spot tako odličaia, da je vlada: po stari navadi zadnjih let izdala zalkun, ki odreja, da je trelba 70 odwtotkov te kave uničiti. Tokrat pa se kavnega previšfca ne mislijo izneblti na ta .način, da bi jo pometali v morje, temveč jo bodo sežgaiLi v velikih pečeh. Bojijo se namreč, da bi kava v morju povzročila množestveno umiranje med ribami.
Brazilski senat je skienid tudi zakon, ki odreja, da bo pol milijona pridelovalcev kave dobilo odškodnino za žetev, ki jim jo bodo uničili. Brazilska vlada dela vse to zaito, da bi preobilica Ikave ne povzročila padec kavnih cen na svetov-nom trgu. In nti je sile, ki bi ji hotela to zločinsko ravnanje preprečiti.
kako se počutiš,!" "Izborno! Zdi ise mi, da sem v devetih nebesih!"
Od isanie l jubezni in toplote, kr naju je obhajala, sva si pihala pod nos in odelo se nama je, ta naju sami n^eški angelci pailil jatjo v lice.
Teta Rofea je ljubeče potegnila svcrfega nečaka za uhelj: "Diagi imoj, to, kar sem ti adaj povedala, naj ti bo za vedno koristen nauk. Drži se vedno mojega navodil«: Če hoče? život i v srečnem zakonu, ti ni-K> potrebni samo isti nasori. ista vzgoja, isti okus kakor ga ifmr» tvoj zakonski drug. Treba je imeti tndi enako dolge noge. da me postane spor zaradi ogre. btiže se ti!" In cez čas: "Nu,lvač©."
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobirem papirju vas stane —
n
.	i	Bohtoj*»jwr»
KNJIGARNA "GLAS NARODA" :
" 1: • •>»' I « - \
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
KNJIGARNA GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET • —....... NEW YORK, N. Y.
\ t" * f
Znanstveni in .... ____ Poučni Spisi
AHNS NEW AMERICAN INTERPRETER. —	OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 250
Trda ve«. 279 strani. Cena ..............1.41	Knjiga Je namenjena v prvi vrsti la utarbno,
TJCna knjiga xa Nemce In ta one, ki ao nem-	umetno tu strojno kijučamiCarutvo »-r teie-
Rinc motat	soilvaratvo.
AMERIKA IN AMERiKANCl. Spini lie t. J.
U. Trunk. 608 strani. Trda vex. Cena......5.—
Opli po8ameznlli d tiar; priseljevanje Slo-
trencev; njihovi druStva Id droia naruuue ustanove. Bogato ilustrirano.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ A K. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Ona mehko rez.
Cena vezane
Poljuden ln natančen opis odkriti* novega
sveta. Spis se flta kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najbol^lh virib.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................Z.— PRAKTIČNI RACVNAR. Trda vez. 251 str...
Priročna knjižica, ki vfebnje vse, kar Je pri BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena.......... .40 nakuxtu in prodaji »otrebno.
M M
.75
BODOČI DRŽAVLJANI naj narot- knjiileo — "How to bee«M) a citizen ot uie United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila In xako-ui ea naseljence. Cena ..................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 70 strani. Cena ....
.7»
PROBLEMI SODOBNE flLOZOKUE
Spisal dr. F. Veber. 341 itranl. Cena ....
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, M se hoče seznaniti » glavnimi Stvarni sodobna ' filozofije. •
50 RUSK! REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................I-*®
V knjigi BO opisani predhodniki in Idejni ute-gg meljitelji te% svojevrstne ruske struje.
DENAR. Spisal dr. Kari EngUS.
230 strani. Cena .................*...... .80
Denarni problem je zelo zapleten in tetaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razSirll svoj* delo tako, da bo alnillo slehernemu kot orientaCnl spis 9 denarju.
DOMAČI ŽIVINOZDKAVMK, spisal Franjo Dolar. 278 strani Cena trda vez............. \J5§
bro5............. 1.»
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami "«tit krajev na»e stare domovine, ki so Slovencem le malo cnanl.
GOVEDOREJA. Spisal R. LegvaK. 143 strani S Bilkami. Cena ............................
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
61 strani. Cena .......................... JO
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri aves;»~ zgodovina slovenske prestollce.
VELIKA SANJSKA KNJIGA, strani. Cena ............
S slikami. 256.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln svecdoznan-Stvu.
M
IZBRANI SPISI dA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................ JO
Levstik. 220 strani. Csna broS. ..JO ve*. 1.19
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi In drogi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del .... JO....n. i)el JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 64 strani. Cena ttdoves .... JO BroS. .... J5
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...' JO
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 85 strani. Gena ........ .SO
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ve*. 1.25
KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vek. 144 "tr. Cena .75 Navodila za isračnnanje okroglega, /esaae*. ga ln tesanega lesa.	i
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 800 «tr. \
Cena...... .70
LEVSTIKOVI IZBRANI SFISI. 332 strani. Cena .70 V teb treh knjiqah Je »brano vse književno delo nagega velikega kritika, vernih, Diaate- ^ lja in Jeslkoslotca.	f lv
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... J9
MI6TERU DUŠE. Spisal dr. Iran; OoectL —
275 strani. Cena ........................L—
Razprava o blaanostl la gesledleib pijanfla-yanja.
MATERIJA Id RNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-
melj. 8 sllkamL 190 strsihl. Cena..........tSS
Nauk o atomih/ molekullh ln elektronih. Poljudno pisana rasprava o l*«leakia uoderna ananostL ,
MLEKARSTVO. 8piaal Anton Pove 8 slikami,
108 strani. Cena ......................... L—
Knjiga aa mlekarje ln ijnbltelje mlekarstva
SLOVENSKA KUHARICA, a. M. T. XallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Ona ...... JO
Doživljaji slavuega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI.	Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knjgl thuja naS znani potoplsec župnik Lavtižar spomine na svoj« hrezSteriina potovanja.
SANJSKA KNJIGA .......................... JO
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60
SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE
Cena brog. ........................ -50
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 790 in 233 strani. Trda ve*. Cena J.—
SLO V.-ANG LEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
S LOV AR. 148 strani. Cena .............. JO
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo-veuskl slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškera jezika.
SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellcita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA J21DAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano €.—
SPRETNA KUHARICA. 248 strani.	Cena L45
V	knjigi Je nad Seststo najv«žneJ8In knbar-sklb navodil.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. \ Cena ........................*
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................lJf
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO
Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti ; burke ln šaljivi poskusi; vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice.
VOŠClLNA KNJIŽICA. 83 strani. Cena ...... JO
Zbirka voSčilnlh listov 9n pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 strani. Cena .......................* JO
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 stranL Cena ..........................
V	prvi knjigi ao pesmi tn basni, d očim ga nem je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, governika, j
1 glasbenika ln časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1917. 128 str.
ossa........JO
Zbirka zanimivih spisov, ki so Čajnega po*
NAJVEČJI BFI80VNHL 100 strani. Cena ... .79 Knjiga vsebuje veUko zbirko t^bavnlh la lenltnlh pisem.
NAROD, KI IZUMIRA. Ml strani. Oena .... M Poljuden opis najsevernejšega naroda na svata. alsjova kf« ln navada.
NAŠA PRVA KNJIGA. Bplaal Pavel lian. 00
strani Trda ve*. Cena .................. .75
To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po naorcn amerUkib učnih knjig- * slikami Primerno aa otroke, katera Hočeta n*n3tl
pravopisa.	>
VODNIKI IN PREROKL 128 stranL Cena .... JI Knjiga je l*9a v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. w so s svojim delom privedli slovenski narod la «nienjstva V v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL Oena.. JI Zanimivosti Is ruske zgodovine In natančen opis vojažke republike laporofiklh kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠCA. 62 strani. Cena...... .41
V knjižici najde! v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da al obranii In podrli svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 187 stranL Oena.... Lil Znamenito delo aafega znanega omet&ostno-ga zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 v krasnih slik. <	-
NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVAU v PODOBI la BE-SEDL Opisal Fran Erjavec, 224 stranL BroS. .41
OB M4JEINICX DR. JANRZA EV.
M atranL Oena ..........................
Napisano v spomin mola, ki ja nrri nad na-propagiral «*Uka io«jo, jnpo-
ZDRAVJE MLADIH. 147 stranL
Hlgijena doma in v iolL Opis bolezni pri iniadini.
SL0VENIC PUBLISHING COMPANf

916 WEST 18th STREfiT
T NEW VDBK. IT Ti "
i i ii i
======P=!=


---->••.	.-I*. •..W.jtrl,	't.	.l^.k!-':.
.-t; ■ '»r
■----—
-

New York, Wednesday, October 20, 1937
s
MM 1TAMW8T SLUTENE DAILY m VB2,
Ljubezen za ljubezen
ROMAM 12 2IVUEWA <0 a "6US NARODA" PRIREDIL: I.N.
O I	I 31	i O
Že nekaj tednov pa je bilo vse urejeno. Družalbne sobe V grada mo dobile lepo pohištvo. Sedem i'/jued osem praznili fidb je Gert določil za stanovanjske in spalne sobe, osmo, največjo sobo, poleg katere je bila velika knjižnica, pa si je pri-držal za svoje spomine na Borneo, in na svoja potovanja po Indiji in Cejlonu, kamor je hodil na lov. Ta soba ni bila dostopna za nikojrar <lrugi*ga, kot swino zanj hi za njegovega malajskega slugo, ki ga je pripelji s »Iboj. Kar je primanjkovalo pro]»rog in nmt4iii«kili prtslmetov, jih je Gert kupil v Monakovem. (Jnul Herrenberg je bil sedaj zopet | topol nosna uri'jn. hlevi in druga tfospodar^ka poslopja so bila ]to-pravljena m dekmia tudi povečana. Postavil si je garažo, v katerem sta stala športni avtomobil in elegantna limuzina. Krasna živina je stala v hlevih in tudi dva konja za jahanje.
Vse te priprave »o pri sosedih abujale najv<čje zanimanje. Hernmerg je na eni strani mejil na posestvo Altwiessem na drugi |mi na Zaltern, kj^r so še vedno živeli zabemški baroni Alhriemoi je bila last Karla Rasmussetia, Zalwrii pa barona Kurta Za'bern. V večji razdalji so bila še druga velika posestva.
Tudi v mestu so z velikim zanimanjem zaKledoviali razvoj flerreiilherga in trgovci so ž<* bili na Cih*rtovi strcmi, ker .ji* mnogo kujtoval in je vo<lw> takoj plačal, kar je bilo drugače zelo redko.
Kjerkoli se je Gert I)arland pokazal, so se oči vseh ozirale na njegovo močno postavo, njegove žiMahne kretnje in gibčno hojo. Mladim gospem in ženam po sn^ednih posestvih in v mestu so žarele oči. kadar je prišel pogovor nanj in vsakdo se je obračal na dr. Henrika W«rena, ker je bil edini, ki je mogel kaj povedati o svojem prija-telju. Tetudi je dak*" okrog vefljal za najpomembnejšo osebo, je kot Gertov prijatelj prišel še do večega vpl iva in (Ugleda. Od vseh strani so ga toliko izpraševuli o njegovem prijatelju, da je Gertu zatrjeval da sc*laj ve, kako se počuti iztisnjena eitrona. In vedno zo-p»»t priganja Gerta, da gre na obiske.
"Meni se prav nič ne mudi," je Gerd vedno smeje odgovarjal.
"Toda meni," zakliče Henrik. "Rad bi videl, da bi me ljudje kaj dragega izpraševali, kot pa, kodaj bi te mogli vendar enkrat videti. Saj tukaj nisi več med Dvaki in Boraeou. Kot lastnik Herrenberga imaš dolžnosti do družben Z vprašanji mi bodo izvrtali še lufenje v trdbiih."
Gert ga nejevoljno pogleda.
"Že vem, tudi tukaj bodo ravno tako drvili za menoj kot povsod. Zdi se mi. da človek ne sme biti bogat, ne da bi bil za to kaznovan."
"Ne, to tudi ne sme biti. r'usto prav se ti godi, da vsa mlada deklwta s svojimi materami drvijo za teboj "
"Zelo zavisti vreden položaj, to morani reči."
"Ali nisi ponosen Via to, da se vsi tako trgajo za tebe, da bi se s teboj seznanili?" ga je podraži Henrik.
"Xe, prav gotovo ne! Xapprotno se mi zdi kar sramotno, da na moje bogastvo polagajo toliko večjo vrednost kot pa na mene. Ljudje se ne zanimajo za nič drugega, kot za to, da imam denar."
"K, d<*kleta najdejo na tebi š.- mnogo »vtf zanimivega, še predno so te spomiale. Slednjič jim vendar moraš <lovo-liti, da vidijo, kako izgledaš," pravi Henrik in prijatelja po-voljno pogleda.
"To ne pride v postov, Henrik. Ravno to je najpodlej-še, da bi mogel biti tudi strašilo z rdečini nosom, velikim trebuhom in krivimi nogami, da bi mogel bi<i »opernega značaja, jta vendar bi s«' jim zdel zanimiv, ker sem slučajno bogat. Gnjusno, to ti povem, kot človek popolnoma izgubim >vojo vrednost. Prej, ko sem bil še veli'k revež, sem saj vedel, da je vse meni veljalo, ako je bil kdo prijazen z menoj."
"Poslušaj vendar, na najlejtši jtoti si, da postaneš velik ]>€Hmist, ki l)o sovražil ljudi."
Gert se zasmeje. #
"K sreči .je vemlair-le še nekaj izjem, katere sc v moj denar ne zamaknejo, kot na primer ti »11 tvoj duhoviti stric."
"Res je, v mfojem stricu si našel navdušenega častilca. Odkar si pri,šel, veljam pri njem komaj še pol toliko kot prej."
"N'e pregreši se. stric te ima talko rad, kot svojega sina."
"'Vem, Gert, saj se samo šalim. Sedaj pa pridi iz svojega brloga — kdaj se boš pričel kazali občudujočim ljudem?"
"Torej, prihodnji teden bom pričol." ..
"Dobro, potem morem saj kad gotovega poročati."
In potem je Gert res hodil na obiske in so bili za Gerta popolna zmaga. Tako zanimiva osebnost se v srednje velikem turinšlkem mestu še ni pokazala, o tem so si bi/li vsi edini.
En prve družine, katere je obiskal, so vsi zavidali. Gospe so se že bale, da jih bo izpustil iz svojih obiskov. Toda Henric Waren je že skrbel za to, da ne bil nilkdo pozabljen, aJko ie imefl le količikag pravice pripadati k boljši družbi. Gertu je napisal imena vseh družin, (ki bi prišle pri tem^v po&ev. Ko Gert zarode npregleda imena,> <nm pravi Henrik:
"Ako izpustiš samo enega, boš povzročil meščansko vojno.''
Toda Občudovanje, ki so ga Gertu povsod izkazovali, ni veftjalo samo njegovemu bogastvu, četudi je tudi težko padlo na tehtnico.
Po svojih obiskih je bil Gert dhsrpan s povabili. Zabava ;e sledila zabavi in nikogar ni smel z odklonitvjo racažaliti. Očitajoče glelda srvojega prijatelja.
"Ko bi mi to prej povedal, Herrenberga ne bi bil kupil."
Henrik se smeje.
"Povsod bi bilo tako. Tomj samo breaskrbno in potrpežljivo jej telečjo pečenko, hrbet srne in piščance. Sem in tam boš dotoil tudi kaj drugega. Sarrto na ZaJbenra boš našel posebno kuhinjo, ker je baronesa Zabern gwpa posebne vnrte in je dvignjena nad povprečnost. Racsun tega pa je tudi v resnici visoka daima in je čudovito dobrega srca. Pa četudi morajo na Zdbernn ravno tabo varčovati kot na vseh paMstvih tnkaj v okdlici, vendar le zna vse napraviti tako, da nikogar v oči ne zbode. In na Altwi«w vlada jyoepodmj-atvo in v kiA-inji višje triftje, ki zna eanati in iz nič nekai napraviti.";	J
S te«n je Henrik mislil Hano Moranovo, toda takrat Gert le toga ni vedel.
__ (Del je prihodnjič.) «
Primorske Vesti
Novi župnik pri Sv. Ivanu v Trstu
44Piccolo" je objavil vest, da je bil imenovan za župnika pri Sv. Ivanu v Trstu 35 let stari duhovnik ffcbrgio Minatori, ki je po rodu Tržačan. Sole pred dobrimi II) leti se je odločil za duliovskj stan in je pod vodstvom nekdanjega tržaškega škofijskega upravitelja msgr. Sirottija dovršil študije v koprskem semenišču, nakar so ga takoj poslali v Istro, kjer jo vso doslej služil v dveh hrvatskih župnijah, kakor v barkov-Ijanski, rojanski in šentjakobski župniji, kjer so bili V poslednjih letih imenovani novi župniki, bo sedaj tudi <v sveto-i vans k i župniji zavladal nov duh.
Pod policijskim nadzorstvom
Goriške policijske oblasti so postavile župnika v Grahovem in v H udi južni za dobo dveh let pod policijsko nadzorstvo. Kakor zatrjujejo, je bil proti njima izdan ta ukrep, ker sta kritizirala delovanje nadzorstvenih organov v dečji počitniški koloniji v Grahovem.
Iz konfinacije —
se je te dni vrnil Srečko Bajt iz Idrije. Pred tremi leti je bi! obtožen vohunstva, česar mu pa ni bilo mogoče dokazati. Zato je bil obsojen na koufinacijo, ki jo je prebil deloma na otoku Ponzu. deloma v Južni Italiji.
V novi naselbini Rasi,
ki je nastala v času sankcij v labinskem premogovnem revirju, so pričeli zdaj graditi celo vrsto javnih poslopij. Zaradi tega se je moral labinska občina, v katere področje spada jtudi nova rudarska naselbina, 'zadolžiti za .več sto tisoč lir. Poleg drugega namerava j o zgraditi v Raši novo šolsko poslopje, nekaj novih cest in kanalov, vodovod, električno o-m rež je.
Kaznovan trgovec
V (epovanu je bil trgovec Sal vat ore Sanfilippo kaznovan, ker je neka živila dražje prodajal. kakor je določal poslednji cenik, ki ga je izdal goriški pokrajinski odbor za cene. Oblast je odredila zaporo njegove prodajalne za nekaj dni.
Tečaj za voditelje ljudskih knjižnic
Po odredbi prosvetnega ministrstva se bodo v kratkem po vsej Italiji vršili p*ebni tečaji
.vodifelie ljudskih knjižnic, ki jih imajo dopolavorovske organizacije. Tak tečaj bodo meli tudi .v Gorici. Obsegal bo -0 predavanj in več praktičnih vaj. Otvoi^jen <bo že to nedeljo.
2rtev strele
Tudi po Krasu so divjale hude nevihte. V Oepnu pri Koša-ni je strela ubila kmečkega posestnika Antona Premro\*. Vihar je tam tudi sicer napravil veliko Škodo.
Smrt v Abesiniji
V	Abesiniji je pred dnevi u mrl Just Okretič iz Trsta. Podjetje, pri katerem je bil nameščen kot šofer, ga je pred meseci poslalo v Afriko. Podlegel je trop.-ki mrzlici.
Požar
V	Dutovljah je strela sredi noči udarila v hišo Baričevili. Treščilo je v spalnico, v kateri sta bila tedaj posestnik in njegova žena, Na vso srečo sc jima ni nič pripetilo, vendar pa je v hipu nastal požar, ki se je s stanovanjske hiše razširil še na bližnji senik. Obe poslopji sla pogoreli.
NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obisku! naš novi potovalni zastopniV
FRANK AHLIh
Rojake prosimo naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava (Jlas Naroda
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PAH\I KI IZ NEW YORKA:
EUROPA ... 27. novembra
NEW YORK. HAMBURG . EUROPA .,
. 2. decembra . 9. decembra ' I 6. decembra
Brzi vlak ob EUROPA t Brnnerhmven zajamri u-dobno potovanje do Ljubljane.
Izborile železniške zve*e od Cherbourga ali Hamburga.
Za pujiisiiilii vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBUBG-AMEBICAH LIHE NORTH GERMAN LLOYD1""""
SODNI JSKI OGLASI
iz
stare domovine.
(>g 51 j 37-3 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM
PETAČ LOVRENC, rojen :M.7.1870 v Sp. Pirničahvšt. *J5, pos. v Sp. Pirničah št. 'Si obč. Smlednik, tja pristojen, sam ski, je odšel leta v Ameri ko. Iz Amerike je navedeni pisal samo enkrat v letu 1919,vod tedaj ui o njemu nobenega glasu več.
Ker jo potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva srn rti <v smislu §-a 24 št.— o. <1. z. se uvede na prošnjo njegove sestre Arhar Marjane, pos. v Vižmarjih št. 30., postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o po-grešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Šipee Francetu, ko-larju, v Vižmarjih, p. Št. Vid nad Ljubljano.
PETAČ LOVRENC se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1.12.1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče >v Ljubljani, odd. IV., dne 22. septembra •	Avsec.
5 7 It R O A It W A Y
SKRIVNOSTNA SMET
ŠPANSKE PLESALKE.
Nemški listii poročajo, da je nekdanja tovarišica slovite ple. salke Argentine, španska plesalka Caranen Michelle, ki je bila žarama Itotlj pod svojimi umnt-nSkim imenom La Es-piigna, na gostovanju v Sovjetski Rusiji izgubila življenje. Njen tajnik, ki živi v Brusiju, je prejel iz Moskve brzojavko, v kateri so mm- sovjetske oblasti sporočile, tla je plesalka jto kra. tki bolezni umrla.
La Espagna je odpotovala 4. arvgusta iz Ixtndona v Moskvo in je .imela 19. avgusta prvi nastop v Leningradu. Potem so še poročali, da je nastopila v Goi<k«im. Kmalu jtotem je prispela brzojavka o njeni smrti. Njeni sorodniki ^o brzojavili zavoljo podrobnejših vesti v Moskvo, pa niso prejel i nobenega odgovora. Nemški listi domnevajo, da je postala žrtev a-retacijskega vala, ki je šel v avgustu preko Rusije. Med več sto osebami, ki so jih taikrat a-retirali in ustrelili, je bilo mnogo inozemcev.
NEW YORK
LOČITEV SE PRED P020K0
Dunajski listi poročaj o nenavadnem koncu zaroke meti T. Nfsini pašo, bivšim egiptskim ministrskim pre<lsedjiikonn, bi hčerjo »nanega dunajskega hotelirja Hu'bnerja, Marijo. Ta zaroka se je razdrta v zelo d rama tirnih okoliščinah.
Nea'wn pjuša je bil } to vabil k &ebi veliko dimžbo, sestoječo iz članov diplomatskega zbora in najvišje družbe. Šlo je za nekakšno praznovanje bližnje poroke. Med tem, ko se je družba zabavala, sta se Hubner iai Nisem patša uma'knili gos-toim in se pogajala glede poroene pogodbe, ki naj bi vsebovala različne posebne določbe. Pri tem sta se moža sprla, ker je Hubner vztrajaj na nekih točkah gos-podarakega značaja, ki jih egiptski paša ni hotel sprejeti.
Posledica je bila ta, da se je zaroka razbila. Nesim paša se je med pogajanjem baje tako razburil, da ga je zadela kap.
KRETANJE
PARNIK0V
SHIPPING NEWS
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
DOMAČE ŽTVA1J. 72 strani. Cen« ....................JO
GODtEVSM KATEKIZEM. 61 strani. Cena	.25
HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena	M
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	.25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ....	JO POL LITRA VIPAVCA spisal Felgel. 136 str.	.60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	J55
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ Jt0
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .10
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena JO
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šalolgro "Vse nafe"). 189 strani. Cena ........................ .50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1J0
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena
.45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI;

23.	oktobra: Vulcaiiia v Trat Cbampiuin t Havre
20. oktobra: Bremen v Bremen
27.	oktobra:
Ac)uitauia y Cherbourg
28.	oktobra:
lie de France v Havre .'10. oktob) a:
Conte di Savoia v Genoa
2.	novembra: Kuropa v Bremen
3.	novembra:
(^ueen Mary v Cherlwjurg
6. novembra: I-afayt*tte v Havre Roma v Genoa
10.	novembra: Normandie v Havre Aquitauiu v Cherbourg Sat urn ia v Trst
12.	novembra: Bremen v Bremen
13.	novembra: Rex v Genoa
17. novembra:
Queen Mary v Cherbourg JO. novembra:
Cliamplain v Havre Conte di Savioa v Genoa
24.	novembra: Normandie v Havre B^rengaria v Cherbourg
20. novembra:
K u roj m v Bremen 27. novembra: Vuleanla v Trst
1. decembra: Queeu Mary v Cherbourg
4.	decembra: Lafayette v Havre Rex v Genoa
8. decembra: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg
11.	decembra: Roma v Genoa
15. decembra:
v Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa
22.	decembra:. Aquitania v Cherbourg
23.	decembra: Aquitania v Cherbourg
'23. decembra:
Saturnia v Trst 26. decembra: Normandie v Havre
7EMLJEVI0I
KNJIGARNA "GLAS NARODA
WEST 1«h STREET
VfW VORR. N V
nut« naaa m ronlk tt-<0». roti ladjo kabin la po>
talit m potovanja.
8L0VKN1C POBUHDM COMPANY (Ttm«| |«M) tli W. 1Mb 8L, Ne« laife

KDOR GA VNAPREJ NAROCl MU POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID
ZDRUŽENIH DRŽAV
kateremu Je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike.
Na drugI strani zemljevida sc imena vseh ameriških mest in
koliko prebivalcev imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev je imelo vsaka ameriško država pri predzadnjem in pri zadnjem ljudsketu Štetju; glavno mesto vaake države in Število prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi mesti.
Zgodovinski podatki posameznih držav.
Razdalja med ameriškimi mesti
in mesti v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 z 24 palcev MI Koledar sedaj, ha U zanimiv zemljevid
V PREDPRODAJ1 —
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE NOVEMBRA MESECA
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJRPISJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. .. S SLIKAMI
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
naroČite pri-.
KNJIQARNI
"Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York
stenski zemljevidi jugoslavije
Na močnem papirju i platnenimi pregibi ............7.M
pokrajni ročni zemljevidi;
Jugoslavija_30
Dravzka Banovina...........JO
canada
.40
združenih drŽav
VELIKI .................40
MALI ................•••JI
nova evropa
M
zemljevidi posameznih držav:
Colorado,
Montana, ton. Wjn
n
Dlinsis. Pennsylvania,
West Virginia. Ohio, Now Tovh, Virginia .............40
Narefllem Jo priMM dsam si s I«ts»lul, Msoey On aefttp znamke pa I ali I Co peiljeto gotovino, fmJto plsm..
KNJIGARNA XGLAS NARODA" 2ie W. 18 Street New ToA, H. T.
' rs