Novo izišle skladbe slovanskih komponistov (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: S. Liapunov, Zvveites Konzert fiir Klavier und Orchester op. 38. Lipsko, J. H. Zimmermann. Klavir (s podloženim drugim klavirjem) M. 8"— Frederic Chopin, Deux Valses ( op. 64 št. 2 in op. 70 št. 1) arrangees pour orchestre par J. Cielevricz (Glasovi Rb 1.20), Varšava, Gebethner & Wolff. — F. Drdla, Marche triomphale et Tarantelle pour 2 Violons et Piano op. 61. Dunaj in Lipsko, Schuberthaus-Verlag (aM. 2-—). — Scriabine, 4 mor-ceaux op. 56 in 2 morceaux op. 57 pour Piano. Edit. Belaieff. (M. —-80 in —-60). -Liapounow, Valse Impromptu ges-dur, op. 29. Lipsko, J. H. Zimmermann (M 1-50). Isti, Mazurka gis-moi, op. 31. ibidem (M. 2-—). — Karpow, 3 Etudes de salon pour Piano, ibidem (M. 3.). — A. Winkler 3 morceaux pour Piano, op. 15. Edit. Belaieff. (Skupaj M. 1-20. posamezne po 40—60 Pf.). Blumenfeld, Glocken. Suite fiir Klavier. op. 40. Ed. Belaieff. (M. —-80).
Novosti muzikalnega knjigotrštva (navedene z izvirnim naslovom) so: Leo Funtek, Bruckneriana. Lipsko, Veriag fiir Literatur, Kunst und Musik (M. 1-— vez. M. 2--). G. Conus, Aufgabenbuch der Instrumentationslehre. (In den Klassen des Moskauer Konservatoriums der Kais. Russischen Musik-gesellschaft zum Unterricht eingefiihrt). Ins Deutsche iibersetzt von Oscar von Riesemann. I. del (M. 2-20), II. del (M. 3-30) 111. del (3-30). Lipsko in Moskva, P. Jurgenson. — Musikbuch aus Osterreich. Ein Jahrbuch der Musik-pflege in Osterreich und den bedeutendsten Musikstadten des Auslandes. Redigiert von Dr. Hugo Botstiber. VII. Jahrgang, Dunaj in Lipsko, Carl Fronime 1910 (.vez. K 6-—). Bernhard Kwartin, Der moderne Gesangsunterricht Wien, Carl Konegen 1910 (broš. K 2-40). Carl Reinecke „und manche liebe Schatten steigen auf". Gedenkblatter an beriihmte Musiker. Leipzig, Ge-brtider Reinecke 1910 (broš. M. 3-—). David C. Taylor, Reform der Stimm-bildung. Autorisierte Ubersetzung von Dr. Friedrich Stubenvoll. Berlin in Lipsko, Schuster & Leoffler 1910 (broš. M. 7--). W. K. von Jolizza, Das Lied und seine Geschichte. Mit 122 Notenbeispielen und Liede-rn der friiheren Epochen bis zum Ende des 18. Jahrhunderts. Dunaj in Lipsko, A. Hartleben, 1910. Dr. Julius Kapp, Franz Liszt. Berlin in Lipsko, Schuster & Loeffler. Erich Klofi, Richard Wagner an Freunde und Zeitgenossen, ibidem. Pamdtnik FilharmonickehospolkuBesedy Brnenske /SffO-/570.Redigoval Hubert Doležil. Nakladem spolkovym. — Josef Sulzer, Ernstes und Heiteres aus den Erin-nerungen eines Wiener Philharmonikers. Dunaj, J. Eisenstein & Co.  1910.
Register o gledaliških delih, predstavljenih na nemških odrih v sezoni 1908/09 je izšel v založbi Breitkopf & Hartel na Lipskem. Med operami je doživela največ predstav d'Albertova „Nižina" (647), za njo Bizetova „Carmen" (452). Na tretjem mestu stoji V/agnerjev „Lohengrin" (409). Med operetami zavzema prvo mesto Fallova „Dolarjeva princezinja" (2444 predstav!).
O Ces. Ruski Mazikaini Družbi je priobčila „Neue Muzikzeitung" v svoji 14. štev. s slikami Peterburškega in Moskovskega konservatorija in s portreti ustanoviteljev omenjene družbe opremljeni članek iz peresa E. pl. Tidebohla.
Pod naslovom »Obroda zpevu sboroveho« priobčuje Ferd. Vach v štev. 37/38 češkega glasbenega lista „Dalibor" več nasvetov za notranje organiziranje pevskih društev. Članek je sad tridesetletnega zborovodskega delovanja pisateljevega. (Prevod tega članka je objavljen v št. 6. „Pjevačkega Vjesnika"). V isti številki „Dalibora" se nahaja govor Adolfa Piskdčka pri slavnosti praškega „Hlahola" v čast Pavlu Kfižkovskemu. V štev. 39/40 posvečuje „Dalibor" spominu dne" 29. maja t. 1. umrlega ruskega skladatelja M. A. Balakireva večji članek pod naslovom „Pamatce M. A. Balakireva".
Revija »Der Merker« prinaša v 14. sešitku članek „Neues von Smetana", spisal dr. Bronislav Wellek, ki podaje izvleček iz esejev, ki so izšli v čeških zbornikih „Pamatnik Smetanuv" in „Smetanuv Sbornik". V prilogi sta faksimila enega Smetanovega in enega Dvofakovega pisma. Smetanovo pismo je datirano z dne 23. maja 1880. 1. V njem opisuje skladatelj, kako je v njem nastala ideja znanega godalnega kvarteta njegovega „Z meho života". Pomenljivi štirikrat črtani e v finalu tega kvarteta najde tu svoj tragično-žalostni, ginljivi komentar. — V 15. sešitku „Merkerja" nadaljuje in dovršuje dr. Lev pl. Herz svojo simpatično razpravo o „Mladopoljskih skladateljih": Ludomir Rozycki (* 1883), sedaj učitelj na Lvovskem konservatoriju, je ustvaril prvo poljsko muzikalno dramo, „Hrabri Boleslav", in je ravno sedaj dovršil muzikalno dramo „Meduza". Njegova dela nosijo narodno noto. Kari Szymanowski (* 1883), „Chopin redivivus", kakor ga nekateri imenujejo, je skladatelj mnogih klavirskih skladb, ki kažejo vpliv Straussa in Regerja in spadajo med najboljša dela sedanje takšne produkcije. Omenjajo se še izvrstni kontrapunktist Apolinarij Szeluta (* 1884), Ludomir Rogowski, Peter Rytel in Henrik Opieriski.
Revija »Die Musik« prinaša v 18. zvezku portret odličnega goslarja, profesorja Jana Hfimala, ki je — kakor smo zadnjič poročali — praznoval štiridesetletnico pedagoškega delovanja na konservatoriju v Moskvi. Kot priloga istega zvezka je videti slika 29. maja 1.1. v Peterburgu zamrlega skladatelja Milija Aleksejeviča Balakireva, ki je bil poleg Glinke glava tako-imenovane novoruske šole. Balakirev je dosegel starost 73 let.
Razni jubileji in spominski dnevi. Siavnosti petdesetletnice Dunajskih filharmonikov dne" 24. in 25. aprila t. 1. sta se udeležila v imenu ljubljanske „Glasbene Matice" muzejski ravnatelj profesor dr. Josip Mantuani in dr. Gojmir Krek. Slavnostni koncert, ki ga je — zelo redek slučaj — cesar sam počastil s svojim posetom, je povzročil z nedosežnim izvajanjem Bruck-nerjevega „Te Deum" in posebno Beethovenove 9. simfonije pod Weingartner-
jevim vodstvom nepopisno navdušenje med poslušalstvom. Pri slavnostnem sprejemu v mestni slavnostni dvorani je tudi slovenska deputacija čestitala družbi. Zvečer so bili udeležniki gostje mesta Dunaja. — Glasbeni svet praznuje stoletnico dne 8. junija 1810 v Cvikavem (Zwickau) na Saksonskem rojenega nemškega skladatelja - romantika Roberta Schumanna. — Znani skladatelj in glasbeni pisatelj Rihard Heuberger je obhajal dne 18. junija t. 1. na Dunaju svoj 60. rojstni dan. — Dne 22. junija t. 1. je praznoval znameniti klavirski virtuoz in slavni klavirski učitelj Božidar Leschetitzki svojo osemdesetletnico (* 22. junija 1830. 1. v Lancutu blizu Lvova). L. je bil od leta 1852 do leta 1878 nameščen kot klavirski profesor na Peterburškem konservatoriju. Sedaj živi, še vedno privatno podučujoč, na Dunaju. — Kora-list stolne cerkve in profesor petja na gornjemestni gimnaziji v Zagrebu, Ivan Strnad, je slavil štiridesetletnico, odkar je koralist v zagrebški stolnici. — Eden najznamenitejših danskih skladateljev sedanjosti, Avgust Ena, je praznoval 13. maja 1.1. 50. rojstni dan. Ena je znan po svojih operah »Čarovnica" (1892 v Kjobenhavnu) in „Vžigaličarka" (1897 istotam). — Dnč 7. julija t. 1. je dosegel slavni simfonik in dirigent Gustav Mahler petdeseto leto, dne 5. julija t. 1. pa je dovršil češki goslač Jan Kubelik trideseto leto. — Sestra Bedficha Smetane, Ludmila Smetanova, je praznovala duševno in telesno popolnoma zdrava, svoj devetdeseti rojstni dan. — Dnč 17. maja t. 1. je bilo 20 let, odkar je bila Mascagnijeva „Cavalleria rusticana" prvič predstavljena v Rimu.
Pod imenom »Dunajski filharmonski trio« so se združili umetniki Soma Picksteiner (gosli), Julij Junek (čelo) in Wtlly Klasen (klavir) v novo komorno-glasbeno družbo, ki se bode ozirala posebno tudi na dela slovanskih skladateljev. Projektirano je 5 koncertov v sezoni. Picksteiner je Rus, Junek Čeh in Klasen Nemec.
Kari Goldmark je bil o priliki svojega jubileja imenovan častnim doktorjem filozofije Budimpeštanskega vseučilišča.
Pauline Viardot-Garcia, slavna pevska mojstrinja, je umrla v Parizu stara 89 iet.
Lev Funtek, doslej dirigent filharmonskega orkestra v Wiborgu na Finskem, je sprejel mesto drugega koncertnega mojstra pri orkestru Koncertnega društva v Monakovem.
Arnold SchSnberg, najradikalnejši med glasbenimi revolucionarji, proti kateremu se vidi R. Strauss nemoderen starokopitnež, je imenovan profesorjem kompozicije (tako imenovanega „svobodnega kurza") na c. kr. Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.
Pevsko društvo »Smetana« v Plzni je pri mednarodni pevski tekmi v Bruslju dobilo drugo častno nagrado — zlat bokal, zmagovalno kolajno in častno diplomo. Pevovodja je bil Anton Arnet.
To in ono.
Pevsko društvo „Zora" v Karlovcu, ki je letos slavilo svojo petdesetletnico, je bilo razpisalo natečaj za najboljšo kompozicijo svoje himne. Natečaja seje udeležilo 11 skladateljev. Razsodbo je „Zora" prepustila „G1. M." v Ljubljani. Jury „G1. M." (kdo??) je razsodila, da je najboljša skladba ona prof. Frana Dugana. Drugo mesto so prisodili skladbi Vj. Rosenberga-Ružiča, tretje pa skladbi /. pl. Zajca. (Vsi trije skladatelji so čislani sotrud-niki našega lista). Nagrada v znesku 150 K je bila podeljena profesoru Duganu.
Pri tej priliki, a ne v zvezi ž njo, opozarjamo, da je pri nas — in samo pri nas — navada, bolje razvada, da je razsodišče pri takih slučajih na zunaj nekaka juristična oseba brez realne podlage. Govori se o „jury", a nihče ne ve, kateri živi ljudje predstavljajo to mistično tvorino. Ne samo občno zanimanje temveč tudi taktnost in javna kontrola zahtevajo, da se proglašajo člani razsodišča, in sicer že pri razpisovanju natečaja. Očitanja, da se razdelujejo nagrade včasih takorekoč in camera charitatis, ne bodo potem imela več tal. Potem se pa tudi ne bo več dogodilo, da imajo v takih „jurih" sedež in glas včasih ljudje, ki jim nedostaje vsaka kvalifikacija za ta posel.
Pod marko „Nemška umetnost" prinašajo slov. dnevniki sledečo notico : „Nedavno je Dunajska Ljudska opera uprizorila „Židinjo". Eleazarja je pel Čeh Prochazka, Leopolda Čeh Nachod, kardinala Hrvat Zec, glavno vlogo je pela Židinja Wenger, Evdoksijo Židinja Jovelli. Opero je dirigiral Poljak Zemlinski. Koliko Nenemcev je sedelo v orkestru in koliko jih je bilo v baletu, ni znano".
Kaj pa sledi iz tega? Da znajo Nemci umetnike spoštovati, če so tudi Nenemci, in da Slovani svojih lastnih rojakov še toliko ne podpirajo, da bi mogli ostati na domači grudi, da bi mogli delati za domačo umetnost, za svoj lastni narod. Tudi med nami živi nekaj glasbenih umetnikov, ki mislijo iskati svojo srečo pri drugorodcih, ker jih doma le žaljivo prezirajo ali celo brezvestno napadajo. Izkušnja nas uči, da so slovenski umetniki, enkrat priznani v tujini, za slovenski narod tudi tedaj izgubljeni, če mu sami ohranijo zvestobo.  Pazite torej!
Prvi avstrijski glasbeno-pedagoški kongres se bode vršil sredi februarja 1. 1911. na Dunaju. Razpravljalo se bo o različnih, glasbenega pouka tičočih se teoretičnih in praktičnih, umetniških in materijalnih vprašanjih.
39