Štev. 44. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 26. oktobra 1928. - Leto VI.	Leto	VI.
Izbaja Y»«,k potek dopoldne. Izdaja konBoroij Malega lista. Naslon Mali Hat, Trieste, ca-»ella «',entro 87. — IJriid : via Valdirivo 19-111.
(JdftOTornl urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za colo loto 10 L., pol leta f> L., ftetrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE colo leto 2d L., pol leta 1'2 L., 6etrt leta 5 L.
fAUANE
TEDNIK ZA mmm IN
CENA OGLAf "(T Corr;
Za I 5oi v 151 •	k.
■ ti	'	v. naor^ii
-> r ,T ' • liOjj '/O: -i .1 OULASl: 80 stotink vsaka beseda v na-...jnem tisku; mastno 40 stotink beseda; z VELIKIMI CiiKAiHI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 26. oktobra: Evarist; Amadej (Bogoljub). — Sobota, 27.: Antonija; Sabina. — Nedelja, 28.: Kristus kralj; Simon in Juda. — Ponedeljek, 29.: Narcis; Ida. — Torek, 30.: Alfonz; Angel. — Sreda, 31.: vigilija in post; Volbenk; Krištof; Lucila. — Četrtek, 1. novembra: Vsi sveti. — Petek, 2.: spomin vernih duš. — Sobota, 3.: Just; Viktorin.
Majhne novice.
Povsod ec hiše podirajo.
Zadnjič je vzbudila pozornost velika stavbinska nesreča v Pragi. Kmalu za tem so poročali, da se je v Kranju podrla ena stena nove tovarne, ki jo tam zidajo; človeških žrtev tam ni bilo. Koj potem je prišla vest iz Francije: v mestu Vin-cennes (Vensen) blizu Pariza so gradili veliko hišo na sedem nadstropij, 40 m dolgo. Bila je že skoro dodelana; podjetnik je že imel notri svoje stanovanje. V četrtek 18. t. m. popoldne, ko je delalo v poslopju kakih 30 delavcev, največ Italijanov, se je začela stavba sesedati in je bila v par trenotkiih ltup ruševin, izvlekli so 19 mrličev. Podjetnik; Provini' in palir Toscani sta bila zaprta. Izkazalo so je, da so se v stavbi že 14 dne prej pojavile razpoke, katere so kar s cementom zalili ter zidali naprej. Tudi na dan nesreče jo palir videl nove tazpoke in jih dal zamazali, ne da bi opozoril na nevarnost. Prišlo je na dan, da je bil Provini sploh zelo lahkomiseln podjetnik, ki ju površno izdeloval načrte in rabil slab maiterial.
De PJnodo odlikovan.
Za obletnico Kolumbovega odkritja Amerike je predsednik Zdr. držav odlikoval letalca de Pineda z naj višjim odlikovanje« za letalce.
Nezgoda francoske mornarioe.
Francoski podmornik «Ondine», še čisto nov in moderno opremljen, se je pred kratkim potopil nedaleč od obrežja. Neki grški parnik ga je v nočni temi zadel. Podmornik je namestu zginil pod vodo. Še do danes ga niso našli. Vsa posadka (43 mož) se mora smatrati mrtvim.
Kaj Be bo delalo na Krasu.
Od denarja, ki ga je vlada namenila za javna deila, dobi1 Sežanščina 325.000 !ir. Po občinah se svota razdeli tako: Sežana 50.000, Tomaj 25.000, Divača 35.000, Lokev 16.000, Zgonik 20.000, Repentabor 12 000 Štjak 10.000, Dutovlje 25.000. Senožeče 20.000, Vreme 12.000. športno igrišče v Sežani 100.000.
Oella Maggiora ustreljen.
Zadnjič smo poročali, da je bil v Lukki na smrt obsojen komunist dellai Maggiora. Ker je bila prošnja za; pomilostitev zavrnjena, se je sodba v 24 urah izvršila. Oddelek fašistovske milicije je sodbo izvršil z ustrelitvijo.
Novi učitelji.
Na goriškem učiteljišču so bili odobreni: Liberti Ema, Logar Feliks, Movia Jurij, Nassimbeni lična, Perko Anita, Šober Ivan, Tonizzo Ana, Vecchietti Viktorija, Zamparo Maria, Coen Ara Luciana, Primožič Vera, Resen Kleli ja, (Josič Lavra, Zurna Karel. — V Šempetru ob Nadiži: Adami Ines, Bistig Higin, Bo Katarina, Dorbolo Argija, Jušič Irena Roža, Leban Naitalina, Marinič Marcel, Mascaroli Angelina, Pussini Antonia Maria, Špekonja Josip, Trušnjak Josip, Giob-bc Josip Egidij. — V Tolminu: Gabršček Ludovik, Majnik Marija, Rutar Štefanija, Šorli Vera, Filinton Marija, Miklavčič Peter, Sancin Lucija, Štrekelj Vlado, Ja-sulla Pavla.
Ladje rimskih cesarjev pridejo na dan.
Južno od Rima je v takoiinenovanih Albanskih gorah zgodovinsko znano Nemško jezero. Pred 1900 leti že so imeli ob tem jezeru rimski cesarji svoja letovišča. Bil je baje cesar Tiberij ob Kristusovem času, ki je dal napraviti dve razkošni veliki ladji na tem jezeru. Najbrž je svoj del leta preživljel na ladji radi večje varnosti pred kakimi atentati.
Kadar je vodna gladina mirna, videti je v Nemškem jezeru dve potopljeni carski jahti. Ena je dolga 64 m in široka 20 m, druga še večja. Na obeh mora biti mnogo dragocenosti, ki bi bile posebno zgodovinarjem zajemljive. Toda jahti sta potopljeni v jezersko l»h.to in dvigniti jih ni mogoče drugače ko z osušenjem jezera.
Prvi minister Mussolini se je resno polotil naloge, da spravi na dan dragoceni zgodovinski material. Ob jezeru so Dostavili 4 velike sesalke na električni pogon. Te bodo vsako sekundo izčrpale 500 m:! vode (5000 lil). V enem dnevu bodo izčrpale 120 tisoč m3. Toda jezero se ceni na 30 milijonov in3. Delo bi torej trajalo okroglo štiri mesece. Ker pa istočasno dotekajo potoki, bo pač treba vsaj pol leta, predno bo blato osušeno.
Sesalke so začele delovati dne 20. oktobra. Ministrski predsednik je sam prišel na lice mesta otvorit znamenito delo, ki bo v korist znanosti. Za delo se zelo zanimajo učenjaki in zgodovinarji ne le širom Italije, temveč tudi ostali svet, ki občuduje starovimsko kulturo.
Aeronavtika.
General Armani, načelnik generalnega štaba v letalstvu, je stopil v pokoj. Urad je prevzel de Pinedo kot podnačelnik.
Obletnica zmage in fašizma.
Dne 28. oktobra se slavi po celi Italiji šesta obletnica fašizma. Režim fašistovske revolucije stopa v svoje sedmo leto.
Zastopniki kmečkega stanu pojdejo v Rim na 4. novembra, kjer se snidejo z vseh krajev Italije v proslavo desetletnice italijanske zmage v svetovni vojni.
3fa Bolgarskem se koljejo.
Krvav boj med macedonskimi pristaši Protogerova in Mihajlova divja naprej v vsej krvoločnosti. Skoro v vseh krajih je prišlo do spopadov. Zdi se, da se bolgarska vlada nagiblje na stran Mihajlova in je odredila razorožitev Protogerovih čet. Po zadnjih poročilih je tudi voditelj Protogerovih pristašev, Trajkov, mrtev. Džmnaja, Petrič ter Čustendil so v rokah pristašev Mihajlova in njegovih prijateljev, ki so dali po prekem sodu umoriti vse, ki so v kaki zvezi s stranko Protogerova. Tudi armada je dobila povelje, da se stavi Mihajlovu na razpolago. Zbornični predsednik Cankov je prejel od Mihajlova več pisem, da je obsojen na smrt, ker je podpiral pristaše Protogerova. Cankovu očitajo, da je deloval za združenje Bolgarije z Jugoslavijo. Cankov že več dni ni zapustil svoje hiše, ki je najstrožje zastražena. Obe struji se pripravljata na odločilen spopad.
Zgled kapitalizma.
Ko je šel veliki balon Zeppelin v Ameriko, kar smo zadnjič javili, vzela so tri poročevalska podjetja monopol na vsa poročila. Dve nemški podjetji sta dali vsaiko milijon mark, ameriški Hearst pa milijon dolarjev. Ves čas vožnje ni smelo vodstvo balona dajati nobenih vesti v svet. Niti ameriškemu zrakoplovskemu ministrstvu niso hoteli ničesar javiti. Ljudje, ki so prišli v Lakehurst čakat, niso mogli zvedeti, kako daleč je še balon in so morali čakati pač, da ga zagledajo z lastnimi očmi. Potniki na balonu in celo zastopniki nemških oblastnij so se morali zavezati, da en teden po dohodu ne bodo objavili nobenih popisov vožnje. Tako so imeli trije založniki popoln monopol novic. Neki berlinski list je v jezi pisal: (»Zeppelin tava brez krmila nad oceanom, živeža nimajo več k-o sekt (vino) in kavijar«. V časnikarskih krogih je bila splošna nevolja radi tistega novičarskega monopola.
Po 16 letih v rokah pravice.
L. 1912. je neki, Lo> Pizzo v Buccheri na Siciliji ubil Salvatorja Fontaninija. Bežal je v Ameriko. Letos ga je tamošnja policija v Filadelfiji prijela. Izročen bo italijanskemu sodišču, da bo dal odgovor o ubojstru.
Mažari proti Judom.
Mažarski nacionalisti imajo zelo na piki Jude. Vedo d.ohro, da so Judje s svojim denarnim in časnikarskim vplivom struj) za druge narode. Na univerzi v Budimpešti se večkrat ponove izgredi narodnih študentov proti judovskim tovarišem. Tako so imeli tudi pred nekaj dnevi prepire in nacionalisti so nabili jude ter jih vrgli iz univerze na cesto. Tudi po ulicah so bili judje tu in tam napadeni. Univerza je bila začasno zaprta. Vlada brani jude, ker imajo velik vpliv na mednarodno časopisje in politiko, pa bi utegnili škodovati feoristim mažarske | politike.
i	Albansko odlikovanje.
Kralj Ahmed Zogu je podelil najvišje albansko odlikovanje kralju Viktorju Emanuelu in ministrskemu predsedniku Musoliniju.
Albanska kraljevina.
Zbornica v Tirani je izglasovala zakon o civilni listi (kraljevi plači). Kralj bo imel na leto pol milijona zlatih frankov.
I Princi in kraljeva mati bodo imeli po stotisoč zlatih frankov. — Zbornica bo \ ena sama, posilanska. — Slovesnost kro-j panja je preložena za par mesecev. — ! Kralj Ahmed Zogu namerava baje pre-j stopiti h katoliški veroizpovedi.
Carjeva, mati umrla.
j Na Danskem je umrla 13. t. m. v visoki j starosti nekdanja ruska carica Marija Feodorovna. Rojena je bila kot danska princezi.nja Dogmar 1. 1847. Devetnajstletna je vzela carjeviča, poznejšega carja, Aleksandra III., ki je zasedel prestol 1. 1881. in bil ubit 1. 1894. Nato je zavladal njun sin Nikolaj II., ki so ga boljševiki ubili. Mati vse do svoje smrti ni hotela verjeti, da je Nikolaj res mrtev.
Nemirni antifašisti.
V Detroitu v Ameriki so pri proslavi Kolumbove obletnice 12. oktobra korakali v sprevodu tudi fašisti italijanske kolonije. Antifašisti so jih. napadli. Vnela se je majhna bitka, v kateri sta bila dva napadalca ranjena; eden teh je potem umrl.
,,Pasivna rezistenoa“ v kavarni.
Na Dunaju se je neki kavarnar sprl z organizacijo točajev. Socialisti so naredili proti njemu štrajk na ta način: vsak dan pride v kavarno !!;akih 50 brezposelnih socialistov; vse mize zasedejo, na-roče čašo sodavice in sede pri nji ves ljubi dan; zraven kade slab tobak, da odganjajo druge goste z neznosnim dimom. Vsakega prišleca pozdravijo v zboru z geslom «Freundsehaft!» (prijateljstvo). Kavarnar se je obrnil na policijo, ki je slednjič s silo pognala neljube goste in jih 18 zaprla.
Lep avtomobil.
V Londonu je že več dni odprta velika avtomobilska razstava. Najlepše avtomobile, ki jih ima svet, vidiš v Londonu. Tudi Italija je poslala svoje izdelke. Veliko pozornost vzbujajo gosposki avtomobili italijanske družbe «Isotta Fra-schini». To družbo je pohvalil tudi strokovni kritik v listu «Times», ki pravi, da se avtomobil Isotta Fraschini odlikuje po lepi liniji. Ta avtomobil stane 200.000 lir.
Za dostojno modo.
»Državni odbor za dostojno modo« je poslal prometnemu ministrstvu posebno vlogo, v kateri opozarja, naj se v smislu predpisov pazi, da se ne bodo po vagonih pol nage ženske nesramno1 zverale vpričo drugih potnikov.
Certosa pri Paviji.
Samostan čertoza je znan po svetu kot umetnina. Bivali so nekoč v njem menihi kartuzijanci, ki so bili pregnani 1. 1880. Letos je vlada napravila sporazum s kartuzijanskim redom, da se menihi zopet vrnejo v svojo zgodovinsko lastnino. Ob gotovih urah dneva bo samostan dostopen tujcem, da si ga lahko ogledajo.
Nemški nacionalisti.
Grof Westarp je že dolgo časa načelnik nemške nacionalistične stranke. On zastopa zlasti «junkerje», barone in veleposestnike. V stranki je«*zdaj notranji spor, ker nekateri hočejo izvoliti načelnikom zastopnika industrije, Hugen-berga. Stranka zelo pogreša somišljenikov med mladim rodom, zato tuhtajo, kako bi jo kaj poživili in pomladili«
Proč od Cerkve.
Dunajski socializem je zelo kulturno-bojen. Ljudje izstopajo kar očitno iz katoliške cerkve. Tudi otrokle prepisujejo. Lani je bilo na Dunaju 4000 šolskih otrolk vpisanih kot «brez konfesije» (brez verskega pripadništva), letos jih je že preko 6000. Dunajslki socializem je zelo pod vplivom Judov.
Neresno časopisje.
Radičevski «Narodni val» je pisal in po njem je povzel «Piccolo» v Trstu, da bo dr. Korošec prestopil v pravoslavje, da hoče postati pravoslavni škof v Sloveniji in da že tiska slovenske molitvenike v cirilici. Časopisje, ki take predpustne burke uganja, je z najmilejšo besedo neresno.
Tehnik rektor univerze.
Na ljubljanski univerzi je bil za to učno leto izvoljen za rektorja inženir dr.
1 Milan Vidmar, profesor elektrotehnike,
[ znani šahovski mojster.
i
Sleparji povsod.
| Na Dunaju je neki žid Levenštajn že | leto dni nastopal kot odvetnik in ka-j zenski zagovornik. Ko je sodišče iskalo j nekega sleparja Levenštajna, je ta hodil ; na isto sodišče kot ugleden advokat. Le i vratar je imel dober nos in vohal v tem j gospodu goljufa. Tako je prišlo, da se je vrč razbil in drzni pajac prišel v luknjo.
Američanka v Parizu.
Neka bogata Američanka, ki se je s ! svojo hčerko mudila v Parizu, se je neki | večer seznanila v baru na Montmartre z elegantnim Francozom in se dala zvabiti na vožnjo z avtom. V gozdu Saint Ger-main je moški Američanko napadel, ji ! oropal nakit v vrednosti 300.000 frankov, nato jo sunil z voza in se odpeljal nazaj v mesto. Američanka je naslednji dan dogodek prijavila pariški policiji in ameriškemu poslaništvu ter užaljena s svojo i hčerko takoj odpotovala.
Malo cvetja na grob patra Stankota Skrabca
bi najrajše osebno položili. Gojil je posebno niečiče (gladioli). Saj je bil naš in delal med nami na goriški Kostanjevici. Priljubil se mu je bil ne le 'kraj, ampak tudi ljudje. Kot menihi ni mogel sicer zahajati mnogo med ljudstvo, ali v svojem dragem «Cvctju» s predragoceno' vsebino za večnost in za časnost občeval je s svetom v dobi enega rodu. O njegovih spisih veljajo po vsej pravici besede sv. Pavla na Rimljane 15, 11: «KarIcoIi je namreč zapisano, je v naše poučenje zapisano«. S «Cvetjcm» je povzdignil Kostanjevico — posebno z zgodovinskim opisovanjem cerkve in samostana pod:	«Naša	Ko-
stanjevica®. Ljudje so kar v procesijah romali gor po dušno tolažbo. Tudi dijaki iz mesta in iz okolice brez razločka i-.a-rodnosti zatekali so se gor vsaki dan, na hrano. Med vojno je hudo trpela. Ne le frančiškani, ampak tudi trupla francoskih kraljev pod cerkvijo niso bila varna. Zato so vsi pobegnili. Po vojni so vzdignili cerkev in, samostan iz ruševin. Vse je zdaj skoraj, kakor poprej, pozidano. Od beguncev in od tega, kar so bili oteli, povrnila so se le plemenita trupla in škrabčeve knjige. Samostanska družina, 19 po številu spada zdaj pod tridentinsko provinco. Klerikov je skoraj polovica. Uči jih po enkrat na teden tudi slovenskega jezika p. G. s Svete gore. Med brati je zdaj tudi neki mladenič iz Melške fare, k.i hodi na kolekturo okoli. Ali bo še kdaj slovela Kostanjevica kot božja pot? Cvetje iz leta 1903, v 9. zvezku popisalo je pod vvodnim naslovom; «Naš novi papež Pij X», kako da je gor priromal z več patri 9. oktobra 1902. sam beneški patriijarh kardinal Sarto, kako si je vse (tudi grobove) ogledal in kako se je pri slovesu celi družini priporočil z besedami: «Me commendo orationibus vestris® (Priporočam se vašim molitvam). Ta visoki romar in gost postal je za dobro pol leta papež Pij X.
Iz globokega spoštovanja do blago-pokojnega P. Stankota prosimo pri tej priložnosti č. predstojništvo na Kostanjevici, da bi pazilo kakor na tam počivajoča kraljevska trupla — enako tudi na razne knjige tamošnjc knjižnice, kjer je preživel P. Stanko večino svojega življenja in dela, — ki so dragi zakladi.
Sedem slih iz velemesta.
Vseučilišč ni profesor dr. Sonnenschcin v Berlinu je napisal knjigo o črni bedi delavskih množic v glavnem mestu Nemčije. Berlin ima 4 in en četrt milijona prebivalcev. Torej štirikrat več kot je vseh prebivavcev Julijske krajine. Na leto porabi Berlin 250 milijonov kilogramov mesa. Stanovanj je 1,204.000 na 87.000 hektarjih ozemlja. V tem orjaškem mestu stoje bajne palače, nezaslišana, bogatija
 zraven pa črna, strašna tevsčina sto-
tisočerih.
PREMALO
Zadnji čas beremo iz raznih delov Evrope o podiranju novih hiš. Če je kdo govoril o propadu evropske 'kulture, navadno ljudje niso hoteli verjeti; celo čudili so se, kako da bi kultura propadala, ko pa imamo kinematograf, in plešemo tango. Treba' je bilo, da se velike cementne hiše zrušijo prevzetnim Evropejcem pod noge, da se grobo prestrašijo in začno razmišljati, zakaj se je podrlo.
Te čisto materialne in tehnične nesreče niso morda slučajne. Tehniki povedo jasno: vzrok je slabo mešanje cementa. Ako sc na določeno množino peska dene predpisana množina cementa, dobi se trden zid kakor iz enega kamena. Ni straha, da bi se pravilno zidana hiša podrla. Celo proti potresu je železo-betonska stavba varnejša, kakor iz kamena ali opeke zidana. Če pa je cement nedostatno mešan, se liv ne sprime trdno in majhen pretres povzroči strašen polom.
Pa zakaj slabo mešajo? Prav to je značilno za sodobno ((kulturo«, da se že cement slabo meša. Predpisi so dani: greši se proti njim. Oblastvo nadzira: v brk se mu slepari. V nevarnosti je življenje delavcev: podjetnik zmaje z rameni. V nevarnosti so bodoči stanovalci: sleparju so to potrebne žrtve na oltar boga mamona-dobička.
Mamonizem je osnovna poteza vsega sodobnega življenja. Vse dere za profitom, ne le poštenim, temveč tudi sleparskim. Profil je glavna ideja in vodilna sila vsega delovanja. Tehnični vidiki, dejanska potreba, življenjske zahteve, vse to pride na vrsto šele za profitom.
Ne samo v stavbarstvu. Povsod. Pred kratkim je n. pr. Mussolini omenil, da so nekateri časopisi zgolj dobičkarska podjetja. Ni jim namen, prinašati novice, ni jim nič mar ustvarjati zdravo javno mnenje, ni jim do zdrave kritike, ne do vzgoje občinstva. Eno samo vrhovno misel imajo: da sc proda več izvodov, oa bo večji dobiček. Posledice so strašne, tembolj strašne, ker na tiho razjedajo ljudsko dušo,, kakor grozni rak razjeda napadena telesa. Ni treba daleč iskati primerov takega mamonističnega časopisja, ki zastruplja dušo prebivalstva s počasi pa siguirno delujočim strupom nemorale in brezvernosti.
Pa imamo primere mamonizma na drobno, in na debelo prav povsod. Čemu je n. pr. pri hlačah gumb? Njega tehnična ideja je vendar, da s prtcnicami spet drži hlače gor. Pojdite pa v katerokoli konfekcijo kupit hlače, v enem tednu morate si doma vse gumbe šele definitvno prišiti. Mlada dcikle-začetnica je v neki
Na 14. oktobra so se v Rimu razdelile nagrade poljedelcem, ki so se odlikovali v žitnem pridelovanju. V gledališču Argentina je Mussolini zbranim poljedelcem napravil govor, iz katerega podajemo sledeče:
Letina.
«Kako je bilo v poljedelskem letu 1928? če vzamemo vse skupaj, dokaj dobro. V začetku se je obetala nad vse dobra letina... Potem je aprilsko in majsko deževje škodovalo žitu po nekaterih deželah. če ne bi v začetku junija južni vetrovi škodovali žitu tik pred zoritvijo, tedaj bi se doseglo 70 milijonov stotov pridelka, ki so ga prezgodaj napovedovali optimisti. Konečni računi ga izkazujejo 62,214.800 stotov. Pridelek torej za točnih 10 milijonov sotov presega pridelek iz 1. 1927. Upoštevajoč neugodna okoliščine, treba reči, da je žetev dobra. Tudi cene niso padle ob času žetve. Pojavil se je moder odpor proti hitri prodaji, odpor, ki ga bo treba še bolje organizirati. — Pridelek pese je bil srednji, tako tudi konoplje. Riž, grozdje, oljke, zelenjava dobro, tudi v cenah dobro. Drugi pridelki slabo. Koruza posebno v beneških deželah uničena od suše«.
CEMENTA.
konfekciji dobila oster opomin, ker je gumbe solidno prišila...
Petrolej bi moral svetiti, pa kadi. Oglje bi moralo goreti, pa je z vodo zalito. Vino je pančano, žganje vodeno, kruh je ali sama žilava skorja ali testo. V sladkorju najdeš pesek, v moki smeti.
Kdo se ne spomni zrakoplovnih nesreč, ki so pogostne zlasti v Franciji in Jugoslaviji. Krivda je v slabi izdelavi motorjev, ki jih dobavljajo francoski mani oo isti.
Strokovna, stvarna misel, je popolnoma v ozadju. To je pač dovolj jasen dokaz, da je kultura v propadu. Pri nobeni stvari nismo več zmožni misliti strokovno, ob vsem, kar počenjamo, mislimo le profitarsko, zato vsevdilj slabše delamo. Ne rušijo sc le hiše: vsa stavba evropske civilizacije se nevarno maje. Niti o zakonu, družini in otrocih ne misli se več stvarno. Ideja domovine izrablja se za kapitalistične špekulacije. Ko pride vojna, sc tudi o vojni umetnosti ne bo stvarno mislilo, zato bo zmaga tam, kjer bo več stvarnosti: pri takozvanih »divjih® in ((barbarskih® rodovih.
Včasih so več cementa devali med grušč. Rilo je več nravstvenega poštenja, več vesti pri vsakem početju. Stare romanske in gotske stavbe že osemsto do tisoč let sijajno kljubujejo zobu časa. Gradili so jih z vestjo, takorckoč pobožno; hoteli so trdno narediti, pa so naredili. Kako trdno so izdelovali obleko, kako solidno vsakovrstno orodje! Zakon in materinstvo so umevali kakor veleva narava; ljubezen do domačije in rodu jim je bila sveta dolžnost, poštenje v kupčiji sama ob sebi umevna stvar.
Dandanes n. pr. je v Trstu delavca sram, da bi radi vesti delal solidno delo. Dela ga, kolikor ga k temu sili nadzorstvo. Če je kdo vesten, ga že tovariši zasramujejo in ga polagoma ozdravijo vsake vesti. Če gostilničar toči dobro vino, ne deta zaradi vesti, ampak zato, da mu ne pobegnejo vsi gostje. Trgovec omahuje med goljufijo in konkurenco. Pregovor je, da ne krade, kldor ne more. Po tržaško rečejo: beato, clii che lo pol — mato chi n on lo vol (blagor tistemu, ki more — tepec, kdor noče).
Potem se čudimo, da so slabi časi. Ali morda ne pridejo po slabih ljudeh? Krivda ni v cementu, ne v zraku, ne v vodi, ne v zemlji: krivda je v ljudeh. Če hočemo boljše čase pripraviti, moramo se vrniti k poštenju, k vesti, k resnobnemu pojmovanju življenja. Mamonizem sc ne bo dal zatreti s samimi zunanjimi sredstvi: potrebna je obnova notri v dušah, v srcih. Več cementa vesti!
Suša.
«Največjo škodo je povzročala suša, iki je razsajala ob vsem Sredozemlju od maja do septembra. Tri zaporedne mesece ni padla niti kaplja dežja na laško zemljo... Tako je lahko urneti veliko vnemo italijanskih poljedelcev za namakanje; ta vnema bo imela dobre uspehe, saj ne manjka v Italiji jezer, potokov in podzemeljskih izvirkov®.
«Vzroke dolgotrajne suše, ki je niso pretrgale nobene nevihte (razen par škodljivih viharjev), treba iskati v mučni, skoro popolni goloti apen(inskiih gorai. Nedoslaje velikih gozdov, kateri dajo svežo senco obširnim krajinam, da z njih vstajajo zračni tokovi, ki zgoščujejo vodne hlape v zraku in jih spreminjajo v deževne kaplje®.
«Na stotine milijonov sadik je bilo posajenih, a treba bo čakati, predno bodo vršile poleg drugih tudi to delo vremenskega ravnotežja. Medtem pa je treba brez odloga napravljati namakalne priprave®.
Fašizem za kmetijo.
«Ni moja stvar naštevati, kaj vse je vlada ukrenila v prid kmetijstva. To vam bo še v spominu, saj nekateri teh ukrepov
so še novi. Rečem le, da pridno zasledujem dogodke v italijanskem poljedelstvu dan za dnem; storil sem in bom storil vse, kar se more, da bo kmetijstvo vedno bolj prospevalo in se množilo blagostanje kmetov... Čas pretežno mestne politike še minil«.
»Sicer SO' pa vsa mesta prejemala svo-te, ki gredo v milijarde, za koristne reči, pa tudi za olepšave in še za nepotrebno lepotičje. Zdaj je čas, da se obrnejo milijarde za 'kmetijstvo, če hočemo preprečili pojave gospodarske krize in ljudskega nazadovanja, pojave, ki že močno skrbe druge narode. Rečem vam brez hliinbe ponižnosti, da je italijansko poljedelstvo v šestih lotih fašistovske vlade naredilo velikanske korake naprej, in sicer najprej radi miru, ki ga uživa kmečko ljudstvo, drugič radi tehničnega napredka v vseh panogah, tretjič radi veljave in častnega mesta, iki ga je fa-šistovski režim poljedelstvu odkazal®.
Prihodnja žitna bitka.
In zdaj tovariši, še parolo za četrto leto žitne borbe. Taka-le je: Dobro pripraviti zemljo; izbirati seme; sejati v vrste, kjer je le mogoče; gnojiti z domačim in tovarniškim gnojilom po strokovnih navodilih; še en stot več srednjega pridelka na hektar, pa bomo na predvečeru zmage. In potem še en stot več, in doseženo bo, kar se je zdelo do včeraj sen ali čudo: italska zemlja bo sama dajala kruha Italijanom!®
V Jugoslaviji.
V Belgradu se je pred kratkim zopet sestala skupščina. Radičevci in samostojni demokraitje drže abstinenčno politiko, nočejo v parlament. Skupščina dela brez njih, ker ima vlada večino. Od opozicije se udeležujejo zasedanja srbski zemljeradniki (kmetje).
Na seji skupščine je poslanec Skerovič vprašal, kaj bo s posestvi bivše črnogorske 'kraljeve rodbine. Sklenjeno je, da država odstopi ta posestva krajevni oblastni upravi. Skupščina je dalje razpravljala o begluški uredbi (kolona!) v Bosni in Hercegovini. Sprejeta je bila nova uredba. Skupščina je tudi izvolila sebi novega predsednika, ki je Ilija Mihajlo-vič, poslanec radikalne stranke. Skupščina je razpravljala O' trgovinskih pogodbah z Albanijo, Estonijo, Lctonijo in Egiptom.
Hrvaški radičevci so se v zadnjem času obrnili v Prago, da bi dobili kako pomoč za svojo politiko, V Pragi so slabo opravili. Čehi so jim svetovali zmernost in treznost; svetovali so. jim, naj aktivno delujejo v parlamentu. S temi nasveti bratov Čehov niso bili Hrvatje zadovoljni ter so se vrnili domov slabo razpoloženi.
Za sporazum med vladno in abstinenčno koalicijo se za kulisami dela. Ugledni srbski industrijalec Savčič je bil v Zagrebu in sc spet vrnil v Belgrad, kjer se je razgovarjal s Korošcem in drugimi veljaki vladne koalicije.
V zunanji politiki je ta čas Jugoslavija sklenila prijateljsko pogodbo z Grčijo. Marinkovič se je dolgo mudil v Zapadni Evropi. To njegovo dolgotrajno bivanje se spravlja v zvezo s pogajanjem za državno posojilo.
Pravoslavni škofje so imeli zborovanje v Sremskih Karlovcih, kjer je sedež patriarhata. Po novih državnih uredbah bo imela pravoslavna cerkev večjo samostojnost nego dozdaj. V šolah bodo učili verouk popi, kar v Srbiji ni bilo v navadi.
S katoliško cerkvijo konkordata še ni. V zadevi jeronkrnskega zavoda v Rimu je odjenjal Vatikan ter imenoval ravnateljem jugoslovanskega duhovnika drja Djuka, s čimer je glede zavoda sporazum dosežen.
Katoliški škofje so imeli pred 'kratkim posvetovanje v Zagrebu. Navzoč je bil tudi nuncij Pellegrinetti. Radičevci in samostojni demokratje so želeli, da bi škofje izdali kako politično izjavo ali poslanico v korist opozicije. Ker se to ni zgodilo, so po listih ozmerjali škofe in nuncija.
Prva je revščina.
Ta hodi po berglah, umira od lakote. V Berlinu je 3500 slepcev! 4100 mutastih. Mesto stalno podpira 123.000 ljudi, ki bi sicer poginiti od lakote. Brezposelnih v Berlinu podpira, občina 41.000, država pa 70.000! Skupno živi od javne podpore
272.000 ljudi — za celo tržaško mesto občinskih revežev! Toda ti ljudje imajo družine; računajmo še dve osebi na vsakega — in armada ubožcev zraste na
816.000 ljudi!
Druga je zima.
V zimi 1926-27 je berlinska občina razdelila revežem nad 3 milijone kvin-lalov premoga, Da ne bodo zmrzovali, ker tam je ostra zima. Kljub temu najdejo vsako zimo nekaj stotin ubožcev zmrznjenih na ulicah. Ta čas pa tisoči bogatašev plcsarijo po razkošnih dvoranah in razmetavnjo denar.
Tretja je, da stanovanj ni.
Za revne jih ni. Dne 6. decembra 1927, na Miklavžev večer, je našla policija po-
Mussolini govori poljedelcem.
'zimi, brez strehe, z otroci vred, na vojnih ranah in v ječi.
' Pa zavijem z avtom oikoli vogala orjaške palaiče. Naprej na sredo valujoče svetlobe, ki pada iz žarnic, obločnic, raz streh, raz reklamnih električnih napisov. Ne veruj ti svetlobi. To ni Berlin. Resnični, črni, divji in propadajoči Ber-
lin je tam v podzemlju, kjer umira ubogi Lazar s stotisoči svojih otrok.
To so sadovi kapitalizma, iki- ne pozna človeka, ampak le profit.
To so sadovi brezvernega meščanstva, ki je z vero zavrglo tudi globoko in požrtvovalno ljubezen do revnega sočloveka,.
noči na cesti 2073 mož, 215 ženskih in 143 mladostnikov, 2451 ljudi brez prenočišča! Niso imeli pol lire, da bi se shranili v javnih prenočiščih občine, rešilne armade in cerkva. Tam dobe toplo kopel popoldne, krožnik jedi zvečer, ponoči so na toplem, zjutraj toplo kavo — kaka sreča za te obupance! Poleti če gre, takrat leže po javnih vrtovih in postajah. Junija sem večkrat srečal bivšega visokega častnika.
«Kje prenočujete?))
«V parku«.
Žena seveda z njim. Bil je jetičen, žena je služila za oba kot bolniška strežnica. Za stanovanje pa ni mogla dovolj prislužiti.
Četrta je nesrečna mladina.
Mestna občina vzdržuje 21.000 pohabljenih otrok, skrbi za 53.000 varovancev in 41.000 sirot. Skupno za 115.000 mladih ljudi — za štiri Gorice. Od 53.000 varovancev je 50.000 nezakonskih. To je zbor nedolžnih, ki vpije o grehu in nesreči in obtožuje! Kdaj bo prišel mogočen pesnik, da bo- pretresljivo zapel o tem propadanju velikih množic v velemesto,! Leta 1927 so sodišča kaznovala 1 8000 mladostnikov (do 14. leta) radi prestopkov in zločinov. 800 tatičev in ropar-čkov — radi revščine, propadanja nevzgoje, brezvernosti.
Peta je družina.
Gre navzdol, razpada. V letu 1925 se je v Berlinu rodilo 45.000 vseh, umrlo pa 45.700, Torej 700 rakev več kot zibeli. Berlin je umirajo-če mesto. Živi samo od krvi, ki jo sesa iz dežele, lvakor ogromen pajek sedi velemesto in vieče tisoče z dežele v svoje mreže. Leta 1925 se je priselilo vanj 105.000 ljudi. Družina razpada: na leto je 41.000 porok, in 6700 razporek. Srce Nemčije je nagnito — ugotavlja Sonnenscliein.
Šesta je vojna.
Hudo nas je udarila vse. Berlinska obči,na skrbi za 44.000 vojnih pohabljencev, med temi jih je 19.000, ki niso za nobeno delo sposobni. Vojnih sirot in vdov je 88.700.
To je rod žalostnih žrtev vojne.
Sedma je ječa.
Vsak dan se odpirajo vrata jetnišnic in kaznilnic. Vsak dan koraka skozi nje 300 ljudi, ki so prestali kazen in hrepenijo po svobodi. Za 40-50 izmed njih poskrbijo dobrodelna društva za kaznjence. Kam gredo ostali? K staršem, bratom, ženi, nevesti? V novo življenje? Na leto jih je v Berlinu 110.000. Nemška redna armada pa šteje 100.000 vojaikov. Ti nesrečni kaznjenci, od katerih je gotovo
90.000	prišlo v ječo radi revščine, slabih stanovanj, brezverne vzgoje, obtožujejo oni Berlin na vzhodu — Berlin sitih, zavaljenih bogatinov, ki puste, da moderni ubogi Lazar poginja v revščini,
______PODLISTEK.____
Ivan Cankar:
O ČEBELNJAKU
I.
Svetlo nedeljsko solnce je posijalo skozi cikino, trepetalo po pobeljenih stenah preko kričečih slik v zrezljanih okvirjih ter poslalo naposled tenek žarek na tolsti obraz Blokarjev. In Blokar je leno privzdignil težke trepalnice, zazehal z zaspanim vzdihom iin se obrnil v zid.
Vso dolgo noč so fin mučile neumne sanje. Zdelo se mu je, da sedi prav na vrhu vaškega zvonika ter se krčevito oklepa zlatega jabolka in išče z nogami trdnih tal. Spodaj pa sloji penzijonirani učitelj Mrva, ozira se kvišku in kliče z zategnjenim glasom:
«Oj, Blokar... gospod župani Obrnite svojo glavo malo v stran, da ne bodo ka-pale na moj obraz vroče kaplje z Vašega čela!...»
In cel6 v sladke jutranje polusanje
Kaj nam z
DEKANI.
Po vojni se je marsikaj spremenilo pri nas. Vas je dobila skoraj novo lice. Krog cerkve smo nekoliko popravili, stari hram podrli. Pred letom je dal podeštat narediti lep občinski dom. Tudi drugih hiš se je dozidalo.
Kakor se spreminja vas, tako tudi življenje prebivalcev. Vse hoče biti bolj moderno. Mladina misli le na zabave. Nekaterih je skoroda sram kmečkega stanu in dela na pottju. Vedno mislijo le na «kako službo-)), v tovarni, na morju, ali kjerkoli. Zmeraj bolj se tudi opaža, da 'zlasti moški zanemarjajo cerkev in službo božjo. Ob nedeljah zjutraj že še gredo v cerkev, popoldne pa je prazna. Taka župnija, kot je naša, bi morala vsaka nedeljo cerkev napolniti. Nekateri pridejo samo do trga, ali do občinske hiše, da se ljudem pokažejo in radovednost napasejo. če pa godba zaigra, ali kaj podobnega, tedaj pa je brž vse vkup, staro in mlado.
V nedeljo 14. t. m. je umrl 76 letni Ivan Vrh. Bil je do zadnjega delaven in še precej čvrst. Par dni pred smrtjo je še delili na polju. Mož tihega značaja bil je več let cerkveni starešina in dvakrat občinski odbornik. Imel je 7 otrok, ki jih je vzgajal v strogem krščanskem duhu. Pevski zbor mu je zapel več žalostink. Počivaj sladko, dragi Ivan! Preostalim naše sožalje.
IZPOD NANOSA.
Odprta noč in dan so groba vrata,
al’ dneva ne pove nobena prat’ka.
Sedaj je minulo približno 2 meseca, odkar je neki zdravnik z motociklom povozil Jožefo Bizijak od Ceste (Dilce). Nesrečnica je druigi dan umrla v groznih mukah. Zapustila je moža in 4 otroke. — Teden pozneje se je smrtno ponesrečil pri kopanju kamenja Lo-jz Kalarjev iz Bukovja. Skoro nerazumljivo je, kako je padel z višine 6 m ali še več. Imel je smrtno rano le na tilniku. — Naslednje jutro se je utrgal plaz peska in podsul Jožeta Ribčevgai iz Šmihela. Še isti dan je odšel v večnost. Bil je dober in miroljuben fant. — Dne 16. septembra je šel s kolesom iz Loga naš dragi Jakob čuk od Ceste (Dilee). Kot vzoren, globokoveren mož, se je udeležil shoda mož in fantov pri Materi božji v Logu. Pokrepčan z nebeškim kruhom in prerojen z božjo besedo se je vračal k svoji družini, ki jo je tako- ljubil — ženo, 4 otroke in mater.
prikrale so se liho in polagoma različne neprijetne slike. Človek pozna veliko trenotkov v svojem življenju, ki bi jih rad za večno iztrgal iz albuma svojih spominov, a kadar se mu zdi, da jih je srečno odstranil, vrnejo se nenadoma devetkrat jasnejši in glasnejši.... lin to najraje v tistih tihih urah, lk|adar se ziblje telo v omamljivi lenobi in mehki zadovoljnosti; čela se dotakne mrzla roka in zoperno čustvo zatrepeče po udih...
II.
Na večer je bila županova gostilna polna, do zadnjega kota. Do malega same ponosnejše glave iz vasi; dacar, poštar, učitelj in dobro rejene postave boljših kmetov.
Blokar je bil nenavadno nasajen. Zadovoljen ni bil z najrazumnejšo besedo in naj je prišla iz (katerihkoli ust; nasprotoval je, kjer je mogel, — in to z osornim, srditim glasom in neuljudnimi izrazi. Vsled tega je prišel razgovor vsak trenotek s tira in zavladala je neprijetna tišina. Ta in oni je ugibal, kakšna nezgoda je pač zadela gospoda župana, a
dežele pišejo
Tedaj mu je smrtni angel zastavil pol. — Isti dan kot njega smo zagrebli v Šmihelu mlado ženo Ivano Vadnal. Zapustila je 4 otročiče, dve deiklici komaj rojeni. — Pred 14 dnevi je umrl na Belskem g. Peril. Razbil se je z motociklom. — Minuli teden je umrla ga Hohman iz Postojne. Nekoliko se je opraskala v gozdu in kri zastrupila. V Trstu so ji odrezali nogo, izčistili kri in vbrizgnili nove krvi. Bilo vse brezuspešno. — Gospod nas utrjuje v veri, zato nam pošilja križe in nadloge. Hoče, da izpijemo kelih trpljenja do dna. Mi pa ga prosimo: Nagle in neprevidene smrti reši nas!
DRAGA.
Proišli teden smo dobili novega duhovnika v osebi monsinjora El-lnarja. Zelo smo zadovoljni, (kajti bili smo po odhodu prejšnjega duhovnika močno v skrbeh, da sploh ne dobimo več drugega. Veseli smo, ker vidimo v njem pravega učenca Kristusovega, kakoršnega si vetrno ljudstvo želi. Zato ga z navdušenjem sprejemamo. Obenem se pa tudi zahvaljujemo č. g. župniku iz Gročane za trud, ki ga je imel z nami.
Letina je bila- pri nas kakor drugod, bolj slaba ko dobra. Ogenj se imel še precejšno oblast zlasti ob železniški pro-£<i. Zgorela je to poletje tudi ena hiša, št. 8., last Jožefa Mihaliča.
Tudi med nas se je zanesla nova bolezen, ki sicer ni španska, a se po špansko kliče: Argentina. Štirje mladeniči so na,s zapustili spet in odšli z najboljšimi nadami v daljni svet. Kakor kaže, ne bodo zadnji, (kajti še mnogo se jih pripravlja na to pot.
OBROV.
Marsikdo bo mislil, kje smo bili toliko časa, da ni bilo nobenega glasu od nas. Kdo drugi ho mislil, da smo bili preveč zaposleni s svojim napredovanjem.
Seveda ni posebnih novic. Ali naj o letini pišemo? Ta zima ne bo vesela. Dobro bo, če jo pretolčemo do pomladi. Toda kaj bomo na pomlad sadili? Niti stari ljudje ne pomnijo tako slabe letine. Dobro bi bilo, da bi se kako delo našlo in vsaj nekoliko zaslužka.
Pred dekleti imamo zdaj bolj mir, ker jih je šlo kakih trideset služit. To je prav, če bodo le hotele tudi prav obrniti.
Po dolgih 12 letiih smo pred kratkim dobili zvonove. Težko smo- jih pričakovali in z veseljem sprejeli; pričakali smo
vprašati si ga ni upal nihče. In Blokar sam bi ne vedel odgovora.
Dolgi, plesati poštar je razlagal svoje nazore o socializmu.
((Pustijo naj nas v miru s tem ro-vanjem. S samimi besedami in grožnjami in zabavljanjem ne bodo rešili nikogar.... To bi se moralo začeti drugače... Da je siromaštvo na svetu zmerom večje, to je resnica, — a vprašanje je, kako bi se dalo pomagati...*
«No, kaj govorite tukaj... to so samo prazne besede!« segel mu je v besedo župan. ((Povedali niste nič novega; vsak dan se sliši to: siromaštvo, siromaštvo!... Jara — jaz ne pomilujem prav nič tega siromaštva; če kdo nima toliko, kolikor bi hotel, je to njegova krivda; pomaga naj si sain!»
((Najboljše je, da se z vami ne govori o teh stvareh!» odvrnil je poštar nezadovoljno.
Blokar pa je nadaljeval glasno in srdito:
»Najboljše je.... da! Jaz nočem nič slišati o teh stvareh! Razlagati sle začeli vso reč talko, kakor da bi postali hipo-
jih z venci in s cerkveno zastavo. Ker so jih ljudje močno želeli slišati čimprej, nismo niti utegnidi počakati zvonarja in smo jih kar sami obesili.
Pred mesecem dni sta tudi od nas dva fanta odšla v Argentino dela in sreče iskat. Bog jima je daj obilo!
PROSEK.
V nedeljo 21. t. m. so napravili pevci od Sv. Justa iz Trsta izlet na Prosek. Pri veliki maši so krasno izvajali Filkejevo mašo v g-duru in Arcadeltovo «Ave Maria«. Orglai je domači g. župnik, ki je s pevci Sv. Justa dobro znan, ker je svoje-časno večkrat orglai pri Sv. Justu. Pro-s-ečanom je petje zelo ugajalo. Pevci so bili lepo sprejeti od domačega pevskega zbora in g. župnika ter se z najboljšimi vtisi vrnili v Trst.
KUBtD,
Pri nas imamo od davnine dva živinska in kramarska sejma. Izterjevanje sejmarine se je po stari navadi izročilo na dražbi tistemu, ki je največ ponudil. Letos je taka dražba izostala; vaški načelnik je kar sam pobral sejmske pristojbine. Prosimo ga, naj ta denar koristno uporabi. Naše ceste so potrebne poprave; nobeden nič ne popravlja, voda pa zmeraj naprej razjeda. Če ni drugače, naj bi vaški- načelnik odredil raboto.
S popravilom ne sunemo več odlašali delati samo načrte. Nekatere vasi so dobile podporo od občine, da so si popravile pota. Zato prosimo tudi mi g. podeštata, naj tudi nam nakloni kak prispeveK, da si napravimo eno napajališče ali dve, ker smo zelo potrebni.
V cerkvi imamo ta mesec vsak večer sv. rožni venec in blagoslov z Najsvetejšim, toda začuda malo jih prihaja molit; kakšen večer jih ni niti 15. Tudi k. maši ob nedeljah malo hodimo. Nekateri se izgovarjajo, da je pridiga predolga. Onikrat je bila pridiga o pripravi na smrt. Nekateri cerkveni pevci so si mislili: za s-mrt je še dosti časa, pa so sc izmuznili iz cerkve naravnost v gostilno.
V Hrastovljah so imeli na roženvensko nedeljo opasilo. Ker so se pripravljali na ples, so imeli samo tiho sv. mašo ob osmih. Podeštat pa ni dal dovoljenja za ples in tako so ostali z dolgim nosom. Prav bi bilo, da bi tudi Kubejci opustili ples o sv. Martinu. So preveč resni časi.
Trezno misleči.
DIVAČA.
V nedeljo 14. oktobra zvečer so obiskali tatovi vaščana Jakoba Rešaverja ter mu odnesli raznega blaga, v precej visoki vrednosti. Par dni nato pa so vlomili — sodi se, da isti neznanci, ki so okradli Rešaverja — v tukajšnjo občinsko pisarno. Škoda, ki se jo povzročili ti nepridipravi s svojini nočnim pohodom županstvu, pa baje ni velika. Zlikovcev oblast kljub vnetemu iskanju dosedaj še ni iztaknila.
ma obvezani berači glavne in najimenitnejše osebe! Tisoče besed in cente papirja potrosite zarad njih, — a vse to skupaj ni vredno jednega kosa kruha, ki ga dam šepastemu Gregi, kadar moli na mojem pragu... Jaz mu ga dam iz milosti, in ker se meni talkd ljubi... ne da bi imel on do tega kakšno pravico!«
Dacar se je nasmehnil.
«čemu ste se tako razgreli, gospod župan?... Naposled — mi o beračih niti govorili nismo —».
«0 beračih ali ne, to je vse jedno; jaz ne maram poslušati praznih besed....«
Stari Mrva je stresel z glavo in si popravil naočnike.
«Jaz bi Vam povedal par dobro osoljenih, če bi se zadeli od me taklo nerodno, kakor ste se ob poštarja...«
Blokar se je ozrl krog sebe z zardelim obrazom in bleščečimi očmi, kalkor bi hotel pozvati vse navzoče, naj se čudijo nad toliko predrznostjo.
«Kdo si upa spregovoriti kaj tacega? Ali veste, kdo sem jaz in kdo ste vi?«
«Vi ste župan in jaz sem Mrva, — Mrva, penzijonirani učitelj. Vi imate de-
PRVAČINA.
V nedeljo smo imeli trgatev. Trgali smo do polnoči, a ne grozdje, temveč čevlje. Ker je bila trgatev slaba kakor drugod v deželi, nas je «mdadina», za katero se skrivajo «gšeftarji» povabila na umetno 'trgatev. To je bilo veselje 1 Pobi in «bubi» so skakali na latnik poln žlahtnega grozdja. G. Zotter v Gorici je iz naših punc napravil prave bubi. Pet lir vožnja v Gorico, 5 lir ktosilo, 7 lir brivec 18 lir nogavice, vstopnina na ples za pobe 8, za bubi 2 liri! Dvorana nabito polna. In potem pravite, starši, da ni denarja?
Resen [ant.
DORNBERG.
Dragi Mali list! Moram odločno protestirati proti zadnjemu dopisu iz Dornber-ga. Dopisnik trdi, da »nekaterim vzdigne grozdje tudi 18 stopenj sladkorja«. Dopisnik piše, kakor da bi bilo to neraj posebnega. Moje vzdigne tudi 20 in še več. Torej 18 stopenj ni nič posebnega za našo vas, ki je znana po dobrem vinu. Brez zamere, g. urednik!
Pripomba uredništva. Radi priobčujemo popravek energičnega dopisnika. Vprašali smo za svet v tej reči našega gospodarskega strokovnjaka. On pravi da nastane ta, razlika, ker nekateri «vugajo» grozdje takoj ko je ubrano — tako grozdje vzdigne več; drugi pa vagajo grozdje, ki je že bilo dolgo časa v orenci ali v plavniku; to grozdje vzdigne manj, ker se je že skuhalo. Kaj mislijo o tem drugi vinorcici na Vipavskem? Kaj pravi Vogrsko', kaj Vipava? «Maili list« bi rad vsem ustregel.
ČRNIKAL.
V ponedeljek 15. t. m. se je opravila v župni cerkvi v Predloki maša zadušnica za karabinerje, ki so bili pred 4 leti v ti okolici ubiti. Med sv. mašo je svirala godba iz Oganela pri Kopru.
PODGRAD v Istri.
V nedeljo 28. oktobra bodo blagoslovili in odprli pri nas novo pokopališče, ki leži med Podgradom in Račicami blizu državne ceste iz Trsta na Reko. Delo jc kaj lepo. Bilo je pa tudi potrebno, ker smo doslej mrliče nosili uro daleč v Hrušico pokopavat. Vkljub temu si nobeden ne želi biti — prvi pokopan na novi božji njivi.
Na Pregarjnli bodo isti dan odprli novo šolsko poslopje, ki so ga bili tudi res potrebni.
Papir v službi poljedelstva.
Uporabnost papirja je zelo mnogo-stranska. Predvsem je seveda neobhodno potreben tisku, kjer je njegova korist za splošnost le prevečkrat zelo dvomljiva; potem služi kot ovojno, okrasno, zdravstveno sredstvo in še v raznovrstne druge namene. V zadnjem času se je pa izkazala njegova uporabnost tudi v neposredni službi poljedelstva.
Tebi ta nasvet nevesta: „PEKATETAM“ bodi zvesta!" Kdor pa druge ti vsiljuje, naj jih le on sam kupuje.
TI pa vzemi „PEKATETE“, ki zavite so v pakete.
Na neki sladkorni plantaži blizu Ilo-noluluja je spoznal neki posestnik že pred vojno, kako ogromnega dela je treba poljedelcu, da zatira plevel. Leto za letom je kopičil po razorih in ob robovih razne odpadke poljskih pridelkov, da hi na ta način zadušil plevel, obenem pa dosegel, da bi vlažnost počasneje iz-hlapevala. Toda slama je v kratkem času strohnela in rast plevela le še pospešila. Nato je možu prišlo na misel, da bi namesto slame uporabil močan papir. Poizkus se mu je obnesel; ostre sadike mladih rastlin so brez ovire prodrle papir, plevel pa sc je zadušil.
Poizkusi so se nadaljevali in pokazali, da črn papir pomnožuje toploto tal. To pospešuje delovanje bakterij. Vlaga je ostala v zemlji, dokler je niso posrkale rastline, namesto da bi brez haska izpuhtela. Razen tega je prihranil papir rahljanje zemlje ali okopavanje, izvzem-ši brazde.
Bojazen, da bi deževnica ne mogla do pokritih tal, ni opravičena, kajiti voda priteka v zemljo med robovi papirja in pri odprtinah, skozi katere se dviga rastlina. Pokrita zemlja vodo potem mnogo dlje ohrani.
Za novo- poljedelsko sredstvo so se začeli kanalu zanimati pristojni oblastni in strokovni krogi. Ameriško kmetjisko ministrstvo je začelo delati poizkuse v različnem podnebju in tleh in na različnih rastlinah. Uspehi pri koruzi, repi, sladkem in belem krompirju, paradižnikih, špinači, bombažu so bili nepričakovano sijajni. Edi na izjemia so bili zemeljski orehi, katerih pridelek se je pod papirjem zmanjšal za 40 odstotkov. Pri ostalih rastlinah pa se je pridelek znatno zvišal, in sicer pri belem krompirju za 73, bombažu za 91, sladkem krompirju za 122, zeleni za 123, zelenem fižolu za 153, pesi za 404, korenju za 507, kumarah za 512 in pri turščici za 691 odstotkov. Razen tega so sadeži znatno prej dozoreli nego v nepokriti zemlji.
Pokrivanje nasadov s papirjem je zelo enostavno. V ta namen izdelujejo poseben papir v zvitkih; posamezni kosi so dolgi po 150 do 300 jardov in 18 do 30 palcev široki. Zunanji konec papirja se položi ob kraju na brazdo ali vrsto in zvitek vali do nasprotnega konca. Potem se papir ob voglih pritrdi s kamenjem, količi ali kupom zemlje. Na Ilavvajskih otokih, ikjer vsako leto po-lože na tisoče milj papirja, se poslužujejo posebnih strojev, ki jih vlečejo osli ali traktorji.
Sajenje pod papirjem se vrši na dva načina: ali sc napravijo v položenem
ar in druzega nič; jaz imam svoj če-elnjak in druzega nič. Iz tega pa se še e vidi, kdo ima pravico drugemu nau-e dajati, in čegava je dolžnost, da jih osluša...«
župan se jc dvignil razjarjen, da bi dgovoril; a- premislil se je in zamahnil roko.
«Mrva, — zapomnite si ta večer!« Zdelo se je, da sc je umiril; njegov iroki obraz se je smehljal prijazno in adovoljno, in v glasu ni ostal niti najtanjši sled prejšnje razburjenosti. Toda si so čutili, da stvar še ni pri kraju, in ečer je potekal tesno in dolgočasno. Po adnjih besedah županovih je vzel Mrva lobuk ter odšel na cesto. Noč je bila tpa in jasna, in tisoč zvezd se je leske-tlo na nebu.
III.
Mrva je bil človek pri šestdesetih etih, slabotne in suhe postave. Njegov braz jc bil naguban in trd, kakor od ftarega pergamena; veliki naočniki z esenim okvirjem so mu viseli na nosu, ica pa so bila posejana z redkimi, fi-imi ščetinami.
Živel je na Brestovici že nad štirideset let. Davno že so mu bile oči oslabele in stopil je v pokoj. Gori na hribu jc stala zapuščena, polrazpala koča, in tam se je Mrva nastanil. Imel je prekrasen razgled po vsi široki, beleni dolini; daleč do bukovih gozdov na jugu so se razgrinjali duhteči travniki, prepreženi s potoki in ozkimi, belimi stezami; tu pa tam se dremala skupina temnih hrastov in ob vznožju hribovja so se lesketale raztresene vasi.
Vsako jutro je sedel na pragu svoje koče. Nebo se je jasnilo polagoma in ozki svetli trakovi so se pričeli prikazovati na obzorju. Kaklor beli pajčolani so se vile megle v dolini, plavale počasi in leno nad rosnimi travniki, dvigale se višje ter se izgubljale v kristalnem zraku. Zazibalo se je drevje in mrzle kapljice so se vsule na travo. Za trenotek je neb6 obledelo in se pokrilo z meglami, — a že je zopet zasijalo v srebrnosinjem svitu, raztopljeno zlato se je razlilo po vzhodnih gorah in solnce je stalo v vsi svoji rosni krasoti...
(Dalje prihodnjič.)
papirju odprtine ali pa se sadi med dvema robovoma papirja. —- Na Havvaju so lani izdali za papir samo pridelovalci en in pol milijona dolarjev, pa se jim je obilno izplačalo.
Gospodarsko konsumno in posojilno društvo v Bazovici (Regi-strovana zadruga z omejeno zavezo)
vabi
na izredni občni zbor, ki se bo vršil 2. novembra 1928 ob 8. uri zvečer v zadružnih prostorih s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.) Poročilo načelništva.
2.) Sklepanje o prodaji inventarja.
3.) Slučajnosti.
ODBOR.
25AHVAIvA
Podpisani pogorelci iz Male Bukovice se prav prisrčno zahvaljujemo slavni zavarovalni družbi ,.La Fon-diaria" in njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starec iz Barkovelj za hitro, pravilno in točno nam izplačano požarno odškodnino.
Milavec Anton — Milavec Franc, Potepan Ivan — Vičič Josip.
ZOBOZDRAVNIK
jjj Dr. L. MERMOLJA
SPECIJALIST ZA ZOBNE IN
1	USTNE	BOLEZNI
■
SPREJEMA V GORICI Na Travniku štev 5 II.
od 9-12 in od 3-5.
Če potrebujete obuvala in hočete svoj denar koristno izdati, pojdite v staro in dobro znano
ČEVLJARNO VODOPIVEC
št- 29 v5a Riborgo — TRST — via Riborgo at. 29
kjer najdete bogato izbero moške, ženske in otroške obutve, preproste in luksuriozne.
PAZITE na ime in številko, jasno zapisano na tabli trgovine. Prevzema tudi poprave in naročila po meri.
Najvišje cene plačujem za
Kun - Zlatic - Lisic - Dihurjev - Vider -Jazbecev - Mačk - Veveric - Krtov - Divjih in domačih zajcev itd. itd.
 ~~ Skobci za lisice in kune vedno na razpolago
D. WINDSPACH - TRST
Via Cesare Battisti 10, U. nad., vrata 16 — Telefon int. 68-81. :-: Sprejemajo se pošiijatve po pošti. :-:
iniaafl
Temeljita izraba mleka doma, v mlekarni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika
„DiABOLO«
ki je prvovrsten švedski svetovni iz-^	delek,	trpežen in preprost.
Plačuje se lahko v obrokih.
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi Pojasnila prebivalcem goriške So brezplačno na razpolago, pokrajine dajejo zastopniki tvrdke	HNUT	30H50H,	BOLZANO
Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-11. in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94.
vaiKipHQKowpsQBE^inHia^iaiiinfi
I Cevljarnica FORCESSIN B
i Parizu in Genovi 1924.	r
—	odlikovana	v	Parizu	in	Genovi 1924.
x veliko jiromijoi diplomo in zlato svetinja
Trst ~~ vif> *'®Sarin 5 pri Sv. Jakobu -
Trsti
i
a
Mihec: Tl Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Force88inu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko ti.
Mihec: Grem pa še jaz videt za en par k Forcessinu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
|QH|pyttHOi||OM!
Tw,  8
  iO
DROBIŽ.
Prvo dejanje, 1. prizor : orožnik.
V Selztalu v Avstriji je bila napovedna predstava dunajskih prvovrstnih igralcev. Mnoge izmed njih so plakati označili za bivše dvorne igralce. Mestece je smatralo ta obisk za posebno čast in je pokupilo vse vstopnice. Začetek pa se je kljub popolni razprodaji odlašal in odlašal. Namesto znamenitih igralcev se je končno prikazal na odru orožnik iin povedal strmečemu občinstvu, da se predstava ne bo vršila, ker je policija ravnokar zaprla ravnateljico igralske družbe. Babnico je iskalo že več sodišč par mesecev, ker so ji dokazali najrazličnejše goljufije. Preteklo leto je bila izdana za njo radi tatvine ce-*o tiralica. V Selztalu jo je spoznal neki orožnik, ko je bila že našminkana in pripravljena za nastop, ter jo enostavno -Zaprl.
Modri plin.
Zeppelinov veliki zrakoplov, ‘ki je šel nedavno v Ameriko, ne goni svojih motorjev z bencinom: za gorivo rabi modri plin, <(Blaugas». Kako je ta plin narejen, Nemci niso še izdali. Sodi se, da je to etilenski plin (Aetliylen, kemično C2 Ha). Vsekakor je modri plin velika prednost za motorje v zraku, ker je dosti lažji od bencina; etilen ima približno težo zraka, torej z lastno težo ■svobodno visi v zraku. Če vzamemo eti-lena 1.25 kg, znaša njegova gorilna vrednost 14.300 toplotnih enot, če pa vzamemo 1.25 kg beneola, dobimo samo 12.500 •toplotnih enot. Z boljšim kurivom je Zeppelinu breme olajšano za 10%.
Ribiška šola v Trstu.
Malokomu bo znano, da bi imeli ribiči kako posebno šolo za svoj poklic. V celi Italiji biva ena sama taka, in sicer v Trstu. Letos je začela s poukom 13. oktobra v dveh razredih. Delai se na to, da bo šola prišteta po novi reformi k- poklicnemu (strokovnemu) šolskemu sistemu. Zraven te redne šole — sedež v ulici S. Giorgio 6 —- naj bi se prirejali strokovni tečaji in večerni pouk po ribiških mestih Miljah, Tržiču Gradežu.
Potovalna praznoverje.
Poprečna gospoda rada govori, da nič ne veruje, Vendar veruje tisoč prismodarij. Zlasti če gre po svetu, se •obda s praznoverjem. Tako so prepričani, da se v petek ne sme odpotovati, ker je «nesrečen» dan. Vedi Bog, zakaj. Taki tudi ne morejo zapustiti hotelov, če steče pred njimi kaka črna mačka, ali pa srečajo kakega meniha. Velik odstotek ženskega sveta ne gre na potovanje, ne da bi preje vprašal čarovnico, če se bo kaj zgodilo. Gotove ženske imajo navado, da vprašajo, katero kopališče je • dobro zanje, oziroma, ali smejo zaupati možu, tki med tem časom ostane doma. Prerokinja mora odgovarjati na vprašanja po sreči, po železniških nesrečah in svetovati, kaj naj vzamejo s seboj. V modo so prišle opice, katere vzame ženski svet na pol. Nekateri zelo gledajo na •številke. Zlasti je nesrečna številka 13. Večina hotelov je morala 'to številko odpraviti. Mnogo pa jih je, 'ki hočejo spati ravno na številki 7, ali na kaki drugi določeni številki.
Žrtve zračne vožnje.
V Ameriki se močno razvija letalstvo in z njim nesreče. L. 1927. je bilo v civilnem letalstvu 200 nesreč, pri tem 164 mrtvih in 149 ranjenih oseb. V prvi polovici letošnjega leta pa je bilo že kar 390 nesreč in pri tem 153 oseb mrtvih, :270 pa ranjenih. L. 1927. se je popolnoma razbilo 164 civilnih aeroplonov.v letošnjih prvih 6 mesecih pa že 172, Na ministrstvu sodijo, da so mnogih nesreč krivi predrzni pilotje.
Dvakrat atrup.
V Ameriki veliko ljudi umrje vsled za-•strupljenja s slabimi alkoholnimi pijačami. Skoro vsi kontrabantarji so po živinsko pohlepni na dobiček in docela brezvestni; alkoholne pijače pripravljajo s strupenimi sredstvi, zlasti z denatu-riranim špiritom. Denaturirani špirit skušajo popraviti z drugimi strupi, celo
z živosrebrniini preparati; tak alkohol je še vedno strupen. Pravijo tudi, da se marsikje kuha žganje na tajno iz gnilega sadja in gnile zelenjave. Vse to žganje se prodaja po bajnih cenah v skrivnih lokalih.
Divjaški plesi pojenjujejo.
Na Dunaju se je pred kratkim vršil mednarodni kongres plesnih učiteljev. Gospodje so bili mnenja, da so eksotični
— zamorski, indijanski in drugi divjaški plesi — že prekoračili svoj višek, da pa bodo vseeno tudi letos še prevladovali na evropskih plesiščih. Vsekakor se plesni učitelji trudijo — tako so nagla-šali na kongresu — da bi te plese vsaj malo kultivirali, kar pa naravi teh plesov samih nasprotuje in se ne da mnogo doseči. Poleg dosedanjih plesov uvedejo nanovo dva evropska narodna plesa — špansko «Taragano» in poljsko «Polo-nio», ki sta pa mednarodno prikojena. Na vsak način sc zdi, da se Evropa v plesu polagoma vrača sama k sebi.
Velesejem za pse.
V Apoldi na Nemškem imajo od davna semenj, ki je edin svoje vrste, na svetu
— pasji semenj. To ni slučajno, marveč so tam doma najboljši nemški pasjerejci. A nemški lovski psi so sloveli že v srednjem veku, saj je Karel Veliki med drugimi darovi poslal Harunu al Rašidu tudi več lovskih psov. Semenj se vrši v prvih dneh oktobra; pred vojno je prihajalo mnogo tujih obiskovalcev^ posebno Američanov, Belgijcev in Francozov; sedaj se sestajajo na njem pasjerejci in lovci iz vseh delov Nemčije. Psov privedejo na tisoče vseh vrst in pasem. Apoldski pasjerejci so med drugim vzredili nemškega ovčarskega psa. Za časa svetovne vojne so dali vojski na razpolago dvesto psov za zdravstveno in sfražno službo.
Minister zidar.
Britanski zakladni kancler (finančni minister) Churchill je zadnje mesece o prostem času delal kot zidar. Sedaj ga je strokovna organizacija zidarskih delavcev sprejela za rednega člana.
Restavracije brez točajev.
Na Dunaju se vedno bolj rnnože restavracije in zajtrkovalnice, kjer ne strežejo ljudje, marveč avtomati, to se pravi, vsak si mora streči sam. Tu je vsega v izobilju: razne mesnine, klobase, kavijar, sir, kruh, pecivo, pivo, vino in brezalkoholne pijače. Treba je samo da vržeš v avtomat pravi novec, pa se takoj prikaže določena porcija jestvin ali mera pijače. Za nadzorstvo je navzoč natakar, ki gre na roko nepočakanim ali nerodnim ljudem in ki pazi na dolgo-prstneže. Vsak, kdor pride, si more nemudoma postreči, sesti za mizo, pojesti in oditi, ne da bi bil odvisen od dobre ali zle volje strežnega osobja in ne da bi bil vezan na kake posebnosti.
Skrivnostna spremljevalka.
Po londonskih ulicah hodi v zadnjem času mlad mož v spremstvu starejše ženske. Par vzbuja pozornost, ker je ženska nekam nemoderno oblečena. Drugega posebnega pa na njima ni opaziti. Ker je ženska očividno že v letih, sc nikomur ne zdi čudno, da jo mladi mož z veliko skrbnostjo vodi posebno tedaj, kadar prekoračita cesto. Nekega dne so londonski listi prinesli fotografijo tega para in popis. Kdo sta? Avtomatična ženska in njen iznajditelj! Ženski stroj more hoditi, premikati roke in obračati glavo na desno in levo, kakor bi govoril. Mladi mož nosi na teh sprehodih pri sebi majhen enostaven stroj, ki čudni ženski stvor nadzira in mu določa kora-kle in gibe. Izdajdba je skrivnost, ki je iznajditelj še ni odkril. Le toliko pravi, da so ti izprehodi zanj izredno naporni in mučni.
Bom že pokazal.
Ko se je rokoborec Tunney ženil v Rimu, so ga noč in dan oblegali časnikarski poročevalci, radovedneži in fotografi. Na vse načine je moral bežati pred njimi. Nekoč so prišli neki športniki v velikem številu pred hotel, vpili živijo in hoteli, da se Tunney pokaže. Ko le ni
bilo miru, je poslal svojega menažerja dol in naročil, naj jim pove, da naj se takoj razidejo, drugače pride sam roko-barec, da jih razlovi. Na to povabilo so jo urnih krač odkurili.
Tujski promet v Italiji.
Rimska agencija objavlja statistiko o tujskem prometu. L. 1926 . je prišlo v Italijo 800.000, 1. 1927. pa 900.000 tujcev, ki so pustili v deželi 2 in pol, oziroma 3 in pol milijarde lir. Illllllllllllll|]«ll|]||llllllillllllllllllll!llillllllilllll!illllllllililllllllllllilllllllllllllltlllllll!lllilltl'lll
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečio. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žtjanjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina. _________________________________
VRATARJA penziijonista, stalnega delavca ali zakonca sama, se brezplačno sprejme. —- Ponudbe v italijanskem jeziku na upravo «Mal. lista«.
KROJNA ŠOLA šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in umetnih cvetlic — združena s krojačnico, otvoritev 1 novembra. — Via Lavatoio 5. ,
Donda-Klampferer.
ŠPANSKA SLOVNICA cena Lir 15.— vezana Lir 18.— se dobiva v knjigarni-panirnlci Štoka — Trst, via Milano 37. Pismena naročila se izvršujejo le proti predplačilu Lir 15.80, za vezano Lir 19.
Slovenske knjige!
Največja zaloga slovenskih knjig! Vse najnovejše slovenske knjige so takoj v naši zalogi. — Imamo tudi bogato izbiro italijanskih in nemških knjig. — Posebej priporočamo slovenske molitvenike, ki so izšli v 40. vezavah.
Katoliška knjigarna v Gorici,
Via Carducci 2.
■BIII!ll!llll!lll!lllllll!ll!lllllllll!lllli!l!ll!!lllll!ll!ll!l!llllllll!llllllllMIIII!III!lllll!!l!!l!!IIHI
21ma se bliža
Vsaka gospodinja, ako je varčna, bo nakupovala v trgovini
JU’ Economia Famigliare"
v TRSTU na trgu Ponterosso St. 5.
Fuštanj	od	L 1.90 n.
» za srajce	»	3.50
« na dva lica	»	5.50
Zamet (baržun)	»	6.90
Blago za površnike	«	12.—
»	»	»	čista	volna » 36.—
Površniki, narejeni, čista volna 100.— Volnena muila	>>	10.50
Platno Madonna	«	2.20
» za rjuhe	«	4.90
Jajčna kožica (pelle ovo)	»	2.90
Brisače	»	1-90
Popelin za srajčke	»	4.50
Žepni robci, veliki, obrobljeni »	0.85
Batist, barvan, za perilo	«	3.90
Namizna oprava, za 6	oseb	»	23.50
Volnene maje, debele	»	17.50
Bombažne nogavice; sukanec (nit); maje za moške, ženske, otroke; Ogrin,jače, šali itd.
Govori se tudi slovensko.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiviiiiiiiimiiiiiii
Dr. Delneri Gilberto
v GORICI
— 25druvnlk: — za očesne bolezni in predpisovanje očal.
Sprejema vsak dan od 11-12 in od 3-4 Corso Verdi 28.
Gostilna
„ALLE CORRIERE"
■vla Romaena 4 (zraven kavarne ..Pabris")
Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se vdana
ŠTRANCAR in PERIC.
99
LA BLOCCHI ST A TESSILE"
TRST, Via Madonnina št. 8
pošlje na zahtevo v poštnem paketu vsakteri predmet po že znanih katastrofalnih cenah, in sicer zato, da more zadovoljiti odjemalce, kateri ne morejo sami k nam, in da ugodimo vedno številnejšim zahtevam istih.
g„LA BLOCCHISTA TESS1LE“ samo v ulici Madonnina 8 - TRST
Kmetovalci!
Ne dajte se pregovoriti od nikogar ter ne kupite nobenega posnemalni-ka, predno si ne ogledate mojih posnemalnikov znamke «ROTH»,ki so izvrstne kakovosti z večletnim jamstvom in so kljub temu veliko cenejši kakor vsi Q drugi. Prodajam jih tudi po istih cenah na obroke. Zahtevajte torej nemudoma ilustrirani cenik, ki se pošlje takoj in brezplačno.
Agronom Just Ušaj, zastopnik tovarne mlekarskih strojev Roth v Stutgartu na Nemškem, GORICA, Piazza Vittoria N. 4.
H:
K!
V dobro znani zalogi sukna, blaga za obleke, narejenih oblek za moške in dečke
i,Alle Grandi Fabbriche“
TRST, Corso Garibaldi 10, Tolef. 79-35
je vsled vedno novih pošiljatev zmeraj popolna zaloga vsakega oblačila po čisto tovarniških cenah - Nekaj primerov:
Zimske obleke, gotove iz volnenega blaga, za moške . . od L. 145.— naprej
Isto za dečke........................................ »	18.—	»
Kostumi iz volnenega blaga, športni in	mornarski	za	otroke	„	36.—	»
Zimski raglan, volneno blago	na	dvojno	lice,	za	moške	.	„	88.—	»
Isto za dečke...................................... »	72-—	»
Zimski paletots, sukneni, skozi podloženi, za moške. . .	„	110.
Površniki iz gabardena, za moške.......................
Isto iz angleškega blaga z martingalo................
Dežni plašči iz gumija, za moške.......................
Jopiči iz volnenega blaga, za moške....................
Hlače.................................................
Nadalje po več ko poštenih cenah bogata izbera podloge iz kamelje dlake, pletenih telovnikov. Pelerine iz lodna, obleke za delo, platnene suknje za trgovine itd. — Velezaloga sukna in blaga za obleke, tujega in domačega. Naročila po meri sprejemamo s polno odgovornostjo in jih izvršujemo v lastni prvovrstni krojačnici v I. nadstropju istega poslopja.
g "HiF =3BE ------------------------------------*
uč-
no.—
98.—
58.—
26.—
Iz okolice Kozine.
(Gospodarski dopis)
Tod okrog Kozine smo povečini majhni kmetje. Njiv imamo po 4-5-8 iisoč m-. Sena pridelamo 50-00-120 meterskih stotov. Vzemimo srednjo mero 6000 m2 in pridelek sena 90 stotov. Ob dobri letini bi mogli računati vrednost poljskega pridelka 50 stotink na m2, torej 3000 lir, pridelek sena na 1800 lir (dopisnik nastavlja ceno 20 L za stot, o. ur.). Skupaj bi to zneslo 4800 L. Toda letos je bil poljski pridelek tako slab, do moremo jemati vpoštev le žito, kar bi bilo 5 stotov po 140 L, t. j. 700 L. Letošnja vrednost pridelka bi bila torej 1800 + 700 L == 2500 L. Od tega naj zdaj živi kmet z družino in živino ter vsemi dajatvami.
Kaj je z živino. Štejem, da imamo po 4 krave. Od teh dajejo 3 mleko: Kaikor jih mii krmimo, daje krava letno 700	1
mleka; vse tri torej 2100 1; računano po 90 stotink, je vredno 1890 L, torej približno vrednost sena.
Kaj pa s prašičerejo'? Plemenske živine tu ne gojimo. Prašiče kupujemo, kadar so najbolj dragi: v marcu, aprilu in maju; zakoljemo jih v novembru ali decembru. V tem času napravi žival morda C0 kg. Mlad prašič stane 120 L, cepljenje proti rdečici 7 L, občinski davek 10 L, dacija 28 L, potni stroški 15 L. Če po-krniiš prašiču stot žita, vreden 120 L, in 2 stota .krompirja, vrednega* 100 L, te stane 400 L brez vrednosti zelenjave in tvojega dela. če ima prašič GO kg, te stane meso po 6.00 L. Ako ga daš mesarju, ti ga plača po 6. Zdaj dodenimo k temu še to, da mnogo prašičev pogine: tedaj imamo račun, ki kaže zgubo.
Letos smo torej v taikem položaju, da ne moremo s pridelkom in prirejo shajati. Prisiljeni smo delati dolg za; vsakdanji živež. Mnogo upanja stavimo v razpisana javna dela.
GOSPODARSTVO.
Nauk za jesenski čas.
Nekatere vrste umetnih gnojil se le polagoma razkrajajo v zemlji, vsled tega ne učinkujejo tako hitro in vidno kakor tista, ki so lahko raztopna v vodi. Med prve spadajo Tomaževa žlindra, kostne moke, rožena moka (izvrstno gnojilo' za vingrade), kajnit in apnov dušik. Te vrste gnojil trosimo toraj z največjim uspehom jeseni, ker imajo čez zimo čas, se razkrojiti v zemlji in se spremenili v tisto obliko, ki je rastlinam spomladi, ko začnejo poganjati, najbolj prikladna. Sedaj jeseni, ko imamo tako ugodno vreme, bi moral vsak krnet pognojiti svoje travnike s Tomaževo žlindro ali kostno vinogradnik pa svoj vinograd z roženo moko, Tomasovo žlindro in kalijevo soljo.
Trgovska pogajanja. Aied Avstrijo in Nemačijo so se vršila pogajanja za trgovinsko pogodbo. Pred kratkim pa so se pogajanja prekinila, ker baje Avstrija stavi težke pogoje. — Tudi med Jugoslavijo in Češko republiko še ni prišlo do trgovinskega sporazuma. Čehi zahtevajo veliko protosti za svojo industrijo, ne marajo pa dati prostosti jugoslovanskim izvoznikom pridelkov.
Dunajske banke imajo zdaj zelo zmanjšan promet v primeri s prvimi povojnimi leti. Bankverein je sklenil odpustiti iz službe 200 oseb, Bodenkredit 60 oseb, Kreditanstalt 90 oseb.
Brezposelnost na Anglefikem Vkljub znanemu angleškemu bogastvu je vendar tam gori veliko ljudi brez dela. Na 1. oktobra so jih šteli na 1,336.400. Avstrijske železnice bodo zvišale vožnjo za osebe za 14%, blagovni tarif pa za 10%.
Vino v Banatu. Letina v Banatu je srednje dobra po množini, po kakovosti pa zelo dobra. Mošt se izvaža v Avstrijo, na češko in Francosko. Plačuje se dobro blago po 1.70 do 2.30 Din liter, slabše po 1.30 do 1.60 Din.
Pomanjkanje vagonov. V Jugoslaviji vsled obilnega jesenskega izvoza manjka vagonov. V Trbovljah in Hrastniku so morali delo ustaviti, ker ni vagonov za odvoz premoga. Treba je vsak dan 400 vagonov. Zdaj je začasno 2500 delavcev brc.: dela.
Mošt. - V Kaštelirju v Istri se je prodajal beli mošt po 170 L hi.
Plovstvo. Na Sušaku se je ustanovila nova plovitbena družba «Slobodna Plo-vidba».
Borza 24. X.	renta 71.50, kon-
solidirani in liktorski drž. dolg 83.—, beneške obligacije 75.25. Zlato 368.29.
Po čem je lira ?
Dne 25. oktobra si dal ali dobil:
Za	100	dinarjev	33.40	L
»	100	franc, frankov	74.55	»
»	100	švicarskih fr.	368.—	»
»	100	nemških mark	453.—	»
»	100	avstr, šilingov	270.—	»
»	1	dolar	18.90	»
»	1	funt	92.30	<>
Tajništvo in naša pošta.
liakitnik. Vaša zadeva ni osamljena. V istem položaju se nahaja več vasi na Goriškem. Ker so zemljo zasegle prefekture po nalogu vojaških oblastev, boste tudi odškodnino prejeli potom prefekture. Torej ni potrebno, da se obrnete naravnost v Rim. Svoj čas se je za zadevo zanimal poslanec Besednjak.
Vojna pokojnina. (K. F. Podbrdo). Rok za vlaganje prošenj za vojno pokojnino je potekel 1. oktobra 1926., torej pred dvemi leti! Morda so prizadeti vloSili prej prošnjo?
Samsa Martin, Preloie 21. Rekurz je dospel na Corte dei Conti 3. febr. 1928 in nosi št. 43322. Že 28. junija 1928. je bilo zagotovljeno, da bo kmalu rešen.
Zadnik Josip, Vel. Loče 10. Ako ste poslali vse zahtevane dokumente v Rim, je zaenkrat vse v redu. Zdaj morate počakati, da pride vaša prošnja na ^rsto.
Vrhpolje. Pesem ni ravno slaba, 'oda priobčiti je ne kaže.
Celje. Pesmica vsebuje premalo zajem-Ijivega.
Kobarid. Hvala za prispevke. Glede jezikiovne reforme v molitvah pa žal ne moremo mi dajati iniciative, dasi se z vami strinjamo. Stvar bi mogli uspešno povzeti le strokovni listi.
■oeaooDooaoaoaooaooooi
8	triovinaf	narejenih obleti inf konfekciji 5
DAVIDE CAVALIERO S
TRST - Corso Garibaldi 5, Tel. 79-32
(prejšnja Barijera)|
Bogata izbera oblek, površnikov, fpalfotov, nepremo-čljivih plaščev, jopičev, podloge iz kamelne dlake, trench U coats in gabardines za može, mladeniče in otroke. O Blago na mero, domače in tuje proizvodnje. Q - Specialiteta v plavih in črnih oblekah - Q - Krojačnioa l/reda.|	Q
Govori se slovensko	JJ
Zmerne cene. — Cene konkurenčne. Q
iooaooDOoaaoooaoaooDai
Pouk strojepisja 1 L. od ure
Prevzema tudi prepisovanje na stroj.
Jež, Via lldine 23, II. — TRST
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino
PKIKEBCU
Trst, Via C.artfucci 36
Loterijske številke.
20. oktobra 1928.
BAHI	53	30	54	1	60
FiRENZE	21	44	59	18	69
MILANO	28	68	39	13	59
NAPOLI	6	78	83	47	10
PALERMO	89	7	90	52	63
ROMA	41)	5	81	33	43
TORINO	60	82	23	65	9
VENEZIA	22	16	70	36	49
/ LAMA TRIESTE \
«N
V_1
i A RANT1T A j
L^Mtf 'pJRIESTE11
z znamlio „heleharcia“ Kraljica reatil
iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu :
Cer s ti Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje jjSoiSingen*4
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano. Skrajno nisfce cene.
Primarij
Doti. 0' OSIMU
GOKICA
— Specijalist za — mrasne bolezni s-:
se je preselil
v ulic« Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
|	ZDRAVNIK	*
1 Op. H GRUDEN
5	ordinira v TRSTU
| Via S. Lazzaro 23 !I n.
w	(zraven kavarne Koma)
6	od	10 in pol predp. do 13
^ V N/VBREŽINI ord. samo popoldne r_
£3 od 14 do 18 (na lastnem domu.) g
iiiiiiiiiiiiifliiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiif
| Jakob Bevc
y	urar	in	zlatar
|	T	K	S T
|	se	je	preselil
Tipografia Fbatelli Mosettio - Trieste.
ls<T.‘jnuuaartrr>ujn»Mv:tnTrr •*• »titrvr«ixvn||i||||||||j!|'lb »ovnuu	rrrmmnn* ■iumh/i«7h—i! t.wtr.-. Illlllluli.'«;.;
Iž;šl a j e	k
PAJČEVINA
Roman v štirih delih Spisala V. J. Križanovska Prevedel Ivan Vouk
Cera L. 10 po pošti L. 11.50
Dobiva se v tiskarni rEdinost“ Trst via S. Francesco 20. hiuiimb:——z— -—-------------
a ; 0 s K
I
Cacripc S. Giscoma št. 88. |
Izšel je VE BEŽ
za leto 10S9 cena Lir 3.60
Pismena naročila se izvršujejo le proli predplačilu Lir 4.20 Dobiva se v knjigarni
'JT OKA
Trst, Via Nlitano št. 37
in pri vseh podeželskih trgovcih.
IBBBBBmBBBKMmBBHnBBBBBBHHB
Keliha zelcga mrtvaških ppeUmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda, od 300 lir naprej H. „	„	200	„
III. „	„	100	„	„
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
i. SAKSIDA - DOKNHERU 3.
; Z L A T A R N A Albert Povh
TRST, Via Mazzini št. 46
S	kupuje	krone po 1*46
Propravlja in prodaja zlatenino
JAKOB ŠULIGOJ
urar in zlatar
GOBICA - Via Carduccl štev 19.
Velika izbera švicarskih točnih ur znamke^,ALPINO* in drugih, ter zlatih, srebrnih in optičnih predmetov. CENE ZMERNE.
■tacooooooioiooooopooB
U Najboljše čevlje ime v Trstu v zalogi O
°Matija Pahor"
Tr«t — "Vici Arcota lt> — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
0
u
S
o
n
n
TR1CSTC-VIA AttCATA 19
MATUA PAHOR
>TE
►
Čevlji delani samo na roko.
Tvrdka znana po vseh pode-S želskih sejmih.
leaooaoooooiaiisocaaai
Pahorje na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Lablnju Istra, 16. vTruov.-Blstr.