VSEBINA Prispevki iz obcinske hiše / 4 . PREGLED ZADNJEGA ŠTIRILETJA . DELA NA DRŽAVNI CESTI OD PIVKE PROTI PARJAM . DO KONCA LETA BODO NA NOVO UREJENE ŠTEVILNE CESTE IN POTI . EVROPSKI DENAR Z PODJETNIŠKI INKUBATOR, ŠIRITEV IOC NEVERKE IN KOLESARSKE STEZE . V PIVKI SE PRENAVLJA JAVNA RAZSVETLJAVA . PRIDOBILI SMO KONCESIJO ZA INSTITUCIONALNO VARSTVO V PIVKI . DOM STAREJŠIH V PIVKI . ZDRUŽENJE ŽUPANOV REGIJE PINZGAU NA OBISKU . OBISK DELEGACIJE IZ ŠENTJAKOBA V ROŽU Iz poslanskih klopi / 20 . V IMENU LJUDSTVA . 35 MILIJONOV ZA KRAJŠANJE CAKALNIH VRST Gospodarstvo / 219 . GRADNJA PRIKLJUCKOV NA OPTICNO OMREŽJE OŠO PIVKA . POZIV ZAINTERESIRANIM PODJETJEM ZA INVESTICIJE V IOC NEVERKE . PLACEVANJE POLOŽNIC BREZ PROVIZIJ . DOSEDANJEMU DIREKTORJU ZAUPANO TUDI NADALJNJE VODENJE PODJETJA KOVOD POSTOJNA, D.O.O. . KOVOD POSTOJNA, D.O.O. DELEŽEN NAJVIŠJEGA PRIZNANJA, ZLATE BONITETE ODLICNOSTI . GRADNJA SONCNE ELEKTRARNE ZA SAMOOSKRBO Z ELEKTRICNO ENERGIJO . AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV . KAM Z ODSLUŽENIMI TELEVIZORJI IN RACUNALNIŠKIMI ZASLONI? . LOKALNI OBRTNIK Turizem in narava / 27 . PARK VOJAŠKE ZGODOVINE . KRAJINSKI PARK PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER . POBUDA ZA DRŽAVNO PROSTORSKO NACRTOVANJE ZA OBMOCJE OSREDNJEGA VADIŠCA SLOVENSKE VOJSKE – POCEK . SNEMANJE ODDAJE DOBRO JUTRO V PIVKI . 15. SEPTEMBRA BOMO ŠE ZADNJIC CISTILI . ODOBRENI TRI PROJEKTI LAS SODELOVANJE Izobraževanje / 38 . UTRINKI Z VRTCA . OSNOVNA ŠOLA KOŠANA . PRVI ŠOLSKI DAN . ŠOLSKI PREVOZI V ŠOLSKEM LETU 2018/2019 . LJUDSKA UNIVERZA VABI K VPISU . TOCKA MOCI VGC KRPANOV DOM PIVKA . PREDPOCITNIŠKI IN POCITNIŠKI UTRINKI IZ NADANJEGA SELA . ORATORIJ V ŠMIHELU Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo / 45 . SOCIALNA AKTIVACIJA . V STISKAH NISTE SAMI . DELO POLICIJE V POLETNIH MESECIH . NAMESTITEV PRIKAZOVALNIKA HITROSTI ''VI VOZITE'' 2018 . DELOVNO POLETJE . SOPOTNIKI Z VAMI TUDI MED POLETJEM . OBVESTILO O DELOVANJU PEDIATRICNE AMBULANTE . TELESNO IN MISELNO ZDRAVA NOSECNOST . PROSTOVOLJKA V GAMBIJI . ZA LEPŠI PRVI ŠOLSKI DAN . TABOR GASILSKE MLADINE Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … / 51 . KAKŠNI LE SO MORALI BITI NAŠI KRAJI V PRETEKLOSTI . MLADINSKI DOM TONETA TOMŠICA . OB 200. OBLETNICI ROJSTVA MIROSLAVA KARLA VILHARJA . ZASEDANJE KLUBA BRIGADIRJEV . SHOD V DOLNJI KOŠANI . NASTOP KLAPE ŠKVADRA V DUTOVLJAH IN VEPRINCU . PODARI NAM MIR . YOIRE SERRANO GUTIERREZ: „MATERINSTVO“ . EDITA COTAR: PEBBLE ART . NOVA RAZSTAVNA SEZONA V HIŠI KULTURE . MUHOVA HIŠA BO KMALU ZAŽIVELA . ŠTORKLJE NA STARI SUŠICI . PIVŠKE OŠTARIJE - BAR PRI BIRTU Športni koticek / 58 . TIBOR, POVEZAL ŠPORT IN DOBRODELNOST . PRED ZACETKOM SEZONE NA POLETNIH PRIPRAVAH . ATLETSKI KLUB PIVKA VABI K VPISU . ATLETSKI TABOR NA MAŠUNU . ODLICNO 3. MESTO NA ENEM NAJVECJIH MEDNARODNIH BALINARSKIH TURNIRJEV . BALINARSKI TURNIR DRUŠTVA INVALIDOV PIVKA . MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR V KOŠANI . ŽENSKI BALINARSKI TURNIR Crna pika / 62 Oglasne objave / 62 Napovednik dogodkov / 64 PIVŠKI LIST – GLASILO OBCINE PIVKA Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. · Naklada: 2500 izvodov · ISSN št. 2536-4367 · Uredniški odbor: Katarina Temkova, Marija Paladin, Meri Kaluža, Silvo Celhar in Vanja Kovac · Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat · Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka · Elektronski naslov: pivski.list@ pivka.si · Telefon: 05/72 10 100 · www.pivka.si · Fotografija na naslovnici: Dragica Jaksetic · Fotografije na ovitku: Tinkara Volk, arhiv Tibor Pranjic, Andrej Žnidaršic, arhiv KK Pivka perutninarstvo · Jezikovni pregled: Katarina Temkova · Oblikovanje: Kreaktiva · Tisk Abakos, d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. Izgradnja kanalizacije in cistilne naprave Pivka V okviru projekta je bilo zgrajenih 16.300 m fekalne kanalizacije z 8 crpališci, prestavilo se je obstojeco kanalizacijo ter obnovilo cca 5.000 m vodovodnega omrežja. Celotna vrednost investicije, ki jo je delno financirala Evropska unija, je znašala 9.700.000,00 EUR. V sklopu izgradnje kanalizacije je bila zgrajena tudi Cistilna naprava Pivka kapacitete 6.500 PE s sodobno MBBR tehnologijo (Moving Bed Biofilm Reactor). Ureditev kegljišca in spremljajocih prostorov v kleti Krpanovega doma v Pivki Izvedli smo garderobe in sanitarije za potrebe kegljacev in za potrebe uporabnikov športnega parka torej atletov in nogometašev. Obnovili smo tudi kegljišce. Vrednost izvedenih del je znašala 120.000 €, od tega je znašalo sofinanciranje Fundacije za šport 31.000 €. Prenova Krpanovega doma V kletnem delu Krpanovega doma je bil obnovljen vecnamenski skupni prostor, skupne sanitarije za obiskovalce ter sanitarije in garderobe za potrebe vecnamenske kino dvorane. V objektu je bilo vgrajeno osebno dvigalo. Posodobljena je bila vhodna avla, v prvem nadstropju se je izvedla manjša galerija in v celoti se je prenovila knjižnica z vso potrebno opremo. Vrednost investicije je znašala 892.000 €, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj smo pridobili nepovratna sredstva v višini 648.000 €. Prispevki iz obcinske hiše obcutljivem okolju ter predstaviti postopke cišcenja odpadnih voda. investicijo so prispevali Obcina Pivka, PGD iz lastnih virov ter donatorji. Obcina Pivka Obcina Pivka Ureditev igrišca in parkirišca V Košani V Dolnji Košani tik ob krajevni tabli, ki oznacuje naselje, torej med lokalno cesto Neverke–Košana in med bloki, smo uredili otroško igrišce z novimi igrali z ustreznimi certifikati in ograjeno polovicno košarkarsko igrišce. Uredili smo tudi parkirišca, namenjena parkiranju osebnih vozil stanovalcev bližnjih vecstanovanjskih objektov in uporabnikom igrišc. Vzdolž lokalne ceste je v sklopu urejanja zasajen tudi lipov drevored. Višina sredstev 40.000 €. Izvedena so bila tudi dela na glavni cesti Pivka – Ribnica, med drugim pomembna pridobitev – novo križišce državnih cest z zavijalnim pasom proti Kalu. Izgradnja infrastrukture v Selcah - 1. faza Istocasno z izgradnjo magistralnega vodovoda smo v Selcah zgradili tudi I. fazo fekalne in meteorne kanalizacije, ki bo nadomestila obstojeco mešano kanalizacijo ter razdelilni vodovod. Po zakljucku del se je obnovilo asfaltno cestišce in ob lokalni cesti od kapelice v centru vasi proti Slavini zgradilo plocnik. Strošek izgradnje komunalne infrastrukture je znašal 400.000 €. Nove table v krajinskem parku Pivška presihajoca jezera V Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera smo postavili prve oznacevane table, ki opozarjajo, da se vstopa v zavarovano obmocje narave. Na makadamskem parkirišcu pod Slovensko vasjo smo postavili info tablo, kjer obiskovalec lahko »na hitro« izve nekaj zanimivih podatkov o parku. Obcina Pivka Nakup garaže in dvorišca ob gasilskem domu v Pivki Na javni dražbi Okrajnega sodišca v Postojni, smo 16. junija 2017, kupili objekt z dvorišcem, ki je bil v lasti Javor Pivka, in v naravi predstavlja garažo, kjer ima Prostovoljno gasilsko društvo Pivka svoja gasilska vozila, po izklicni ceni 33.950 €. Obcina Pivka Drevored na Postojnski cesti Odstranili smo drevesa, ki so bila delno poškodovana zaradi izgradnje vodovoda v neposredni bližini, delno pa jih je poškodoval žled v letu 2014, in na novo posadili 12 lip. Dela so bila izvedena v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice – 1. Sklop, kot povrnitev v prvotno stanje. Urejena preglednost krivine na križišcu za naselje Stara Sušica Izvedli smo izkop brežine na krivini – ovinku na križišcu za Staro Sušico. Že vec let je bil problem tega ovinka slaba preglednost, zato smo od lastnika odkupili del zemljišca in izvedli gradbena dela. Vrednost izvedenih del je znašala 1.000 €. Prenova športnega kompleksa Pivka Izvedli smo cišcenje in sanacijo sistema odvodnjavanja, nov namakalni sistem nogometnega igrišca z novim vodovodnim prikljuckom iz smeri Vilharjevega naselja, dobavili in vgradli smo nove nogometne gole, izvedli osvetlitev igrišca, sanirali napravo za skok v daljino in tekaške steze, dobavili zabojnik za hranjenje novih športnih pripomockov, sanirali smo asfalt na tekališcih, na novo so bile zarisane vse talne oznacbe igrišc. Vrednost projekta je znašala 76.000 € in je delno financirana iz sredstev Fundacije za šport v višini 21.000 €. Prispevki iz obcinske hiše Prenova prostorov nujne medicinske Grbina v Šmihelu pred podružnicno pomoci v Zdravstvenem domu v osnovno šolo Postojni Na lokalni cesti v Šmihelu pred podružnicno osnovno šolo smo zaradi varnosti najmlajših ucencev zgradili grbino za Obcina Pivka in Obcina Postojna ter ZD Postojna smo umirjanje prometa. realizirali prenovo Nujne medicinske pomoci v ZD Postojna. Vrednost investicije je 675.000 €. Iz proracuna Obcine Pivka Vrednost izvedenih del je znašala 11.000,00 €. je bilo zagotovljenih 192.200 €. Obcina Pivka Prenova avtobusne postaje Grbina na Precni ulici pred avtobusno Zamenjali smo dotrajano streho na avtobusni postaji v Pivki, postajo dodali smo še novo urbano opremo ter napis. Vrednost Na Precni ulici v Pivki pred avtobusno postajo smo zaradi izvedenih del je znašala 5.000 €. varnosti najmlajših ucencev zgradili grbino za umirjanje prometa. Vrednost izvedenih del je znašala 7.700 €. Ureditev prostorov pediatrije ter obnova stopnišca in hodnika v 1. nadstropju Zdravstvene postaje Pivka V 1. nadstropju obstojecega prizidka Zdravstvene postaje smo uredili prostore za pediatricno ambulanto. Obnovili smo tudi stopnišce in hodnik v 1. nadstropju v obstojecem osrednjem delu objekta. Vrednost del je znašala 81.000 €. Opremo pediatrije je financiral Zdravstveni dom Postojna. Podporni zid v Mali Pristavi V Mali Pristavi smo zgradili 35 metrov dolg nov armiranobetonski podporni zid ob kategorizirani obcinski lokalni cesti JP št. 816711. V sklopu obnove je bilo treba zamenjati in poglobiti še cev javnega vodovoda. Vrednost del je znašala 15.000 €. Obcina Pivka Nova okna na objektu Kulturni dom Juršce V kulturnem domu Juršce smo zamenjali dotrajano obstojece leseno fasadno stavbno pohištvo z novim PVC. Zamenjali smo najnujnejše, torej 14 oken in ena vrata. Vrednost vseh izvedenih del je 15.000 €. Izgradnja igrišca v Drskovcah V Drskovcah smo gradbeno uredili širše obmocje, na katerem je izgrajeno polovicno košarkarsko igrišce ter otroško igrišce. Vrednost vseh del je znašala 51.500 €. Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice – 1. Sklop V letih od 2016 do 2018 smo izvajali najvecji projekti v zgodovini obcine projekt Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice – 1. Sklop. Skupaj se je nadgradilo dobrih 53 km vodovodnega sistema, zgradilo slabih 9 km novih cevovodov, rekonstruiralo oz. zgradilo 4 crpališca, 6 vodohranov, 2 zajetji, eno pretocno celico in regulacijski objekt. Skupna vrednost projekta je znašala 29,9 milijona evrov, od tega je bilo 21,8 milijona evrov sofinanciranih s strani Kohezijskega sklada, 3,85 milijona iz državnega proracuna, 4,25 milijona pa sta prispevali obcini Postojna in Pivka. Prispevki iz obcinske hiše vseh izvedenih del je 5.600 €. Obcina Pivka EVROPSKI DENAR ZA PODJETNIŠKI INKUBATOR, ŠIRITEV IOC NEVERKE IN KOLESARSKE STEZE V pred dnevi podpisanem Dogovoru za razvoj regije je Obcina Pivka pridobila 2,54 milijona evrov. Namenili ga bomo širitvi industrijsko-obrtne cone Neverke in ureditvi podjetniškega inkubatorja v njej ter zgraditvi nekaj kolesarskih stez v Pivki, med Pivko in Košano ter kolesarski stezi med Parjami in Šmihelsko dolino. Naložbe bodo stoodstotno sofinancirane, obcina pa bo morala zagotoviti denar za placilo DDV. Podjetniški inkubator za proizvodne dejavnosti V sklopu IOC Neverke bomo zgradili nov podjetniški inkubator za proizvodne dejavnosti, v katerem bodo mladi podjetniki s svojim stroji lahko izvajali razlicne proizvodne dejavnosti. Podjetjem na zacetku poslovne poti tako ne bo potrebno investirati v nakup zemljišc in gradnjo proizvodnih prostorov, pac pa se bodo lahko posvetili le svoji dejavnosti. Po preteku petletne dobe delovanja bodo imela podjetja možnost širitve svojega delovanja na novo urejena zemljišca v IOC Neverke. V novi hali, površine 150 kvadratnih metrov, bo mo uredili šest podjetniških prostorskih enot. V inkubatorju bodo mladim podjetnikom na voljo mentorska pomoc in znanja s podrocja podjetništva, trženja in drugih vešcin, prav tako pa bo mogoce sodelovanje s katerim od že uveljavljenih delujocih podjetij. Vrednost projekta, s katerim bo urejenih približno 800 kvadratnih metrov površin, na katerih bo lahko delovalo vsaj šest mladih podjetij, je ocenjena na 1.121.775 evrov (z DDV), projekt pa bo predvidoma v celoti dokoncan do leta 2020. Širitev IOC Neverke Na podlagi izkazanega interesa investitorjev za nova zemljišca bomo na obmocju že obstojece industrijsko-obrtne cone Neverke uredili komunalno infrastrukturo, s katero bo mogoca izraba novih zemljišc v obsegu približno 30.000 kvadratnih metrov za gradnjo proizvodnih zmogljivosti. Uredili bomo novo dovozno pot, vso potrebno kanalizacijo, vkljucno z elektro in komunikacijsko infrastrukturo, uredili bomo tudi novo cistilno napravo. Projekt zajema tudi ureditev pretovorno-manipulacijskih površin na t.i. obmocju Rampe, kjer se nahaja že obstojeci železniški industrijski tir. Z ureditvijo dodatnega tira k obstojecemu bodo nastale nove možnosti za pretovor surovin v neposredni bližini IOC Neverke, s tem pa se bo zmanjšal tovorni promet med IOC Neverke in Pivko. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša 1,5 milijona evrov (z DDV), dokoncan pa bo v letu 2021. Ureditev kolesarskih poti v Obcini Pivka V okviru nacionalne strategije izgradnje daljinskih kolesarskih poti bomo te urejevali tudi v Obcini Pivka. Gradili bomo varne kolesarke povezave, ki bodo povezovale posamezna naselja s centrom obcine, pa tudi naše kraje s sosednjimi obcinami. Z izvedbo projekta bo tako urejena varna kolesarska povezava iz centra obcine do Košanske ter do Šmihelske doline. Vecina ostalih kolesarskih povezav v obcini bo izvedena v sklopu nacionalnega projekta izgradnje kolesarskih poti kot npr. kolesarska pot iz Pivke do Selc in do Parij (in v nadaljevanju do Zagorja). Predviden zacetek del je v letu 2019, projekt bo dokoncan v letu 2020, ocenjena vrednost za izvedbo del pa znaša 1.255.380 evrov (z DDV). DOSEDANJEMU DIREKTORJU ZAUPANO TUDI NADALJNJE VODENJE PODJETJA KOVOD POSTOJNA, D. O. O. Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d. o. o. bo tudi prihodnja štiri leta vodil dosedanji direktor David Penko. Glede na uspešno zaokrožen mandat, ki se je iztekel v avgustu, je bilo Penku namrec zaupano ponovno vodenje podjetja, ki je v obcinah Pivka in Postojna odgovorno za kakovostno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in cišcenje odpadnih voda. Kot zatrjuje direktor, so motivi za nadaljevanje opravljanje te vloge vezani predvsem na pripadnost podjetju, ki jo je uspel v zadnjih letih vodenja le še poglobiti in utrditi: »Rad bi suvereno prispeval k uspešnemu delovanju podjetja, predvsem pa nadaljeval z dobrim zgledom, tako med zaposlenimi kot tudi uporabniki storitev. Gre namrec za udejstvovanje, ki je postalo nacin mojega življenja.« David Penko, ki si je v zadnjem obdobju vodenja pridobil številne izkušnje in reference, njegove delovne izkušnje s sorodnih podrocij pa segajo že v leto 2004, je na podjetju Kovod Postojna, d. o. o. od leta 2010. Podjetje je pod njegovim vodstvom poslovalo in delovalo izjemno uspešno. Podjetje izkazuje intenzivno rast, dosega najvišjo boniteto odlicnosti poslovanja, uspešno se je nadgradilo in po novih standardih posodobilo certifikate (ISO 14001 in ISO 9001), zakljucilo nekatere pomembne infrastrukturne projekte (obnova vodovodnega omrežja Postojna–Pivka, obnova vodarn Korotan in Malni, vzpostavitev nove cistilne naprave v Pivki, prenova Centralne cistilne naprave Postojna, rekonstrukcija crpališca Jama v Postojni, obnova strehe upravne stavbe), uspešno je pridobilo sredstva za realizacijo projekta Iskanje novega vodnega vira ter tudi študijo izvedljivosti o možnosti predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomocjo pirolize Pyreg … V podjetju je vzpostavljen ucinkovitejši nacin delovanja in upravljanja (elektronsko odcitavanje števcev, vzpostavitev daljinskega nadzora nad vsemi cistilnimi napravami in crpališci v obeh obcinah, nadgradnja tehnologije), reorganiziralo in optimiziralo se je procese in enote, vecji poudarek je namenjen stiku z uporabniki (vzpostavitev elektronskega obvešcanja, nova spletna stran, projekt Vodko, izobraževalna dejavnost, sodelovanje z lokalnim okoljem, merjenje zadovoljstva uporabnikov) … Med izzivi, ki si jih stari/novi direktor zastavlja v prihajajocih štirih letih, prednjacijo poslovanje in delovanje podjetja (ohranjanje poslovne uspešnosti, sodelovanje z ustanoviteljicama, posodobitev administrativnega poslovanja …), storitve in novi projekti (avtomatizacija sistema, razširitev storitev na podrocje gradbenih del, krepitev storitev na podrocju urejanja zelenih in javnih površin, lastna polnilnica usteklenicene vode, predelava bioloških odpadkov – piroliza …), zaposleni v podjetju (izobraževanje in izpopolnjevanje, spoznavanje in obisk dobrih praks, promocija zdravja pri delu, politika varnosti, motiviranje delavcev k produktivnosti), infrastruktura (energetska prenova lastnih objektov, vzdrževanje objektov in opreme, vzpostavitev rastlinskih cistilnih naprav, uvajanje okolju prijaznih tehnologij, opreme in materialov) ter ostale aktivnosti, ki zadevajo uporabnike ter sodelovanje z lokalnim okoljem (sodelovanje s šolami, dnevi odprtih vrat, redna komunikacija z uporabniki, izobraževalni material …). DKH V tokratnem prispevku si bi bomo ogledali možnost, kako bi si elektricno energijo za potrebe svojega gospodinjstva zagotovili kar sami doma. To možnost je vlada RS sprejela že meseca januarja leta 2016, glede na to, da ta model uporablja prakticno že vsa Evropa. Sprejeta je bila namrec Uredba o samooskrbi z elektricno energijo iz obnovljivih virov energije. To je poslovni model oziroma mehanizem, ki opredeljuje možnost postavitve soncne elektrarne na osnovi kompenzacije proizvedene energije s porabljeno ki temelji na neto meritvah (oz. v vsakdanjem žargonu net metering). Ta uredba nam dovoljuje priklop naprave za samooskrbo z elektricno energijo, ki ima nazivno elektricno moc najvec 11 kVA. Nova uredba, ki velja od 25. maja letos, pa to opredeljuje kot »najvecjo navidezno moc, ki je lahko oddana v omrežje« prek merilnega mesta. Torej ce poenostavimo: zgradimo lahko SE vecje moci, vendar v omrežje lahko oddamo najvec 11 kVA. Kako bo, ko bo SE delala z vecjo mocjo, ni v celoti razjasnjeno?! Proizvajalec, ki proizvaja elektricno energijo uporablja omrežje kot »hranilnik energije« (ta izraz se sicer pogosto uporablja, ni pa najbolj posrecen). V casu ko proizvodnja presega porabo, oddaja višek v omrežje, ki jih potem jemlje iz omrežja v casu, ko jih rabi za svoje potrebe. Poracun energije se izvede na letnem nivoju. Presežki energije na letnem nivoju ostanejo v omrežju, vecjo porabo energije od proizvedene pa doplacamo po obicajni ceni. Naprava mora biti v omrežje prikljucena preko dvosmerne merilne naprave (dvosmernega števca), ki se uporablja tako za objekt kot za napravo na OVE. Elektrarna naj bi predstavljala samooskrbni model, prakticno naj bi to pomenilo: ce bo letna proizvodnja enaka letni porabi, potem lastnik ne bi imel nobenega stroška za elektricno energijo razen mesecnega stroška za prikljucno moc, dela omrežnine in prispevke za OVE in SPTE. Poleg tega je zelo pomembno, da je v primeru »net meteringa« lastnik lahko fizicna oseba in za to ne potrebuje registrirane poslovne dejavnosti, ker energije ne prodaja, ampak jo zagotavlja le za svojo stavbo, morebitne viške na letnem nivoju pa v omrežje podari. Starejši televizijski sprejemniki, racunalniški in drugi zasloni vsebujejo nekatere nevarne komponente, ki lahko zaradi nepravilnega ravnanja po koncani življenjski dobi ogrožajo okolje in ljudi. Iz tega razloga je zelo pomembno, da tovrstne odpadke zavržemo oziroma oddamo na pravilen nacin, saj bomo le tako onemogocili, da nevarni deli koncajo v naravi ali na odlagališcih. Pooblašceni za zbiranje in recikliranje tovrstnih odpadkov zato prispevajo k nadzorovanemu upravljanju nevarnih snovi in omogocajo morebitno nadaljnjo uporabo velikega dela sestavin. Z locenim zbiranjem in kasnejšo reciklažo pomagamo tako ohranjati naravne vire, posebej redke materiale, s cimer zmanjšujemo stroške izdelave novih produktov in delujemo okolju prijazneje. Med koristne materiale, iz katerih so sestavljeni TV­sprejemniki in racunalniški zasloni, ki jih lahko po reciklaži ponovno uporabimo, spadajo predvsem razlicne plasticne komponente, razlicne vrste barvnih in nebarvnih kovin in steklo. Ponovno je mogoce uporabiti tudi posamezne dele, ki vsebujejo nevarne snovi. Katodne cevi odpadnih TV-sprejemnikov je mogoce v celoti reciklirati in izdelati iz njih enake ali podobne izdelke. Tako hkrati preprecujemo onesnaževanje okolja s svincem in prekomerno izkorišcanje naravnih virov. Svinceve komponente, ki jih ni mogoce uporabiti za izdelavo novih TV-sprejemnikov, pa lahko uporabimo na primer pri izdelavi avtomobilskih akumulatorjev. Kam lahko oddamo odslužene televizorje in racunalniške zaslone? Odslužene televizorje in racunalniške zaslone lahko oddate: • trgovcu ob nakupu novih (podobnih) izdelkov • v Zbirni center Pivka v casu obratovanja in • v okviru oddaje kosovnih odpadkov na podlagi predhodno izpolnjenega kupona oziroma elektronskega narocila (narocilo brezplacnega odvoza kosovnih odpadkov). Nevarne snovi iz odsluženih televizorjev in racunalniških zaslonov, na katere moramo biti še posebej pozorni: • Svinec – nahaja se v steklenem delu katodne cevi (CRT) starih, analognih TV-zaslonov. Uporabnike šciti pred sevanjem, ki ga ustvarjajo katodne cevi med delovanjem. Ceprav katodnih monitorjev ne prodajajo vec, jih najdemo veliko med odpadki, saj jih uporabniki še vedno nadomešcajo z novimi, ravnimi zasloni. Svinec se nahaja tudi v elektronskem vezju, tako da njegove sledi (sicer v manjši meri) vsebujejo tudi LCD-zasloni. • Živo srebro – uporablja se predvsem v LCD-zaslonih, in sicer v luceh za osvetljevanje zaslona. Živo srebro je zelo strupeno, zato reciklažno podjetje pred reciklažo iz zaslonov najprej odstrani luci. • Bromirani zaviralci gorenja se nahajajo v notranjih komponentah televizorjev in ekranov kot premaz, vcasih pa jih najdemo celo na zunanjih plasticnih površinah. Zaviralci gorenja preprecujejo nastanek požara ob morebitnem kratkem stiku. • Krom – nahaja se v kovinskih plošcah in ohišju zaslonov. Uporablja se za ucinkovitejše strjevanje plastike in kot zašcita kovinskih plošc pred korozijo. • Berilij – pogosto ga najdemo v maticnih plošcah in prikljuckih. • Kadmij je sestavni del cipov, polprevodnikov, infrardecih detektorjev, stabilizatorjev ter kablov in žic. Vec informacij o pravilnem locevanju odpadkov in o tem, kam posamezen odpadek spada in kje ga lahko oddate, najdete na Publikus Ura Lokacija 8.00 -8.45 DOLNJA KOŠANA – pri osnovni šoli 9.15 -10.00 ŠMIHEL PRI PIVKI – pri cerkvi 10.30 -11.30 PIVKA – pri ekološkem otoku na tržnici 12.00 -12.45 ZAGORJE – pri spomeniku 13.00 -13.45 PARJE – pri cerkvi NA OBISKU KITAJSKA VOJAŠKA DELEGACIJA Avgusta je Park vojaške zgodovine obiskala tudi visoka kitajska delegacija na celu z vojaškim atašejem višjim polkovnikom Yang Guangom. Obisk je še okrepil odlicne odnose in zgledno sodelovanje med kitajskim vojaškim predstavništvom v Sloveniji in Parkom vojaške zgodovine. Park vojaške zgodovine sicer predstavlja razvojni projekt lokalne skupnosti, vendar kljub temu veliko doprinese h krepitvi meddržavnih odnosov in vecanju ugleda Republike Slovenije. Ob obisku Parka je vojaški ataše višji polkovnik Yang Guang Parku vojaške zgodovine podaril tudi vec maket sodobnih kitajskih vojaških oborožitvenih sistemov. TURISTICNA SEZONA V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE PONOVNO V ZNAMENJU POVECANJA OBISKA V Parku vojaške zgodovine tudi v letošnjem letu beležijo Francozi, Madžari, Angleži, Belgijci in Slovaki. Ravno tuji pozitivne trende rasti turisticnega obiska, saj si je do konca obiskovalci predstavljajo tudi najvecji delež uporabnikov avgusta muzejske zbirke in razstave ogledalo že prek 30.000 postajališca za avtodome, ki se med avtodomarji vse bolj obiskovalcev. uveljavlja kot priljubljena tocka za postanek. Poleg rednih ogledov je v zadnjem casu zaznati tudi vedno vecje zanimanje V jesensko sezono so tako zakorakali z 8-odstotnim za doživljajske programe, zlasti za izvedbo rojstnodnevnih povecanjem števila obiskovalcev, podoben trend rasti pa se praznovanj za otroke in teambuilding programe, s katerimi so glede na trenutno povpraševanje nakazuje tudi za preostali pred kratkim dopolnili muzejsko ponudbo. del leta. Vedno vecjemu zanimanju za Park vojaške zgodovine poleg atraktivnih muzejskih vsebin botrujejo tudi dragocene nove muzejske pridobitve, zaradi katerih se obiskovalci radi vracajo na ogled. Ena takšnih je simulator letenja z letalom MiG-21, s katerim so spomladi nadgradili zbirko letalske zgodovine in obiskovalcem omogocili doživetje izkušnje letenja z nadzvocno hitrostjo. Na simulatorju se je v pilotiranju nadzvocnega letala MiG-21 od njegovega zagona do konca avgusta preizkusilo že blizu 1400 obiskovalcev. Park vojaške zgodovine poleg domacih obiskovalcev pritegne vsako leto vec tujih gostov; prednjacijo predvsem gostje iz Italije, Nemcije, Avstrije, Hrvaške in Ceške, pogosto pa se na obisku ustavljajo tudi Nizozemci, Poljaki, VESTIRNGA 2018 Na Pivškem se bo tudi v letošnjem letu ponovno odvijala tradicionalna vestirnga, v okviru katere se bodo podobno kot nekoc na bogato okrašenih nabornih vozovih predstavili letošnji vojaški obvezniki. Gre za obicaj, pri katerem so nekdaj generacije mladih fantov pred odhodom na služenje vojaškega roka ob pomoci vašcanov izdelovale in okraševale naborne vozove s smrecjem in papirnatimi rožami ter se na njih pripeljale pred naborno komisijo, ki jih je potrdila za služenje vojaškega roka. Tradicija krasitve vozov za potrebe prevoza vojaških nabornikov je bila mocno vpeta v lokalno okolje, saj je med sabo povezovala cele vasi ali mesta, katerih prebivalci so tudi sodelovali pri nastajanju vozov. V naših koncih je imela vestirnga še posebej mocne korenine in se je odvijala vsakoletno vse do ukinitve sistema naborništva in profesionalizacije Slovenske vojske. V letu 2016 je bil na pobudo Uprave za obrambo Postojna obicaj vestirnge po dolgih letih ponovno obujen in se vse od takrat odvija vsako leto v okviru tradicionalnega Festivala vojaške zgodovine v Parku vojaške zgodovine. Prizadevanja za ohranjanje te domoljubne tradicije naborniškega praznovanja se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Tudi letos bo Vestirnga 2018 potekala v okviru XII. Festivala vojaške zgodovine v kompleksu Parka vojaške zgodovine in bila izvedena v organizaciji Uprave za obrambo Postojna. Na letošnjo vestirngo je bilo povabljenih nekaj manj kot 90 vojaških obveznikov letnika 2000 iz obcin Pivka in Ilirska Bistrica. Nekateri izmed njih se bodo na dogodek, kjer bodo seznanjeni s pravicami in dolžnostmi vojaškega obveznika, pripeljali s tradicionalnimi nabornimi vozovi in bili za svojo prizadevnost tudi nagrajeni – v skladu s tradicijo vsak voz prejme pršut! Vestirnge so se že od nekdaj poleg nabornikov udeleževali tudi drugi prebivalci v lokalni skupnosti – vabljeni tudi letos, da se udeležite dogodka v Parku vojaške zgodovine! Park vojaške zgodovine V PONUDBI PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE ODSLEJ TUDI NOVI DOŽIVLJAJSKI PROGRAMI V Parku vojaške zgodovine so v zadnjem casu zaznali vedno vecje povpraševanje obiskovalcev po doživljajski ponudbi, ki se vse bolj uveljavlja kot ena izmed priljubljenih oblik sodobnega turizma. Park vojaške zgodovine skupaj s podzemno utrdbo Alpskega zidu na Primožu, kaverno iz obdobja I. svetovne vojne, ostankom sistema strelskih jarkov v neposredni bližini kompleksa in okoliškimi gozdovi ter travniki ustvarja ugodne predpogoje za vzpostavitev tovrstnih programov, v sklopu katerih bi imeli obiskovalci možnost odkrivati bogato vojaškozgodovinsko dedišcino kraja na podlagi lastne izkušnje. V skladu s povpraševanjem in sodobnimi smernicami razvoja turizma so zato v Parku vojaške zgodovine redno muzejsko ponudbo nadgradili z doživljajskimi turisticnimi programi, ki temeljijo na izvedbi animirane doživljajske avanture na prostem. Za zagon projekta so kandidirali na razpisu LAS med Snežnikom in Nanosom in pridobili sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. program z namenom krepitve kolektivnega sodelovanja od udeležencev zahteva reševanje širokega nabora zapletenih nalog, od poznavanja vojaških vešcin in vešcin preživetja v naravi pa do oskrbe poškodovanih in reševanja miselnih ugank, vse v kombinaciji s terenskim pohodom. V program so vkljucene tudi prvine vse bolj priljubljene »sobe pobega«, saj morajo udeleženci za uspešen zakljucek programa v bunkerju na Primožu odkriti deaktivacijsko napravo, poiskati pot iz zapletenega labirinta podzemnih tunelov in v Parku vojaške zgodovine z njo prepreciti napad. K doživljajski ponudbi so poleg tega dodali tudi program za najmlajše. V okviru projekta so oblikovali izvedbo tematsko obarvanega rojstnodnevnega praznovanja za otroke, v okviru katerega se otroci za nekaj ur prelevijo v vojake in v spremstvu animatorja doživijo nepozabno izkušnjo na terenu. Z novimi doživljajskimi programi v Parku vojaške zgodovine so tako za turisticne namene izrabili tudi širšo okolico starih vojašnic, obenem pa dragoceno dopolnili muzejsko ponudbo. Doživljajska ponudba je bila izjemno pozitivno sprejeta tudi v javnosti, saj že prejemajo povpraševanja in so zaceli tudi z aktivnimi izvedbami programov. Park vojaške zgodovine Krožna pot vojaške zgodovine je slabih 15 kilometrov dolga pohodna trasa med Parkom vojaške zgodovine, podzemno utrdbo Alpskega zidu na Primožu, Šilentabrom nad Zagorjem in vasjo Narin. Gre za lahko položno pot, ki je že vrsto let priljubljena med domacini, v zadnjem casu pa postaja vse bolj poznana in uveljavljena tudi širše. Pohodniki celotno traso obicajno prehodijo v štirih urah, pohodniki z manj casa ali kondicije pa se lahko odlocijo tudi samo za pohod do Primoža ali vzpon do Šilentabra. Pot je oznacena s posebnimi smerokazi in markacijami, na delu med Parkom in Primožem pa stoji tudi deset informativnih tabel. Pohodniki po Krožni poti vojaške zgodovine sledijo ostankom bogate vojaškozgodovinske, kulturne in naravne dedišcine obmocja: • KAVERNA IZ I. SVETOVNE VOJNE Iz Parka vojaške zgodovine pot po kratkem vzponu pohodnike pripelje na nekdanji vojaški poligon na Koti 110 (613 m), kjer so med prvo svetovno vojno zgradili sistem strelskih jarkov in izkopali kaverno z namenom usposabljanja enot, ki so se pripravljale na boj na soškem bojišcu. • UTRDBA ALPSKEGA ZIDU NA PRIMOŽU S Kote 110 vodi stara vojaška cesta do vrha Primoža (718 m), kjer se nahaja mogocna podzemna topniška utrdba Alpskega zidu s približno 500 metri ohranjenih podzemnih rovov. V notranjosti utrdbe so še ohranjeni bojni položaji, skladišca streliva in bivalni prostori. Hrib ima že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha lepo vidna vsa Pivška kotlina. Tu je bilo že v predanticni dobi pomembno utrjeno naselje, do druge polovice 18. stoletja pa je na njem stala cerkvica sv. Primoža in Felicijana. V zadnjih letih je Primož dobro obiskan posebej zaradi energetskih tock, ki se nahajajo na vrhu in tik ob njem. • ŠILENTABOR S Primoža se pot spusti v dolino Dule, kjer naj bi po izrocilu potekala stara rimska cesta, nato pa se zacne blag vzpon do Šilentabra (715 m). Z vrha, kjer je nekoc stal najvecji utrjen kompleks na Slovenskem, je cudovit razgled na okolico. Šilentabor je bil poseljen že v prazgodovini in rimski dobi, mogocna utrdba pa je bila sezidana v casu turških vpadov. Na Šilentabru se nahaja tudi stara cerkev sv. Martina z ostanki poznoanticne apside in fresk iz 15. stoletja. Obcina Pivka je s projektom Interaktivni turizem za vse v okviru LAS Med Snežnikom in Nanosom kandidirala na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uspela. Gre za projekt sodelovanja LAS, prijavljen na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru podukrepa 19.2. V projektu sodeluje še LAS Notranjska, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS V objemu sonca (Goriška), Partnerstvo LAS Zasavje in LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe. Obcina Pivka bo za približno 80.000 evrov (od tega 85 odstotkov evropskih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) Ekomuzej opremila s sodobnimi tehnološkimi sredstvi in drugo opremo, ki bo seznanitev s Parkom pivških presihajocih jezer omogocila tudi slepim, gluhim, gibalno ali kako drugace oviranim osebam vseh starostnih obdobij. V okviru projekta bomo pripravili video interpretacijo Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera (KP PPJ) ter naravno in kulturno dedišcino v znakovnem jeziku. S pomocjo zunanjih izvajalcev, avtorjev, bomo posneli 2D in 3D video preleta cez jezera in sprehoda ob njih. Izdelali in postavili bomo tipni zemljevid in maketo ter jo opremili z avdio tehnologijo za slepe in slabovidne ter za to v naravi posneli ustrezno zvocno gradivo. Pripravili bomo lahko berljive informacije o Ekomuzeju in njegovi vsebini za osebe z motnjo v duševnem razvoju in podobno. Za prezentacijo posnetih video in avdio gradiv bomo nabavili tudi vso potrebno opremo, kot so npr. ocala, ki gledalcu posredujejo virtualno resnicnost. Organizirali bomo tudi izobraževanje vodnikov za vodenje oseb z omejitvami. Podobne aktivnosti se bodo izvajale tudi v okviru LAS Notranjska, kjer bodo vkljuceni partnerji (poleg LAS Notranjska še Zavod ARS VIVA, Zavod RED TREE HERITAGE in Javni zavod Snežnik) na podoben nacin omogocili dostopnost do gozdnega rezervata Ždrocle. Projekt sledi smernicam razvoja dostopnega turizma v Evropi in je namenjen povecanju dostopnosti osebam s posebnimi potrebami do kulturne in naravne dedišcine s pomocjo sodobne tehnologije in virtualne resnicnosti. Hkrati pa bo povecana tudi dostopnost do izginjajoce ali zavarovane dedišcine, saj bo le ta s pomocjo novih tehnologij in virtualne resnicnosti zabeležena oziroma poustvarjena ter tako ohranjena za prihajajoce generacije. Nastal bo tudi nov integriran turisticni produkt sodelujocih LAS, katerega skupna rdeca nit bo preplet – povezanost in odvisnost cloveka in narave. Krajinski park Pivška presihajoca jezera Krajinski park Pivška presihajoca jezera Krajinski park Pivška presihajoca jezera ODOBRENI TRIJE PROJEKTI LAS SODELOVANJE! LAS med Snežnikom in Nanosom je v avgustu dobila odobrene tri projekte LAS sodelovanje s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer v skupni vrednosti 104.726,40 EUR. LAS med Snežnikom in Nanosom je na tretji poziv MKGP prijavila vec projektov sodelovanja LAS, uspešna je bila pri treh projektih: Projekt Z roko v roki do kakovostne prehrane smo pripravljali z LAS Notranjska, LAS Dolenjska in Bela krajina ter LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe. Namen projekta je vzpostavitev sistema lokalne oskrbe oziroma kratkih dobavnih verig, za kar je treba izvajati vzporedne aktivnosti tako na strani povpraševanja (javne ustanove) kot na strani ponudbe (lokalni ponudniki). Poleg LAS pri projektu sodeluje še partner Pivka d. d. Vrednost projekta za LAS med Snežnikom in Nanosom znaša 27.744,73 EUR. Projekt se bo izvajal od 1. 10. 2018 do 30. 9. 2020. Projekt Interaktivni turizem za vse je povezal šest partnerskih LAS, poleg LAS med Snežnikom in Nanosom še LAS Notranjska, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Zasavje, LAS v objemu Sonca in LAS Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe. Predlog projekta je odgovor na smernice o razvoju dostopnega turizma v Evropi. Povecanje dostopnosti z uporabo novih tehnologij bo na eni strani omogocena osebam s posebnimi potrebami, na drugi strani pa bo s pomocjo novih tehnologij in virtualne resnicnosti zabeležena ali poustvarjena dostopnost do izginjajoce oz. zavarovane dedišcine. Poleg LAS pri projektu sodeluje še clan obcina Pivka. Vrednost projekta za LAS med Snežnikom in Nanosom znaša 61.861,38 EUR, izvajal pa se bo v letu 2019. Projekt Približajmo Unescova biosferna obmocja prebivalcem je povezal šest partnerskih LAS, poleg LAS med Snežnikom in Nanosom še LAS Dolina Soce, LAS Gorenjska Košarica, LAS Krasa in Brkinov, LAS Posavje, LAS Obsotelje in Kozjansko. Predlog projekta je povezovanje vseh biosfernih obmocij v Sloveniji in s tem povecevanje njihove prepoznavnosti ter izkorišcanje potencialov, ki jih Unescovo imenovanje prinaša obmocju. Ozavešcanje, komunikacija in promocija bodo bistvene aktivnosti tega dela operacije. S specificnimi aktivnostmi na posameznem BO želimo dosegati cilje varovanja naravne in kulturne dedišcine posameznega obmocja ob istocasem izboljševanju dohodkovnega položaja lokalnega prebivalstva. Vrednost projekta za LAS med Snežnikom in Nanosom znaša 15.120,29 EUR, izvajal pa se bo v letu 2019 in 2020. Projekte, ki tokrat niso bili odobreni, bomo ponovno prijavili na že odprti 4. poziv. Aleš Zidar, Tamara Urbancic Turizem in narava UTRINKI Z VRTCA V VRTCU PIVKA IMAJO PRVIC DESET ODDELKOV Septembra so vrtcevske igralnice znova napolnili radovedni, nam dopušca, da bomo med letom lahko sprejeli na novo vpisane veseli in prisrcni otroci. Povecan vpis za šolsko leto 2018/2019 otroke priseljencev, ker opažamo, da je v zadnji letih ta trend v je botroval temu, da je letos v Vrtcu Pivka prvic vzpostavljenih porastu. V dveh oddelkih imamo vkljucenega po enega otroka kar deset oddelkov. »Glede na strkturo obstojecih oddelkov in z odlocbo o usmeritvi (OPP). Povecano število vpisanih otrok strukturo vpisanih otrok smo zaznali potrebo po dodatnem letnikov 2017 in 2016 narekuje štiri oddelke prvega starostnega oddelku. Vpisane otroke smo razporedili v oddelke tako, da obdobja. Štirje otroci, ki 1. 9. še ne bodo izpolnili starostnega smo cim bolj zapolnili mesta, upoštevaje osnovne normative za pogoja, so uvršceni na cakalni seznam.« (Vrtec Pivka) oddelke drugega starostnega obdobja. Taka struktura oddelkov Število in struktura ddelkov v vrtcu za šolsko leto 2018/2019 ENOTA STAROST IME ODDELKA ST. OBDOBJE ŠTEVILO OTROK ŠTEVILO PROSTIH MEST NORMATIVI VETRNICA 1 – 2 leti ZVEZDICE l. 13 1 HOMOGENI/OSNOVNI+1 (13) 1 – 2 leti MEDVEDKI l. 12 2 HOMOGENI/OSNOVNI (12) 2 – 3 leta PTICKI l. 14 0 HOMOGENI/OSNOVNI+2 (14) 2 – 3 leta ŽABICE I. 14 0 HOMOGENI/OSNOVNI+2 (14) 3 – 6 let KLOBUCKI II. 19 0 HETEROGENI/OSNOVNI (19) OPP MAVRICA 3 – 4 leta GOSENICE ll. 17 0 3-4 HOMOGENI/OSNOVNI (17) 3 – 4 leta GUMBKI ll. 17 0 3-4 HOMOGENI/OSNOVNI (17) 4 – 5 let SONCKI ll. 22 2 HOMOGENI/OSNOVNI (22) 5 – 6 let MIŠKE ll. 22 1 HOMOGENI/OSNOVNI (22) 5 – 6 let CEBELICE ll. 22 0 HOMOGENI/OSNOVNI (22) OPP Oddelki v vrtcu Košana v šolskem letu 2018/2019 na dan 1. 9. 2018. Vrtec v Košani ima 4 oddelke, bolj zastopano je drugo starostno obdobje. Glede na normative in zasedenost skupin je v vrtcu na voljo še nekaj prostih mest. število otrok normativ (dodatna mesta) št. prostih mest polovicna heterogena skupina 1. starostnega obdobja 4 3-5 (+1) 1+1 heterogena skupina 1. starostnega obdobja 9 7-10 (+2) 1+2 heterogena skupina 2. starostnega obdobja 21 14-19 (+2) 0+0 heterogena skupina 2. starostnega obdobja 20 14-19 (+2) 0+1 skupaj 54 Program je namenjen otrokom starim 3–5 let, ki ne obiskujejo vrtca. Prijave zbiramo do konca septembra (obrazec najdete na naši spletni strani ali v upravi vrtca). S srecanji bomo zacel predvidoma v mesecu oktobru. Otroci se uricam lahko prikljucijo tudi med letom. Za vse dodatne informacije poklicite O S NOVN A ŠOL A P IV K A na tel. 05/721 24 90. VRTEC PIVKA POLETJE PRI MEDVEDKIH Tudi v mesecu juniju so otroci uživali v raznih aktivnostih in urili svoje sposobnosti. Vrtec Pivka OSNOVNA ŠOLA KOŠANA ZAKLJUCEK NATECAJA NAREDIMO DRUGACE! Ucenci 1. razreda so na natecaju Naredimo drugace! dosegli 3. mesto, s tem pa pridobili nagrado – obisk Rakovega Škocjana in vožnjo z lojtrnikom. Na izlet smo odšli konec junija. Organizatorji so poskrbeli za vse, mi pa smo samo uživali v odkrivanju skritih lepot naše Slovenije. Ta dan smo si v Rakovem Škocjanu ogledali ostanke cerkvice sv. Kancijana. Na razgledni tocki smo videli reko Rak, kako izginja v Tkalco jamo, nato smo odšli pod veliki in mali naravni most. Od tam smo se spustili v sistem udornih jam – Zelških jam. Sledila je vožnja z lojtrnikom do kmetije Levar v Dolenjem jezeru. Poslovili smo se od prijaznega furmana in odšli nazaj proti Košani.Ni potrebno iti dalec, da se duša napolni z lepoto. V naši bližini se skrivajo naravni biseri in poletje je pravi cas za odkrivanje. Naj vam bodo slike z izleta v spodbudo, da te prelepe koticke obišcete tudi vi. OŠ Košana Obcina Pivka NAMEN JAVNEGA POZIVA Predmet javnega razpisa je izbor projektov (delodajalcev s kadrovskimi štipendisti) in sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem s sedežem v »Primorsko-notranjski statisticni regiji«, ki dodeljujejo in izplacujejo kadrovske štipendije skladno z Zštip-1 in sklenjenimi pogodbami o štipendiranju z dijaki ali študenti na dodiplomski stopnji študija in sicer za šolsko/študijsko leto 2018/2019. ROK ZA PRIJAVO Rok prijave je dolocen kot odprti rok prijave in traja od 3.9.2018 do porabe sredstev, vendar najdlje do vkljucno 30.9.2019. Vec informacij na spletni strani www.rra-zk.si ali: Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Za uvod smo se podali na kolesarjenje. Pot nas je vodila cez Šmihel do Narina v Veliko Pristavo, Malo Pristavo in nato zopet v domaci kraj Nadanje selo. Ob prijetnem vzdušju in kramljanju smo si privošcili še posladek – veliko kepico vaniljinega sladoleda. nam je uspelo. Podali smo se v kamp Menina v Savinjski dolini. Ker je v istem terminu v kampu potekal družinski adrenalinski vikend, smo imeli veliko možnosti aktivnega preživljanja prostega casa. Poleg kopanja v hladnem jezeru so se otrokom gotovo najbolj vtisnile v spomin sladke penice in hrenovke, ki so jih zvecer pekli nad žerjavico. Bilo je veliko smeha in dobre V zacetku meseca junija smo na travnatem igrišcu pri Pilu volje. Ker smo bili vsi skupaj nad videnim navdušeni, upamo, postali bogatejši za plezalne oprimke, ki smo jih namestili na da se nam prihodnje leto pridruži še kakšen udeleženec vec. balvansko steno. K novi pridobitvi nam je financno pomagala Obcina Pivka. Z oprimki smo želeli otrokom ponuditi možnost urjenja plezalnih spretnosti na drugacen nacin. Poleg plezanja so imeli otroci in odrasli možnost preizkusiti tudi svoje ravnotežje na slacklinu, ki smo ga napeli med drevesa. Ja, ni bilo lahko, so priznali tisti, ki so poizkusili. Prišel je mesec julij in z njim vikend kampiranja. Že nekaj casa je v društvu tlela ideja, da bi se na kampiranje podali dlje od domace vasi, in s tem okrepili druženje med vašcani. Letos Foto: Andrej Žnidaršic, Ksenija Belcer Žnidaršic V Tocki moci Krpanov dom Pivka smo poletje zakljucili s pocitniškimi delavnicami za naše najmlajše. Izdelovali smo slike v tehniki monotopije, izdelovali okraske iz slanega testa, oblikovali okvirje za slike in lovili sanje. Prve jesenske dni smo se seznanili s kriptovalutami, nacini poslovanja z njimi in ali je vlaganje vanje smiselno ali ne. Dejavnosti v jeseni: Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, na oglasnih deskah po mestu, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 714 50 22 ali meil: vgc.ilbistrica@ gmail.com. Romana Morano Strokovna delavka v VGC Tocka moci Krpanov dom Pivka V Šmihelu je med 16. in 19. avgustom že cetrto leto zapored potekal oratorij, na katerem smo se letos spoznavali s škofom Friderikom Barago, ki je širil kršcansko vero med indijanskimi plemeni v Severni Ameriki. V treh dneh smo se odpravili na pravo potovanje iz Slovenije po Evropi do Lizbone, tam smo vstopili na ladjo, ki nas je popeljala cez ocean v Severno Ameriko k pravim Indijancem. Po poti smo se naucili veliko o Baragovem življenju in delu, otroci Tudi letos smo z otroki, ki obiskujejo ucno pomoc, ob zakljucku šolskega leta imeli na Škofovem vrtu piknik. Otroci so z raznimi igrami na vrtu izražali nepopisno veselje ob uspešnem zakljucku šole. OŠ Pivka je gostila otroke iz tujine. Skupaj z našimi otroki so zbirali oblacila in šolske potrebšcine. V ta namen je bil postavljen vozicek v Sparu. Pivški osnovnošolci so zbrali 35 zvezkov, otroci iz pivškega vrtca so zbrali 20 zvezkov in 3 tempera barvice, otroci iz OŠ Košana pa 38 zvezkov. Za uspešno akcijo se vsem sodelujocim zahvaljujemo in se priporocamo naprej. Med šolarje smo razdelili 49 bonov v skupni vrednosti 1470 evrov. Razdelili smo 15 šolskih torb in 73 šoloobveznih otrok je prejelo zvezke. Upamo, da smo s svojim prispevkom šolarjem olajšali vstop v novo šolsko leto. Ugotavljamo, da je vedno vec povpraševalcev za hrano in ostalo pomoc. Hrana se je podražila, pokojnine in place so nizke. Ko se placa vse obveznosti, ostane malo ali nic za vsakdanje preživetje. Še naprej posojamo bolniške postelje in ostale pripomocke za nego bolnikov, kar pac imamo na voljo. Vsi, ki kaj od tega potrebujete, se lahko obrnete na nas. Ravno tako pa sprejemamo pripomocke za bolnike. Ce imate kaj, kar ne potrebujete, nam lahko prinesete. Sodelavci Karitas se zelo razveselimo vsega darovanega, pa naj si bo darovalec obcina, donator ali dobrotniki. Ob tej priložnosti se vsem za darovana sredstva iskreno zahvaljujemo. Vsem iskrena hvala. Župnijska Karitas Pivka Policijska postaja Postojna izvaja naloge policije na obmocju obcin Postojna in Pivka. V obdobju od maja do avgusta, to je v toplejših mesecih, v casu turisticne sezone 2018, ko se obremenjenost glavnih in regionalnih cest obcutno poveca, je ena primarnih nalog policistov skrb za varen in nemoten potek prometa. Policisti policijske postaje Postojna smo na obmocju obcine Pivka vsakodnevno, kjer izvajamo aktivnosti za zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Tako smo policisti v navedenem obdobju zaznali 96 kršitev cestno prometnih predpisov. Poudariti velja, da je v 46 primerih šlo za voznike motornih vozil, ki svoje hitrosti v naselju niso prilagodili cestno prometnim predpisom v 6 primerih pa za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola. Na obmocju obcine Pivka smo policisti obravnavali 21 prometnih nesrec. V 5 prometnih nesrecah so se udeleženci lažje telesno poškodovali v preostalih 16 pa je nastala le materialna škoda. Na podrocju kriminalitete smo policisti na obmocju obcine Pivka zaznali 19 kaznivih dejanj. Med njimi smo obravnavali pet vlomov v stanovanja oziroma stanovanjske hiše. V navedenih primerih je bil tarca nepridipravov predvsem denar ter zlatnina. Zato policisti pozivamo obcane naj poskrbijo za samozašcitno ravnanje. V primeru daljše odsotnosti z doma naj nekdo skrbi za njihovo premoženje. Prav tako opozarjamo, da hranjenje vrednejših predmetov oziroma vecjih kolicin denarja doma in na obicajnih mestih ni najpametnejša izbira. Policisti policijske postaje Postojna smo v zacetku meseca avgusta v sodelovanju s kolegi iz Logatca pri 44 - letnem Pivcanu, na podlagi odredbe sodišca opravili hišno preiskavo. V hišni preiskavi je bilo zaseženih vec vrst prepovedanih drog v razlicnih kolicinah, ki jih je osumljeni hranil za nadaljnjo prodajo. Zoper 44 - letnika bo na tožilstvo podana kazenska ovadba zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja neupravicene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Na obmocju obcine Pivka je v poletnih mesecih potekalo vec javnih prireditev, ki so minile brez vecjih kršitev javnega reda. Na tem mestu je potrebno poudariti, da so organizatorji prireditev zgledno sodelovali s policisti, upoštevali naše nasvete in priporocila, zaradi cesar je bila zagotovljena visoka raven varnosti obiskovalcev. Tudi v bodoce si policisti želimo tovrstnega sodelovanja. Policisti policijske postaje Postojna vam želimo prijeten in varen preostanek poletja. SOPOTNIKI Z VAMI TUDI MED POLETJEM Koncno smo pricakali poletje in s tem »poletne pogovore« v našem sopotniškem avtomobilu. Veliko smo si medsebojno svetovali na podrocju vrta in zelenjave, ugotavljali ali so paradižniki na vrtu bolni ali ne, medsebojno smo si delili nasvete za kuhanje marmelade, pa tudi recepti za vlaganje kumaric so bili na sporedu v avtomobilu. Sopotniki poleti ne pocivamo, ampak smo bili v Pivki zelo aktivni, saj smo imeli prevoze vsak dan, nekajkrat celo vec prevozov v enem dnevu. Najvec prevozov je bilo k zdravnikom in specialistom v Postojno, pa tudi v Sežano smo peljali, Novo gorico in Izolo. Vozili smo tudi v trgovino, na banko, na pokopališce, na fizioterapijo pa tudi pri frizerju smo bili. Kot vidite na sliki, smo gospoda pripeljali na obisk h gospe v Domu upokojencev v Postojni. Poklicite nas na telefonsko številko 051 657 555 en teden vnaprej, Sopotniki smo brezplacni prevozi dogovorite svoj prevoz s koordinatorko Martino in nato mirno cakate datum vašega za starejše in ce želite lahko tudi vas opravka. Veselimo se vašega klica in druženja med potjo. odpeljemo na obisk, k zdravniku, v trgovino, na banko ali da opravite Clovek cloveku Sopotnik. kakšen drug opravek. Martina Stegel, koordinatorka enote Pivka Lucija Zalar iz Pivke je stara 24 let. Po poklicu je veterinarski tehnik in dela na veterinarski kliniki v Ljubljani. Trenutno zakljucuje faks zdravstvene nege v Novi Gorici. Je tudi športnica, ki že 17 let keglja. Svoj prosti cas namenja predvsem prostovoljstvu. 1. septembra je odšla kot prostovoljka v Afriko v Gambijo v okviru programa Potuj kot prostovoljec. Ideja programa se je rodila na osnovi projekta botrstev, preko katerega se direktno pomaga otrokom v Gambiji. Prvotno zaradi želje, da botri, ki imajo varovance v Gambiji, le te spoznajo in jih obišcejo, pozneje tudi za vse, ki si želijo obiskati in spoznati to crno celino, tako da se aktivno vkljucijo v prostovoljno delo na razlicnih podrocjih. Delala bom v porodnišnici in v azilu za živali. Organizirali pa bomo tudi poletni tabor za otroke. Ti otroci prihajajo iz zelo revnih družin in živijo v zelo težkih življenjskih razmerah. Prostovoljci smo se odlocili, da stopimo skupaj in vsem otrokom v casu poletnega tabora omogocimo približno 250 brezplacnih malic na dan, ki jih bomo sami kupili in razdeljevali. Malica za enega otroka za tri mesece stane 15 €. Sama sem dva meseca intenzivno zbirala prostovoljne prispevke in raznorazne pripomocke (svincnike, barvice, vodene barvice, žoge, milne mehurcke, rokavcke, šilcke, barvni papir, zvezke, lepilne trakove, obliže, radirke, vrvice za izdelovanje nakita, zobne šcetke, zobne paste, mila in podobno). Ce bomo zbrali vec denarja, kot ga potrebujemo za malice, bomo otroke peljali na izlet (vecina se še nikoli ni peljala z avtobusom), preostanek pa namenili izgradnji izobraževalnega centra. Izobraževalni center bodo skupaj z gambijskimi študenti gradili slovenski študentje arhitekture v casu poletnega tabora 2018 in zimskega tabora 2019. Sama sem prostovoljne prispevke zbirala tako, da sem šivala nahrbtnike iz afriškega blaga in jih skupaj z majicami z motivi o prostovoljstvu prodajala. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov so mi zelo pomagali tudi prijatelji in domacini (papirnica Sponkca) ter veterinarska klinika, v kateri delam. Pridobila sem vec kot 20 kg šolskih in medicinskih potrebšcin, ki jih bom sama odnesla v Gambijo. Zakaj si se odlocila za prostovoljstvo v Gambiji? Odlocila sem se zgolj zaradi izkušenj in doživetja. Se mi bo pa to prostovoljstvo upoštevalo pri opravljanju obvezne prakse za faks. V Afriki pricakujem predvsem sprošcenost in dobro voljo. Izkušnje na podrocju samostojnosti in spoštovanja ter sprejemanja drugih kultur in obicajev. Katarina Temkova Med 24. in 26 avgustom je potekla tabor gasilske mladine, ki ga je priredila Komisija za delo z mladino pri PGD Pivka. Z mladimi smo se odpravili na tri dnevni tabor v Lovsko koco nad Trnjem. Ceprav je bil glavni namen tabora druženje mladih, pa smo urnik popestrili tudi z nekaj gasilskimi aktivnostmi. Kljub deževnemu vremenu, nas je obsijalo tudi sonce, ki smo ga izkoristili za sprehod in športne dejavnosti na prostem. Obiskali so nas tudi lovci Vojko, David in Martin. Predstavili so nam njihovo lovsko družino in delo lovcev. Poucili so nas o nekaterih živalih in zvereh, ki živijo v naših gozdovih in pokazali njihove pripomocke potrebne za lov. Najvec pozornosti je pritegnilo prav strelsko orožje. Velika zahvala gre Lovski družini Pivka, ki nam je koco odstopila, še posebej starešini Maljevac Vojku. Zahvala za pomoc pri izvedbi tabora gre tudi donatorjem: Pivka perutninarstvo d. d., Mesnica J&B, Farma Hrvatic, Kmetija Jernuclevi. PDG Pivka Starejši prebivalci Pivke se še spominjajo humane vloge, ki jo je povojna oblast namenila znani Windischgrätzovi vili v Pivki, donedavna upravni stavbi JAVOR Pivka. Tu je bil po koncu druge svetovne vojne ustanovljen Mladinski dom Toneta Tomšica. O tistih casih, ki so jih njegovi prijatelji preživeli v mladinskem domu "Toneta Tomšica" v Št. Petru na Krasu, je zbral bogato gradivo, številna pricevanja in obilo fotografij, »vaški zgodovinar« Vladimir Grželj, ki živi v Hrpeljah in ki je pri raziskavah vaške zgodovine naletel tudi na te zanimive gojence. Prijazno me je sprejel in dovolil objavo iz njegovega zbranega dela o tem domu. Morda je najbolj ilustrativen prispevek Marice Milosavljevic, ki živi na Bacu pri Materiji: »V Windischgrätzovi vili se je tako zbralo kakih sto deklic in deckov iz vse Primorske. Edino jim je bilo le to, da so bili vsi ali brez oceta, ali matere in celo brez obeh. Dobili so ime "Otroci, sirote vojne". Bili so prvic tako dalec od doma. Za svoje domace sploh niso vedeli, ali so še živi ali mrtvi. Tu so bili zbrani z vseh vetrov. Nekateri korajžni, drugi prestrašeni, tretji zaprti vase. Svetla tocka je bila le šola v domacem, slovenskem jeziku. Kajti otroci so se še spominjali fašizma, italijanskih šol, prepovedi govora v maternem jeziku. Ni jim bilo slabega. Dobra hrana, lepe postelje, cisti prostori, v šoli so govorili igro, pogovore in veselje.« Morda še nekaj dnevniških utrinkov gospe Cvetke domac slovenski jezik. Le mame in oceta ni bilo blizu, da jim vlije poguma, ko jim je težko. Osebje je bilo strogo. Zjutraj vstajanje, pregled cistoce rok, ušes in še kaj drugega. Celo vsako jutro so dobili v kozarec stisnjen sok ene limone. Z namocenim kazalcem v ta sok so si potem drgnili zobe in dlesni, da so bili cisti in zdravi. Delati so morali v kuhinji, pomivati posodo, pospravljati prostore, postlati postelje, delati na vrtu. V sobah so morali pometati, gladiti s pasto lep parket. Vsi pa so morali biti vedno zelo cisti. Tudi tedenske preglede glede uši so imeli. Imeli so vsi enake obleke, decki s hlacami, deklice krila, cevlje, copate, srajce, spodnje hlace. Vsak teden so se morali redno kopati. Zjutraj so zgodaj vstali, se umili, uredili. Sledila je obvezna telovadba in nato zajtrk. Uciteljice v šoli so bile stroge. Nepokoršcine pri ucenju ni smelo biti. Po kosilu je sledil obvezen pocitek, nato ucenje in spet naloge. Le pred vecerjo je bilo nekaj prostega casa za spoznavanje, Velikonja, ki živi kot upokojena uciteljica v Preserju blizu Ljubljane: -28. aprila 1946 leta smo imeli kulturno prireditev v kinodvorani v Št. Petru. Igrali so otroci ter tudi osebje in moramo priznati, da so se odlikovali. - Za veliko noc je bil dom ocišcen, otroci okopani in preobleceni. Na veliki ponedeljek, 5.5.1946, smo jih peljali k maši v Trnje. - 27. oktobra so priceli kuriti centralno kurjavo, - Vaja za proslavo 7. novembra, oktobrska revolucija, -vse lepo pocistili do božicnih praznikov… Sicer pa najlepše opisuje življenje otrok sirot stavek, ki ga je napisala ena izmed njih: »Verjemite, da je bil cas, ki sem ga preživela v domu med sebi enakimi, najsrecnejši cas mojega otroštva.« V svojih spominih gojenci omenjajo številne ucitelje in vzgojitelje v domu, tako Ado in Janeza Bezeljaka, Maro Žnidaršic, Pepco in Milico Primožic, Završnik Leopolda, Kalan Ludoviko, Fakin M., Vando Stegovec, Fakin - Frigato Marijo, Cibic Franja, Pavlo Kaluža, Buonassisi Vicenza, Antonijo Prelc in Troha Adelo. Morda je cas v spominu spremenil kakšno ime ali priimek. Avtor je zbral podatke o gojencih doma, uciteljih in vzgojiteljih in tehnicnem osebju. Posebna zanimivost je bogato slikovno gradivo, ki bi lahko nekoc našlo mesto v krajevnem muzeju v Windischgrätzovi vili v Pivki, ce bo morda do tega prišlo. Tudi ta prispevek želi biti spodbuda vsakomur, ki se teh casov spominja, ali je morda živel ali delal v domu. Tako bomo dopolnili mozaik vedenja o našem kraju, ki vsekakor zasluži tudi tako pozornost. Dici se s prvo omembo v letu 1300 in prihodom železnice 1857, pa gotovo tudi s številnimi zgodbami, ki bi jih radi ohranili. Vabljeni k sodelovanju. Kontakt: ernest.margon@gmail.com, gsm 031 689058 Ernest Margon, Kulturno društvo LIPA Pivka je obiskoval v Postojni, gimnazijo v Šentpavlu na Koroškem, licej in filozofijo v Ljubljani. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu. Leta 1843 je opustil študij ter se istega leta oženil z Jožefino Dejak, hcerko grašcinskega oskrbnika v Senožecah. Istega leta je od oceta prevzel grad Kalc. Z Jožefino sta imela devet otrok. Vsi so bili rojeni v Senožecah. Otroke je glasbeno navdihoval. Za domacega ucitelja jim je pripeljal Frana Levstika. Zaradi njegovega dela poslanca kranjskega deželnega zbora in zaradi šolanja otrok je družina v letih od 1861 do 1864 živela v Ljubljani pri njegovi edini sestri Tereziji Mariji. Veckrat so za božicne praznike zaradi hudih zim dlje casa preživeli v Senožecah v dvorcu, kjer so živeli Dejakovi. Pesnik in pisatelj Fran Levstik je mocno vplival na Miroslava Vilharja. Tako na narodno zavest kot na pisanje pesmi. Skupaj sta urejala in izdajala politicni list Naprej. Izhajal je dvakrat tedensko, od januarja do septembra leta 1863. Miroslav je bil lastnik in formalni urednik lista. Zaradi clanka Misli o sedanjih mednarodnih mejah v številkah 14, 15 in 16 je bil Miroslav Vilhar, ker ni hotel izdati pisca clanka, obsojen na šest tednov jece. Kazen je odslužil v zaporih na Žabjaku. Z obsodbo je izgubil poslanski mandat. Družina se je vrnila na domaci Kalc. Politicno je deloval kot župan v Knežaku. Dne 9. maja 1869 je s somišljeniki organiziral »Pivški tabor na Kalcu poleg Zagorja«, ki se ga je udeležilo približno osem tisoc ljudi. Na slavoloku tabora je bila izpisana zadnja kitica iz njegove pesmi Na jezeru: »Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Pisal je pesmi in jih mnoge uglasbil. Predcutki je bila njegova prva v slovenskem jeziku objavljena pesem leta 1845 v Bleiweisovih Novicah. V samostojni zbirki je izdal Pesmi leta 1860 in Žabjanke leta 1865, ki jih je pisal, ko je prestajal kazen v jeci. Veliko pesmi je izšlo v koledarjih, ki so bili izdani za leto 1851, 1863, 1867. Mnogo pesmi je objavil v casnikih, mnoge so ostale neobjavljene. Uglasbene je izdal v treh »Šestkah«. Nekatere pesmi so ponarodele: Po jezeru, Na goro, na goro, Rožic ne bom trgala, Zagorski zvonovi, Lipa zelenela je. Zavzemal se je in sodeloval je pri ustanavljanju citalnic. V šestdesetih letih 19. stoletja so se množicno ustanavljale. Med drugimi je bila leta 1864 ustanovljena citalnica v Planini, kjer je Vilhar recitiral svojo pesem z naslovom: Pesem na cast Planini, ki pa ni bila nikjer objavljena. Leta 1850 je izšla njegova domorodna, romanticna spevoigra Jamska Ivanka. Do leta 1900 je bila uprizorjena tisockrat! V letih 1865–1866 je Vilhar izdal vec gledaliških igric, ki so izšle v Ljubljani pod naslovom Vilharjeve igre I-VI. Po njegovi smrti je bila v goriškem casniku Soca objavljena burka z naslovom: Vsacemu svoje. Pod naslovom je zapisano: »To burko nam je slavni pokojni malo pred svojo smrtjo poslal«. Napisana je bila v letu 1871, v letu pesnikove smrti. Leta 1888 mu je Slovensko pisateljsko društvo na njegovi rojstni hiši v Planini postavilo spominsko plošco. Nasproti rojstne hiše pa so mu rojaki – izseljenci iz Chicaga – z zbranimi sredstvi leta 1931 postavili spomenik. Dne 12. avgusta 1906 so mu z veliko slovesnostjo, na kateri se je zbralo okrog štiri tisoc ljudi, na glavnem trgu v Postojni odkrili spomenik, ki pa je bil kasnejši fašisticni oblasti v veliko napoto. Tako so ga dne 18. aprila 1926 prvic pomazali s crno barvo. Kasneje so ga prestavili v kot poleg cerkve. 5. oktobra 1941 so se fašisti znova znesli nad spomenikom in ga do kraja razdejali. Vilharjev doprsni kip so odpeljali v Italijo. Šele maja leta 1995 je Odboru za ponovno postavitev spomenika uspelo na istem mestu, kot je stal prejšnji, postaviti in 21. maja spomenik odkriti. Življenje in delo Miroslava je pustilo neizbrisen vpliv na slovensko zavest ljudi na Notranjskem. Življenje je posvetil kulturnemu ustvarjanju in politicnemu delu zato, da je ljudi izobraževal in spodbujal k zahtevam po uveljavljanju slovenskega jezika in uradni uporabi le-tega v vseh institucijah. Ljudem je bil priljubljen, saj se je z njimi rad sreceval in pogovarjal. Ceprav grašcak, je imel velik krog prijateljev v domacem, preprostem okolju. Z njimi se je nemalokrat dobival na veselicah ali v gostilnah. Kot družaben gospodar je vrata svojega doma gostom na stežaj odpiral. Tu so se družabni veceri z njim odvijali v kulturnem ozracju – z recitiranjem in petjem njegovih pesmi. Seveda ob njegovi instrumentalni spremljavi, saj je igral na tri instrumente. Ponosen sem, da sem daljni potomec tega znamenitega Notranjca iz rodu Vilharjev, ki je poudarjal slovenstvo in pustil mocne sledi v mojem domacem okolju na Pivškem in sosednjih krajih. Kar sva s sestro Marjeto zadnji dve leti raziskala in odkrila o njem, je obogatilo vedenje o Miroslavu Vilharju ter njegovem rodu in posledicno tudi slovensko nesnovno kulturno dedišcino. Matjaž Vilhar Družina Miroslava Vilharja okrog leta 1863. Fotografijo hrani: Notranjski muzej Postojna Zgodovinski oddelek Vsakoletno praznovanje goda sv. Štefana, ki je zavetnik cerkve v Dolnji Košani in praznuje 2.avgusta, se je pricelo že v soboto. Na plesišcu so se vrteli pari ob zvokih ansamblov Koktels in Mladi Brkinci. V nedeljo pa je praznovanje popestril ansambel Toneta Rusa. Za prijetno praznovanje so poskrbeli košanski mladinci, ki so zabavo popestrili s srecelovom. Košanski mladinci in tudi vašcani pa so praznovanje nadaljevali tudi v ponedeljek, ko so na okrašenem vozu ob zvokih harmonike obiskali gostišca v košanski dolini in se sprostili v bazenu. Vsako leto jim kmetija Andrejevi iz Narina omogoci tovrstno zabavo. Praznovanje pa se je koncalo zvecer, ko so sredi vasi vašcane pogostili s hrano in pijaco. Lidija Pavzin Foto: Jože Pavzin NASTOP KLAPE ŠKVADRA V DUTOVLJAH IN VEPRINCU Program je povezovala Ana Godnik, ki s svojim žametnim glasom že dolga desetletja vodi prireditve na Krasu. Številno obcinstvo je na koncu zaploskalo še skupnemu nastopu vseh sodelujocih. V soboto, 14. 7. 2018, pa je klapa Škvadra nastopila v Veprincu pri Opatiji, kjer je potekalo že deseto tradicionalno srecanje klap. Dobro razpoložena publika je napolnila gledališce postavljeno pri cerkvi sv. Ane na plošcadi pod starim gradom pri starih mestnih vratih. Nastopilo je deset klap iz Istre, Kvarnerja in klapa Škvadra iz Slovenije. V toplem junijskem veceru je odmevala klapska pesem, pred staro mestno ložo pa so se predstavili vrhunski pevci. Kljub temu da je v tem casu bilo precej prireditev v okolici Opatije, so bili organizatorji klapa Mirakul in kulturno društvo Leprinac zadovoljni z obiskom na prireditvi. Klapa Škvadra 7.9.18 Pivka Sv. Peter, 18:00 Duhovni koncert za zbor in orgle z deli iz treh stoletij Akademski zbor Zittau/Görlitz (Nem ) dirigiranje in na orglah: Prof. Dr. Neithard Bethke cija Podari nam mir Novo razstavno sezono v Hiši kulture zacenjamo z razstavo Trižanka, na kateri predstavljamo produkcijo umetniških publikacij treh akterjev, ki so med seboj tesno povezani in pogosto sodelujejo: Hiše kulture, Zinko Ticka in neodvisne založbe Look Back And Lough. Publikacije – zine, graficne knjige in knjige umetnika – si je mogoce ogledati v improviziranem stanovanju v prostorih Hiše kulture v casu odprtosti galerije, vsak torek in cetrtek od 12. do 17. ure. Razstavi Trižanka bo od oktobra 2018 do maja 2019 sledila serija monografskih razstav, na katerih bodo svoje delo predstavili Oliver Pilic, Neža Knez, Vladimir Leben, Nevena Aleksovski, Maja Pucl in umetniški tandemi Beli sladoled, Pri Zlatem stegnu in Klara Sax. V mesecu juniju pa bomo kot vsako leto izvedli novo edicijo vecletnega projekta PIVKA 45°40`49.63"N 14°11`46.98"E (2015-21), ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju, na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Projekt je zasnovan v obliki delavnice, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja graficna dela na doloceno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom ali neformalno skupino ljudi ...), nanjo pa vežemo tudi ustrezno graficno tehniko. Dela, ki nastanejo v okviru delavnice, predstavimo na razstavi v Hiši kulture, kasneje pa postanejo del naše stalne zbirke. V novi ediciji projekta bodo teme presežna produkcija, onesnaževanje in strategije ravnanja z odpadki, lokalni partner Cistilna naprava Živa in izbrana graficna tehnika sitotisk na odpadne tiskovine. V novi sezoni bomo zaceli ponovno izvajati izobraževalni program, tokrat pod vodstvom naše nove sodelavke Nine Sotelšek. Program med drugim vkljucuje sobotne ustvarjalne delavnice za otroke, ki bodo potekale enkrat mesecno, tj. prvo soboto po otvoritvi vsakokratne razstave, s katero bodo tudi vsebinsko in likovno povezane. Delavnice so brezplacne, odprte za vse otroke, zaželena pa je predhodna prijava na naš elektronski naslov. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka Mojca Grmek Objekt na Kolodvorski ulici 19 ali Pivcanom bolj znan kot Muhova hiša bo po dolgem casu in pestri zgodovini ponovno oživel. V casu italijanske okupacije je deloval v stavbi hotel, ki je bil po vojni nacionaliziran, po razdelitvi postojnske obcine pa prešel v last obcine Pivka. V poznih devetdesetih letih je hiša pogorela in obcina je želela stavbo obnoviti. Vendar se je pri temeljiti obnovi naletelo na velike staticne ovire, ki bi za nadaljnjo obnovo predstavljale prevelike stroške. Leta 2010 je hišo kupil podjetnik Damjan Kapelj od gradbenega podjetja Godina, ki je stavbo predtem odkupilo od obcine. Investitor Meditrans d. o. o. je z obnovo hiše pricel letos spomladi, z namenom, da bi v poslovnih prostorih v pritlicju zagotovil zdravstveno-oskrbovalne in druge storitvene dejavnosti. Stavba je tudi podkletena, tako da skupaj z mansardo šteje štiri etaže v skupni površini 900 m2. Zaradi zahtevne staticne obnove bo celotna obnova trajala dve leti, saj je namrec v vse obstojece stare zidove (razen mansarde, ki je bila na novo zgrajena) potrebno vbrizgati cement pod pritiskom. Staticno so tako ustrezno rešili klet in pritlicje, nadaljujejo še s 1. nadstropjem. V celotni stavbi se je na novo uredilo vse elektro in strojne inštalacije ter meteorno fekalno kanalizacijo. Sledi toplotna izolacija stavbe oz. nova fasada ter zamenjava starega stavbnega pohištva. »Celotna obnova in namestitev novega stavbnega pohištva poteka s kulturnovarstvenimi soglasij, ki smo jih pridobili na Zavodu za kulturno varstvo Slovenije, saj je objekt pod spomeniško zašcito,« je pojasnil Damjan Kapelj, lastnik podjetja Meditrans. Po zakljucku 1. faze bo v stavbi zaživel prostor za fizioterapijo, v okviru katerega bo na voljo tudi prostor, ki bo omogocal skupinsko športno vadbo in druge aktivnosti za 20 do 25 ljudi. V 2. fazi obnove pa so v prvem nadstropju in mansardi nacrtovana stanovanja za potrebe obcanov. Katarina Temkova Tibor Pranjic, domacin, katerega življenje zaznamuje predvsem šport in s športom povezani projekti, je v prvi vrsti srcen clovek, ki vse svoje aktivnosti in delovanja rad navezuje na dobrodelnost. Svoje letošnje poletje je Tibor namrec zaznamoval s posebnim izzivom. Vec o njegovem dobrodelnem projektu, v okviru katerega je kolesaril od Pirana do Triglavskih vrat ter na koncu še preplezal triglavsko severno steno, zbrana sredstva pa namenil Pediatricni kliniki v Ljubljani, pa v nadaljevanju ... Za podvig ter osebni izziv, ki sem ga opravil letos, sem se že odlocil pred dvema letoma na kolesarjenju po severu Španije. Takrat se mi je utrnila ideja ob prebiranju meni ene izmen ljubših knjig Pot (Nejc Zaplotnik). Zakaj pa ne bi naredil naslednji podvig doma v Sloveniji, tam kjer se pocutim domace. In sicer preciti Slovenijo iz njene najnižje tocke do najvišje. Tako se je rodila ideja prekolesariti iz Pirana do Triglava in na koncu preplezati severno steno na vrh Slovenije. Stvar se je pa spremenila v obliko dobrodelnosti zaradi dogodka, ki se je zgodil približno dva meseca pred samim podvigom. Ob pogovoru s prijateljem, ki ima otroka na pediatricni kliniki v Ljubljani, sem se odlocil, da bom svoj osebni cilj namenil zbiranju sredstev za pediatricno kliniko. In sicer za nakup nove naprave nemenjene slikanju ledvic otrok. Trenutno sem še v fazi, ko stvari prihajajo za mano. Sicer zato, ker ko sem v projektu, imam v glavi samo eno nalogo, izpolniti svoj cilj. Spomnim se pa dogodka, ki se je zgodil na bencinski crpalki v Kozini. Takrat smo sicer imeli prvi krajši postanek. Do nas je pristopila gospa in nas vprašala, ce smo mi Piran–Triglav? Ko smo ji odgovorili, da ja, mi je v roko stisnila bankovec in rekla, to je za otroke. Resnicno lepa in dobrodelna gesta. Priprav sem se lotil zelo sprošceno. Vendar je stvar hitro prerasla zmožnosti enega clana. Zato sem sestavil ekipo: Sandi Gerzetic, Klavdij Hrvatic, Sabina Karajkovic, Robert Sovdat, Tilen Kodele. Ekipo sem izbiral premišljeno in glede na znacilnosti posameznika. Potem je vsak dobil svojo nalogo – iskanje možnih donatorjev, organizacija poti, potrebe na poti. Ocitno smo bili super organizirani, saj je vse potekalo izredno dobro. Vsi donatorji so se zelo lepo odzvali. Predvsem je bilo najvec lokalnih donatorjev. Vsem se iz srca zahvaljujem. Zahvalil bi se seveda tudi Obcini Pivka, ki se je organizirano vkljucila v projekt in s svojo donacijo ter vsem ostalim veliko pripomogla pri sami organizaciji projekta. Uspelo nam je zbrati 3.000 € v denarni obliki. Ob tem smo dobili v donacijo tudi družabne igre ter okrog 50 novih knjig za otroke in mladostnike. Velikokrat sem se že udeležil takšnih in podobnih projektov (Piran–Triglav, specialna olimpijada, Dirka okrog Slovenije, Camino de Santiago, 42. maratonov v 42. dneh ...). Trenutno poteka projekt 42. maratonov v 42. dneh, kjer sodelujem kot motivator, ki poskrbi za športno ogrevanje ter motivacijo športnikov pred zacetkom. Celoten projekt je namenjen zbiranju sredstev za ustanovo Mali vitez. Nacrti za prihodnje. Hmm, ja, seveda so postavljeni. Namrec imam to »slabo« lastnost, da ko zakljucujem s projektom (naj bo to fizicno-športni ali pa poslovni projekt), dobim idejo za naslednjega. In vedno se zgodi, da je naslednji projekt še težji in vecji. Tako da, nacrti so! Vendar trenutno je glavni in najvecji cilj biti dober oce in opraviti ta življenjski cilj kar se da dobro. DKH Foto: Sandi Grzetic Društvo invalidov Pivka je sredi julija na balinišcu Rešta organiziralo balinarski turnir, ki so se ga udeležile ekipe iz Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Kopra, Izole, Pirana, Vrhnike, Logatca, Cerknice, Žiri in Pivke. Zmagovalne ekipe so bile: ŽENSKE 1. mesto Postojna 2. mesto Pivka 3. mesto Piran MOŠKI 1. mesto Logatec 2. mesto Vrhnika 3. mesto Sežana Na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13) in Odloka o izdajanju obcinskega glasila (Uradni list RS, št. 107/11, 101/13 in 30/16) je uredniški odbor glasila Pivški list na svoji korespondencni seji, dne 21. avgusta 2018 dolocil naslednja PRAVILA O IZRABI CASOPISNEGA PROSTORA ZA OGLAŠEVANJE V CASU VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE, 18. NOVEMBRA 2018. SEPTEMBER 2018 petek, 7. september ob 18. uri, cerkev sv. Petra v Pivki DUHOVNI KONCERT ZA ZBOR IN ORGLE Z DELI IZ TREH STOLETIJ Akademski zbor Zittau/Gorlitz (Nemcija) (organizira: župnija Pivka) petek, 7. september ob 20. uri, galerija Krpanovega doma v Pivki OTVORITEV RAZSTAVE YOIRE SERRANO GUTIERREZ: MATERINSTVO (organizira: Turisticno društvo Pivka) sobota, 8. september ob 18. uri, pred Osnovno šolo Košana SLOVESNOST OB 20. OBLETNICI OTVORITVE GASILSKEGA DOMA PGD KOŠANA IN GASILSKA VESELICA (organizira: PGD Košana) sobota, 8. september ob 19. uri, Hiša kulture Pivka ODPRTJE RAZSTAVE: TRIŽANKA, RAZSTAVA UMETNIŠKIH PUBLIKACIJ HIŠE KULTURE, ZINKO TICKA IN ZALOŽBE LOOK BACK AND Razstava na ogled od 8. do 28. septembra 2018. (organizira: Hiša kulture Pivka) od 14. do 16. septembra, Park vojaške zgodovine XII. FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINE (organizira: Park vojaške zgodovine s partnerji ) • petek, 14. september, ob 10. uri, Park vojaške zgodovine VESTIRNGA 2018 • sobota, 15. september, ob 9. uri, Park vojaške zgodovine POHOD NA PRIMOŽ IN OGLED NOTRANJOSTI UTRDBE ALPSKEGA ZIDU NA PRIMOŽU • sobota, 15. september, med 10. in 17. uro, Vojašnica Stanislava Požarja Pivka DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE STANISLAVA POŽARJA V PIVKI • nedelja, 16. september, med 10. in 17. uro, Park vojaške zgodovine FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINE (dinamicna predstavitev Enote za specialno delovanje Slovenske vojske in Helikopterske eskadrilje Slovenske vojske, prikaz vojaških taborov iz razlicnih zgodovinskih obdobij, predstavitvene vožnje oklepne tehnike, sejem militarij in domacih izdelkov) sobota, 15. september od 9. ure dalje, po obcini GLOBALNA CISTILNA AKCIJA – OCISTIMO SVET (organizira: Obcina Pivka) torek, 18. september ob 18. uri, VGC Tocka Moci Krpanov dom Pivka STROKOVNO IN NARAVNO ZDRAVLJENJE Zaželena je predhodna prijava do 16. 9. 2018 na 05 714 50 22, vgc.ilbistrica@gmail.com. (organizira: VGC Tocka moci Pivka) petek, 21. september, Pivka, Košana EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI Lutkovna igrica, zapora cest, kolesarjenje, delavnice (organizira: Obcina Pivka) nedelja, 23. september ob 15. uri, Sveta Trojica SVETA MAŠA NA SV. TROJICI (organizira: Odbor za Sveto Trojico) petek, 28. september od 7. do 10. ure, plošcad pred Krpanovim domom SNEMANJE ODDAJE DOBRO JUTRO – RTVSLO (organizira: Obcina Pivka in RTVSLO) petek, 28. september ob 19. uri, Krpanov dom Pivka KULTURNA PRIREDITEV OB DNEVU STAREJŠIH (organizira: Društvo upokojencev Pivka) nedelja, 30. september od 15. ure, plošcad pred Krpanovim domom OKUSI PIVŠKIH JEZER (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) vsak petek od 8.30 do 11.30, VGC Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI (organizira: VGC Tocka moci Pivka) OKTOBER 2018 od 1. do 4. oktobra, od 17. ure dalje, VGC Tocka Moci Krpanov dom Pivka ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO – BIOTERAPIJA KOT POT DO SAMOZDRAVLJENJA Prijave in informacije: 031/840-976, sabina@drustvo-medius.si (organizira: VGC Tocka moci Pivka) cetrtek, 4. oktober ob 18. uri, Krpanov dom v Pivki PREDSTAVITEV PROJEKTA LIFE LYNX, DOKUMENTARNI FILM RISOVA POT (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) petek, 5. oktober ob 19. uri, galerija Krpanovega doma v Pivki OTVORITEV RAZSTAVE EDITE COTAR: MORJE (organizira: Turisticno društvo Pivka) petek, 5. oktober ob 19. uri, Hiša kulture Pivka ODPRTJE RAZSTAVE: OLIVER PILIC, RAZSTAVA GRAFIK Razstava na ogled od 5. do 26. oktobra 2018. (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 6. oktober, po obcini Pivka AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV (organizira: Publikus) nedelja, 14. oktober ob 9. uri, Park vojaške zgodovine JESENSKI POHOD PO KROŽNI POTI VOJAŠKE ZGODOVINE (organizira: Park vojaške zgodovine) vsak petek od 8.30 do 11.30, VGC Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI (organizira: VGC Tocka moci Pivka)