Poštnin* platana t gotovini.
Leto XXVII.
Die Postgebiihr bar bezahlt.
Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (** inozemstvo 110 lir). *» Pol leta 50 Ur, za četrt let* 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 80.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tei. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun prj poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaia
vsak torek in aetek
Ljubljana, torek 3. oktobra 1944
Preis - Cena t 0a80
Naredba o določitvi in spremembi mezdnih razredov
P rezident pokrajinske uprave diir. gen. Rupnik je izdal naslednjo uaredibo:
Olen 1. — Mezdnim razredom po § 21. zakona o zavarovanju delav-oot se k besedilu naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 20. decembra 1941 it. 185, Službeni list št. 508/104 iz 1941, dodajeta XI. in XII. mezdni razred, X. mezdni razred se pa »Premeni kakor sledi:
■o o	Višina zaslužka na dan	S	^-3
2 N	>	d S
s 2	n	$ e
X.	nad	L. 45.60 do L. 55.—	L.	45.60
XI-	»,	„ 55.— „ „ 66.—	„	55.
XII 66,-	„	66.-
Clen 2. — Za XI. in XII. mezdni razred se predpisujejo prispevki z« družinske doklade v višini X. mezdnega razreda.
Član 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z obvezno močjo od 1. junija 1944.
Slovaška lesna industrija in izvoz lesa
v Ko so se z Italijo vred izločili »e nekateri drugi partnerji slovaške zunanje trgovine, je bil najbolj prizadet slovaški izvoz lesa t*1 lesnih izdelkov. Že več mesecev »e precej zmanjšuje proizvodnja »lovaške lesne industrije. Junija letos se je v primerjavi z lanskim junijem zmanjšala za 27%, v naslednjih mesecih pa še bolj in razna podjetja so svoje obrate omejila, nekatera pa so jih tudi ustavila. Strokovnjaki menijo, da »o bila podjetja, ki so zdaj svoje obrate ustavila, samo v breme, ker so se vedno ravnala le po konjunkturi.
Pri vseh spremembah in ovirah v zunanji trgovini pa je Slovaška lani izvozila 930.150 ton lesa in oglja v vrednosti 1079 milijonov Ks. Od vrednosti tega izvoza je prišlo 67 °/o na Nemčijo in Protektorat, 10.05 % na Madžarsko, 10.2 % na Italijo, 6 °/o na Švico, ostanek pa na Turčijo in Bolgarijo.
Domači trgi so letos z rezanim lesom dobro založeni, izvozni kontingenti tega lesa pa so popolnoma ^rpani. Tovarne celuloze in papirja so imele tolike zaloge, da bi lahko precej svoje proizvodnje izvozile, ni pa bilo pričakovanih nabili. V zadnjem času se je nekoliko povečal samo izvoz celuloze, dočim izvoz papirja še vedno nazaduje. Domača potrošnja celuloze in papirja se je v primerjavi z lanskim letom skrčila približno za eno tretjino. V splošnem se lahko reče, da se bodo vsa solidna podjetja slovaške industrije za predelovanje lesa obdržala na primerni višini, čeprav se je skrčil izvoz proizvodnje.
Sladkor in cikorija
Že več let se v Evropi močno Pospešuje pridelovanje sladkorne Tepe in cikorije in že v začetku vojne ee je videlo, da ima celinska Evropa dovolj sladkorja lastnega Pridelka. Samo Norveška, Grčija, Albanija in Estonska ne pridelujejo sladkorne repe in morajo ves »ladkor uvažati, v Finski, Švici, Hrvatski in Španiji pa pridelek še he krije domače potrošnje sladkorja. Za preskrbo vseh teh dežel Zadostujejo popolnoma presežki sladkorne proizvodnje v sami Evropi.
Trst kot prekladni
Tržaško pristanišče, ki je zaradi svoje zemljepisne lege postalo eno najpomembnejših središč za morsko plovbo in trgovino Evrope, je pod italijansko vlado zelo mnogo izgubilo na svojem pomenu. Vendar pa je gotovo, da bo ta izguba le prehodne narave. V prejšnjih časih je slonela gospodarska delavnost Trsta v glavnem na njegovi tranzitni trgovini. Odkar pa je Italija prešla na strogo avtarkično gospodarstvo, se je naravno tranzitna trgovina zelo skrčila ter je v vojni postala skoraj brezpomembna.
Posebna pozicija Trsta kot pristaniškega mesta je slonela na tem, da je približno 60 odstotkov vsega njegovega pristaniškega prometa odpadlo na inozemstvo, dočim sta Benetke in Genova samo 2 odstotka svojega prometa namenila inozemskemu prometu. Trst je imel pred vojno 100 starih izvoznih in uvoznih tvrdk in okoli 50 po vsem svetu raztresenih špe-dicijskih tvrdk.
Ce pregledamo pristaniški uvoz Trsta v zadnjem mirnem letu 1938., je bil Trst kot razkladalni trg za les v Italiji šele na petem mestu, kakor kažejo naslednje številke:
V	italijanskih pristaniščih se je v celoti raztovorilo lesa skupno 188.525 ton.
Od tega v	KA OAO
•Genovi Neaptu	29365
Reki	18.822
Benetkah	16.031
Trstu	8.420
Bariju	5.204
Messini	3.379
Cataniji	3.126
Savoni	2.690
Livornu	1.758
Palermu	1.737
Civitavechiji	1.573
Brindisiju	1.045
Cagliariju	680
Speziji	131
Anconi	95
drugih pristaniščih 32.859	
Velik del uvoženega lesa je bil določen zopet za izvoz, ker izkazuje uradna statistika za leto 1938. izvoz stavbenega lesa iz italijanskih pristanišč v višini 105.585 ton. Pri tem ponovnem izvozu je bil Trst enako ko Reka v največji meri udeležen. Da je moglo mnogo manjše reško pristanišče prekositi tržaško, je bilo mogoče šele po zgraditvi železniške zveze med Karlovcem in Reko, ki je Reko zvezala s hrvatskim in madžarskim zaledjem. Do tedaj pa je bil Trst največje jadransko izvozno pristanišče za les in Trst je dobival ves les iz karpatskih dežel, Hrvatske, Slovenije in Transilvanije. še bolj je potegnila Reka na sebe lesni uvoz, ko je dobila Jugoslavija del reškega pristanišča.
Pomen Trsta za lesni promet pa ni bil le v uvozni in izvozni kupčiji. Les se je v Trstu tudi predeloval in v takšnih razvrstitvah, ki so ustrezale potrebam odjemalcev.
V	tem oziru si je Trst pridobil
Pridelovanje cikorije se pospešuje zaradi tega, ker so že pred vojno, ko ni bilo nobenih zaprek pri uvozu kave, močno uveljavljali nadomestki za kavo, med katerimi je cikorija na prvem mestu. L. 1938. so v Nemčiji konsumirali 7964 milijonov litrov prave kave in že 9220 milijonov litrov nadomestkov za kavo.
tako dober sloves, da tvorijo v Trstu običajne tržne uzance še danes podlago za lesno trgovino v Sredozemlju. V oticialnem italijanskem lesnem prometu je izraz »uso Trieste« čisto udomačen.
Rapallski dogovor, s katerim je dobila Jugoslavija Sušak z enim bregom Rečice in bivše pristanišče Baroš, je Trstu povzročil izgubo velikega dela njegove lesre trgovine. Beograjska vlada je dovolila sušaškemu pristanišču tako ugodne prednostne tarife, da so prišle v interesno sfero Sušaka celo slovenske lesno-nakl&dalne
postaje, čeprav so bile Trstu mnogo bližje.
Lesni uvoz Trsta je trpel od prve svetovne vojne, ker je bil Trst odrezan od svojega naravnega zaledja, ki ga je tvorila bivša Donavska monarhija. Vendar je šel še do sedanje vojne znaten del uvoženega čezmorskega lesa čez Trst Od 48.474 ton ameriškega in 7953 ton afriškega stavbenega lesa je šel znaten del v Trst, kjer se je v bližnjih velikih ladjedelnicah porabil za gradnjo velikih čez-atlantskih ladij.
(Po »Internationaler Holzmarkt«.)
Zdravstvena služba
socialnega	z
Letno poročilo Zaveda za socialno zavarovanje naglasa, da je zdravstvena služba skušala izpopolniti svojo organizacijo ter jo prilagoditi spremenjenim razmeram, kar je tudi v zadostni meri uspelo.
Zdravstveno službo pri Zavodu za socialno zavarovanje in pri njegovih krajevnih organih izvršujejo zdravniki za splošno zdravilstvo in za posebne stroke. Delijo se na zdravnike-uradnike in pogodbene zdravnike, ki so nameščeni po kolektivni pogodbi ali posebnih dogovorih. Število zdravnikov je odvisno od števila zavarovancev.
Izdatki za zdravniško službo, vštevši stroške za vzdrževanje am-bulatorijev in zdravljenje zobovja (brez prispevkov zavarovancev), so znašali lani pri Zavodu za socialno zavarovanje 2.08 milijona ali 19.06 °/o, pri TBPD 684.006 lir ali 19.63 °/o, pri Merkurju pa 14.555 lir ali 21.47 %. Za te izdatke je dopustna obremenitev, ki znaša 20% predpisanih prispevkov za bolniško zavarovanje.
Ob koncu lanskega leta je bilo pri ZSZ, TBPD in Merkurju skupaj 87 zdravnikov, od teh za splošno zdravilstvo 44 pogodbenih
in 8 uradnih, za posamezne stroke pa 30 pogodbenih in 5 uradnih. Izven tega staleža je zdravnik-šef ZSZ, ki je direktor vse zdravstvene službe. Za zdravljenje zobovja je bilo pri vseh treh krajevnih organih bolniškega zavarovanja 30 zdravnikov in 12 dentistov. Od zdravnikov je 28 pogodbenih, dva pa sta uradna, dočim so vsi den-tisti pogodbeni.
Pogodbeni zdravniki in deutisti so plačani od storitev po posebnem pravilniku. Po pogovoru s sindikatom je priznan 20 odstotni popust od splošne zobne tarife. V zobnem ambulatoriju ZSZ dobe pogodbeni zobozdravniki 43 % od vrednosti izvršenih del kot svoj honorar, 57% pa dobi ZSZ na račun režijskih stroškov. Vsi stroški zdravljenja zobovja so znašali lani 650.444 lir ali 4.32 %, po odbitku prispevkov zavarovancev pa 335.605 lir ali 2.23%.
Pomožno zdravstveno službo je konec lanskega leta opravljalo v ambulatoriju ZSZ 25 nameščencev, bolnike pa je nadzorovalo doma 19 uslužbencev ZSZ, ki so nadzorovali med letom 16.858 bolnikov ter izločili iz bolniškega staleža zaradi kršitve bolniškega reda 13.03%.
Krst v
Pri anglo-ameriških pogajanjih o novi svetovni valuti se je govorilo tudi o imenu nove valute. Tako so predlagali nekateri, da bi se nova valuta imenovala »uni-tas« .(enotnost), drugi go predlagali ime »demos« (ljudstvo), tretji pa ime >banoor«. Slednje ime je spominjalo na staro valutno ime »Mark Banco«, ki ga je izdajala nekdaj hamburška Girobanka m ki je predstavljala določeno količino ali težo. Ni se čuditi, če konferenca v Bretton Woodsu ni sprejela nobenega od predlaganih imen, ker so bila večinoma bolj demagoška ko pa praktična. Sliši se sicer lepo, če bi se enotnost narodov pokazala tudi v imenu svetovne valute, toda kaj, ko te enotnosti ni nikjer. Lepo bi tudi bilo, če bi vladalo povsod v resnici ljudstvo in bi bilo to potrjeno tudi v imenu nove svetovne valute. Toda o vladi ljudstev se danes res še ne more govoriti. Prvi krst svetovne valute se je torej ponesrečil in Amerikanci so s tem kar zadovoljni, ker upajo, da bo na vse zadnje zmagal njih dolar in bo s tem tudi potrjena njih svetovna finančna in gospodarska hegemonija. Ce se bo pa njih upanje tudi
uresničilo, je seveda še veliko vprašanje.
Zgodovina denarja nam navaja, kakšni so bili nagibi za imenovanje valut. Predvsem je bilo važno, da si je mogla valuta pridobiti zaupanje ljudi. Prvotno &o si predstavljali valutno enoto le kot novec iz določenega blaga in z določeno težo. Polagoma pa je izgubljalo blago oz. teža na pomenu in v praksi je danes valuta računska enota, ki se more poljubno konkretizirati s kosom kovine ali na kosu papirja. V skladu ® tem razvojem so slonele starejše valute na kovinski vsebini ali na slavnem najdišču kovine, dočim so si mlajše izbrale simbole, ki navadno niso imele z blagovno vsebino denarja niti najmanjše zveze.
Med najstarejšimi valutnimi označbami je »marka«, ki je predstavljala določeno težo denarne kovine. Prvotno je bila rimski funt po 11 unč. Ta denar so sprejeli Franki, denar pa je kmalu izgubil na vrednosti. Da ne bi denar še nadalje izgubljal na vrednosti, se je v denar vkovala »marka« in od tedaj se more šele govoriti o valutni marki. Dolgo se je delala razlika med »fino mar-
ko«, ki je pomenila marko čistega zlata ali srebra, ter med »surovo marko«, ki je vsebovala zlitine.
S tako imenovano preizkušno težo se je ugotovilo, kakšna količina plemenite kovine je v novcu. Valutna imena »peso« in »peseta« kažeta, da sta se označevala kot enoti za težo. Še bolj jasno se je to pokazalo pri valutah, ki so prevzele funt kot označbo za težo, bodisi da so prevzele latinsko »libro«, iz katere je nastala italijanska »lira«, bodisi francoski »livre«, ki je nekoč sploh veljal kot denarna in valutna enota, bodisi angleški »funt sterling«. En funt »sterling« je funt določenega srebrnega denarja. Cista označba teže so tudi »drahma« in »rupija«, dočim je nastal »rubelj« podobno ko marka iz markiranja določenega dela denarne kovine. Rubelj je določen del srebra v palicah.
Stara valutna imena so tolar, goldinar, krona in krajcer. Tolar je navidezno izumrl, v resnici pa še živi kot Marije Terezije tolar in je še v prometu v Abesiniji in nekaterih afriških deželah, čeprav ne velja nikjer kot deželna valuta. Še naprej pa živi, kakor že kaže ime, v dolarju. Ime tolar je nastal iz besede Joahimsthal, kjer so kopali srebro in kovali srebrnike. »Goldinar« se je prilagodil mnogim jezikom in je pomenil, kakor se vidi iz imena, zlatnik. Danes se je ohranil samo na Holandskem kot deželna valuta. Tudi poljski »zloty« je samo prevedba goldinarja na poljski jezik. Okrajšava fl za goldinar kaže, da se je ta prej imenoval latinsko florenus, italijansko pa fiorin. V Nemčiji je bila nekoč cela vrsta goldinarjev, Imeni »krona« in »krajcer« sta nastali iz podob na denarjih. Krona je danes deželna valuta v skandinavskih deželah, v Protektoratu in na Slovaškem. Krajcer pa je bil del goldinarja in je pomenil majhen denar. Sedaj se je na novo pojavil, ko je Brazilija opustila milreis in ustanovila novo valuto »cruzeiro«. Podobe na novcu so dostikrat dale ime zlatnikom. Tako se je govorilo o Louisdorjih, o napoleondorih, ameriških »Eagles« (orel) in angleških Sovereignih.
Popolnoma so se ločila od valutnega blaga in podobe novca imena kakor »frank«, »belga«, bivši la-tiški »lat« in bivši litovski »litas«. Tudi izven Evrope je včasih prešlo ime države na valuto, tako v Boliviji na »boliviano«, v Angoli na »angolar« in v Afganistanu na »afgan«. Včasih pa so uporabili za ime denarja tudi stara nacionalna denarna imena, kakor v Ukrajini »karbovanec«, v Rusiji »červonec« (deset rubljev) in v Hrvatski »kuna«. Zelo staro ime za denar je »dinar«, ki izvira iz bizantinskega »denarius«. Danes je dinar srbska valuta, živi pa še tudi v Iranu, kjer se deli srebrni real v 100 dinarjev.
Ta tako različna imena za valute dokazujejo, da ni treba določiti za ves svet enotne valute, temveč zadostuje, če se določijo trdne relacije med valutami ali če se vse valute orientirajo po isti blagovni enoti, kakor je bilo to prej zlato. Amerikanci skušajo to tudi doseči s svojim dolarjem, toda ne zaradi izravnave valut, temveč zaradi uresničenja svojih hegemoni-stičnih želj.
Za plačevanje vojne odškodnine, ki
jo bo morala plačevati Finska sovjetom, bo pritegnjena vsa finska industrija. Finska vlada bo nadzirala delo industrije, najbrže pa bo pri tem nadzorstvu sodeloval tudi zastopnik Moskve.
Jubilej industrijca Milivoja Lajovica
Nedavno je v krogu uslužbencev svoje tovarne kovinskih izdelkov praznoval 254etnico samostojnega podjetniškega udejstvovanja industrialec g. Milivoj Lajovic.
Ta agilni gospodarstvenik, ki je član splošno znane ugledne Lajovičeve rodbine iz Vač pri Litiji in ki se je še mlad osamosvojil, spada v ono generacijo podjetnikov, ki je takoj po prvi svetovni vojni orala in rahljala ledino slovenske industrije. Meseca avgusta L 1919. so bili naročeni in plačani stroji tovarne > Saturnus«, katere ustanovitelj in lastnik je bil takrat Milivoj Lajovic, in od takrat tekč g. Lajovicu z napori in uspehi prepletena leta samostojnega ustvarjalnega dela, med katerim pa je zmerom zavzet tudi za koristi in ideale skupnosti.
Ob jubileju dela mu čestitamo in želimo še mnogo uspešnih in srečnih let ter da bi, kakor v preteklem četrtstoletju, uresničil še marsikatero dobro zamisel v lastno in splošno korist.
Napredek barcelonskega pristanišča
Promet v največjem španskem pristanišču v Barceloni je bil v začetku vojne močno omejen, zdaj pa je spet oživel. Lani je prometna statistika beležila spet odhod in prihod ‘2806 ladij, kar je znak velikega napredka po dolgih letih zastoja. V rekordnem prometnem letu 1929. je obiskalo barcelonsko pristanišče nad 5500 ladij.
Blagovni promet barcelonskega pristanišča je lani dosegel 2.11 milijona ton, prejšnje leto 1-87 milijona, L 1935. pa 3.4 milijona ton. Lanski promet je bil sicer tudi posledica napredka gospodarstva v Kataloniji, predvsem pa ga je dvignila živahna zunanja trgovina, pri kateri so bili na prvem mestu uvozi premoga, bombaža, lesa in žita ter izvoz kalijevih sold.
Pogozdovanje Male Afcije
Tudi v Mali Aziji so bili nekdaj veliki gozdovi, od katerih pa je ponekod ostalo samo še skromno grmovje. Danes obsegajo gozdovi v Mali Aziji samo še 13% površine ali skupaj okrog 10 milijonov ha. Turčija je v dvajsetih letih ^napravila in izvajala že razne načrte pogozdovanja, dobro uspeli pa so doslej samo nasadi evka-lipta, ki obsegajo nad 15.000 ha ter bodo morala v doslednem času dajati dovolj jamskega lesa za turške rudnike.
Med drugim je bilo tudi odre-jenOj da mora vsaka občina pogozditi po 5 ha od svojih zemljišč, a vse te pogozdovalne akcije nimajo pravega uspeha, ker uničujejo mlado drevesje velike črede ovc in koz. Turčija ima 16.5 milijona ovac, več ko Madžarska in Romunija skupaj, ter 12.5 milijonov koz, kar presega število koz v vseh deželah južnovzhodne Evrope.
Italiianska proizvodnja marmelade
V mirni dobi so v Italiji približno eno petino sadnega pridelka uporabljali za proizvodnjo marmelade in sadnih sokov. Po uradnih podatkih je ta proizvodnja na leto dosegla okrog 800.000 metrskih stotov ter vrednost 500 milijonov lir.
V primerjavi s sadnim pridelkom dežele je ta proizvodnja skromna, pri čemer pa je treba upoštevati tudi to, da so njen znatni del izvažali. To je bilo zaradi tega, ker je bila domača potrošnja marmelad in sadnih sokov razmeroma zelo majhna. Ker imajo prebivalci Italije vse leto dovolj svežega sadja, ne potrebujejo vloženega in konserviranega sadja in težko je bilo najti gospodinjstvo, ki bi sadje zbiralo za vkuhavanje. Kot ljudska hrana se je marmelada uveljavila šele med sedanjo vojno in ker so bile težave pri izvoznih transportih svežega sadja, se je proizvodnja marmelad in sokov tudi v splošnem gospodarskem interesu uvedla v večjem obsegu.
Ovira pri tem je bila preskrba sladkorja. Po italijanskih predpisih morajo marmelade in sirupi vsebovati najmanj 60 % sladkorja. Ker pa je bil sladkor zaradi visoke uvozne carine v Italiji v primerjavi z drugimi evropskimi deželami precej drag, je bila tudi marmelada tako draga, da se ai mogla uveljaviti kot ljudska hrana.
Proizvodnjo marmelade sta v glavnem vodila velika koncerna konservne industrije: Cirio iz Nea-polija in Arrigoni iz Trsta, ki sta začela s konserviranjem rib ter polagoma prišla od konserviranja sočivja in sadja do proizvodnje marmelade, pri čemer je prvi koncern uporabljal sadje juga, drugi pa sadje severa Italije. Od pridelka sočivja so v Italiji konservi-rall neikdaj samo eno desetino, kar je dalo na leto okrog 250.000 metrskih stolov v vrednosti 100 milijonov lir. Kakor proizvodnja marmelade, tako je tudi konser-viranje sočivja v Italiji še precej daleč od višine svojega razvoja.
So/a kot	ind
surovina
Med svetovno-trgovinsko blago se je soja uvrstila šele po zgraditvi železnice v Mandžuriji, prej pa je bila dolga stoletja na Kitajskem kot živež in krma samo lokalnega pomena. Japonci so prinesli sojo kot vojni plen v svojo deželo ter začeli iz nje že v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja pridobivati oljne tropine. Evropi je bila soja prvič nazorno gospodarsko prikazana na dunajski svetovni razstavi 1. 1873., prvi sto-tonski transport soje pa je prispel v Evropo l.*i908. Od takrat se bolj in bolj pospešuje pridelovanje soje po Evropi in Ameriki.
Prvo mesto pri svetovnem pridelku soje ima Mandžurija, za njo pa pridejo Združene države Severne Amerike, ker zaradi dolge vojne ni mogoče oceniti pridelovanja na Kitajskem. Povprečni predvojni letni pridelek soje v Mandžuriji je bil okrog 4 milijone ton in še 1. 1940. so Japonci prevzeli; skoraj 2 milijona ton. V USA kultivirajo sojo v velikem obsegu šele po prvi svetovni vojni. Leta 1937. so pridelali približno 1.2 miljena ton, 1. 1940. pa že nad 2 milijona ton. Pridelovanje se v zadnjih letih močno pospešuje, ker hočejo sojo v na j večji meri izkoristiti kot industrijsko surovino.
Po bogastvu redilnih snovi ima soja v rastlinstvu prvenstvo. Toliko beljakovin in maščob ne daje nobena rastlina. Kemična analiza
VAN
KAIT
Dr. Th.&G.BOHME
Ljubljana
Slaščičarna- kavarna
PETRIČEK
Ljubljana
PalaSa Dunav. Tal. 42-80, 41-89
izkazuje pri soji 36% beljakovin, 18% maščob in 20% ogljikovih hidratov. Soja je odlična krma za živino in dobro gnojilo, pri ljudski prehrani pa je njena uporabljivost neprekosljiva. Iz nje se pridobivajo moka za kruh in testenine, jedilno olje in druge maščobe ter dobra nadomestila za mleko in sir, kavo, čokolado itd. S tem pa njena uporabljivost še daleč ni izčrpana. S pomočjo tehnike in kemije je postala 6oja dragocena industrijska surovina./ Uporablja se kot nadomestilo za volno, usnje in kavčuk, iz nje pa »e pridobivajo in izdelujejo tudi umetne tkanine, barve, laki, papir, milo, kreme, kozmetični in medicinski preparati, koncentrati vitaminov itd. V USA so v Fordovih tovarnah vzeli sojo za osnovno surovino pri izdelavi avtomobilov, ko so iz nje pridobivali mazilno olje ter nadomestilo za kavčuk ter uporabljali razne iz nje pridobljene umetne tvarine. S tem je bila uvedena velikopotezna propaganda za industrijsko uporabo soje. V marsičem je ta propaganda preveč optimistična, ni pa izključeno, da se bo v bodočnosti uporabljivost soje izkazala na načine, ki doslej še niso bili v mislih.
V Nemčiji pospešujejo pridelovanje soje že od 1. 1,925. in po nemškem zgledu in nemški pobudi so se zavzele za pridelovanje soje zlasti južnovzhodne evropske dežele. Na prvem mestu je Bolgarija, kjer so se kulture soje v zadnjih treh letih razširile od 40.000 na
70.000 ha, sledi pa Romunija, ki je razširila svoje nasade soje na
50.000 ha. V vsej Evropi so se v desetletju 1980.—40. nasadi soje razširili od 5000 na okrog 150 tisoč ha.	i
Gostilničarski vestnik
Vpis v gostinsko šolo
Vpis v strokovno nadaljevalno gostinsko šolo se bo vršil naknadno še do sobote 7. t. m., dnevno od 15. do. 17. ure v pisarni šole na Privozu štev. 11.
Ravnateljstvo.
Zaposlitev ženskih kvalificiranih strežnih moči
Sporazumno s sindikatom gostinskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze in na pobudo Sindikata gostinskih obratov smejo gostinski obrati, dokler se stanje dokončno ne uredi, zaposlovati ženske kvalificirane strežne moči pod naslednjimi pogoji:
a) da so rezervirana službena mesta moškega osebja, ki je moralo zapustiti ista zaradi vpoklica k vojakom ali zaradi trenutnega pomanjkanja dela,
b) da sporoče delodajalci po svojem sindikatu vsak primer zaposlitve ženskih kvalificiranih moči v obratih posebne in I. kategorije,
c) da se vsak brezposelni natakar takoj namesti v obratih, kjer delajo omenjene kvalificirane moči v obratih posebne odn. I. kategorije,
č) da je ta sporazum samo prehodnega značaja in ne krši sklenjene kolektivne pogodbe.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
Denarništvo in zavarovalstvo
Prva hrvatska štedionica bo zvišala svojo delniško glavnico od 142.5 na ‘200 milijonov kun in bo v ta namen izdala 115.000 delnic po nominalni vrednosti 500 kun. Nove delnice se bodo izključno rezervirale le za stare delničarje.
Srbska narodna banka izda nove bankovce po 1000 din.
IroDviHski register
B—* i iiiu lomnmim
Vpisi:
Brata Žmuc, Ljubljana. Obratni predmet:	Nakup	in prodaja pa-
sarskih in cerkvenih izdelkov, kovinske galanterije in v to stroko spadajočih električnih predmetov. Javna trgovska družba. Družbenika: Zmuc Alojzij in Zmuc Rafael, oba pasarska mojstra v Ljubljani. Družbo zastopata vsak družbenik samostojno.
Spremembe in dodatki: Delniška družba pivovarne Union, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Tomažič Emil, vpiše pa se član upravnega sveta Andrejka Viktor, podpredsednik Mestne hranilnice v Ljubljani.
■ ■■■■•■■■■■•■■■■••■■MO
Pinter & Lenard
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica
■MaMaa«Maaaaaaaaa«
>aaaaaaaaaaai
JANKO CESNIK
MANUFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA - L1NGARJEVA ULICA 1
bufet, d. z o. z.
RIO
Ljubljana, Šelenbnrgova ul. 4
Obrtniški vestniki
»št
J
Na n
Prosta prodaja avtarkični ok
obutve
(za
j
leta
Šef pokrajinske uprave je odre-, dil z odločbo VIII. št. 5927/1 i'el dne 26. septembra t. 1., da se obu tev, katere niti zgornji niti spod nji del ni izdelan iz usnja, ampal iz avtarkične tvari, to je umetn< gume, platina, lesa itd.), oproščf ® vsakršne zapore in se sme prost« prodajati brez nakaznic in breJ oblačilne izkaznice.
Petrolej, bencin in nafta za obrtnike
Lju
ub\
bo
Up
del
zn;
Obrtništvo, ki je do sedaj pri Pokrajinskem gospodarskem svetu prejemalo nakazila za petrolej,^ bencin in nafto kot pomožna sredstva vsak mesec po seznamu breJ posebnih prošenj, se opozarja, ds se bodo omenjena pomožna sredstva za obrtnike od oktobra dalje nakazovala samo na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki jo mora vsak obrat zase vložiti pri Pokrajinskem gospodarskem svetu.
ilel
Gospodarske vesti
del
£
V se zaloge surovega in rezanega le sa bodo v Nemčiji postopoma pregledali. Ce bi se izkazalo, da lastniki nalašč zadržujejo svoje lesne zaloge ali' če jih zanemarjajo, se jim bodo te zaloge zaplenile. Pooblaščenci bodo « zvezi z zastopniki lesnega gospodarstva ugotovili, če so zaloge prevelike ali če se zadržujejo. Brezpogojno pa se zaplenijo zaloge pri žagah, če so zaloge še iz 1. 1943. ali celo iz prejšnjih let.
Državni komisar za cene v fašistični republiki dr. Fabrizi je izjavil, da se v fašistični socialni republiki' ne more govoriti o nikaki inflaciji, pač pa je inflacija v zasedeni Italiji, kjer so v prometu najrazličnejše valute, ne da bi bilo niti najmanjšega znaka oj kakšnem kritju za te bankovce. Bono-mijeva vlada se skoraj izključno finansira samo s tiskanjem bankovcev.
To je povzročilo, da označujejo kmetje ceno 1000 lir z a stot pšenice v zasedeni Italiji kot prenizko, dočim »o oo* na 350 lir za stot pšenice v fašistični Italiji sprejema v svobodni trgovini kot popolnoma primerna.
70.000 parov čevljev so razdelili v svobodni Italiji kmetovalcem, ki so največ oddali svojih pridelkov. Letos se bo sistem premij še razširil.
Za vodjo Zveze hrvatskih trgoveev je imenoval Poglavnik dosedanjega predsednika zagrebške trgovinske zbornice inž. Vilima Molnarja.
Hrvatski trgovinski minister je določil novo najvišjo ceno za 100 kg koruze na 1300 kun.
Preskrbo sovjetskih čet v Bolgariji bo morala finansirati bolgarska vlada, ki se bo zaradi tega najbrže zatekla k Bolgarski narodni banki, ki bo morala tiskati vedno nove bankovce.
Racioniranje sladkorja v Španiji b« najbrže s 1. oktobrom odpravljeno ifl uvedena svobodna trgovina s sladkorjem. Tudi sicer ee je oskrba Španije znatno Zboljšala. Pred kratkim s« je obrok kruha zvišal, raoion i ran jc mesa pa je bilo že pred tem odpravljeno.
Egiptska vlada je sklenila, da zvišajo maksimalne cene za letošnji bombaž za 20 odstotkov.
Po odredbi angleškega transporte*' ga ministrstva so se prevoznine i* Anglije v Indijo in Ceylon s 1. oktobrom zvišalp za 20 do 25 odstotkov. Ameriški trgovci preplavljajo Fran-bh
!
! FR. P- ZAJEC
izpralan optik In urar
UL 44-88
UubljiM, ttrttirjM* ulic« 8 [pri trlmostavju)
Suhe
gobe
|i»
SHRlKE
(mavrohe)
kupuje
Mini.
Ljubljana
rajo, piše ogorčeno angleSki list »Dob ,D ly Maik. V Francijo prihajajo veffi-
n<
noma v uniformah ameriških častni- e; kov, toda bavijo ee samo e tir gorimo |a<
Argentina je prepovedala izvoa telečjega uenja, telečjih kož, usnja te podplate, svinjskega usnja on kož divjačine. Vee te kože in usnje naj Blažijo samo za domače potrebe. Za lavo* prej naštetih vrst usnja je potrebno posebno izvozno dovoljenje. Doeedaj ;o se je večina tega usnja izvažala I USA. Z novo prepovedjo se je Argentina revanžirala USA za njih Argentini neprijazno stališče.
Kmetijsko ministrstvo v USA objavlja, da je bilo letos obdelano v USA s pšenico 68,6 milijona ha. za 1,9 milijona več ko lani. Računajo, da se b« pridelalo 845 milijonov bušljev pšenice. V Sovjetski uniji in na Kitaj-tajskem bo letos pšenična žetev manjša, izpadek pa bo popolnoma izravnan s presežkom v USA. Svetovne zaloge pšenice so se 1. julija 1944 cenile na 1170 milijonov bušljev.
USA je preostalo od lanskih zalog bombaža za 30.73 milijona bal, od katerih je približno 62.000 bal iz Egipta, 26.000 bal pa iz drugih držav.
>e
hi
19
V4|
h
>t
«* *"	.t«™«	u-<	i.-	uk-;;! ftn^Taar z!
AkkBesder teteeeifcar — Ftr di« Dmakorai »Morim« A. O. -