EneUr la Corresponden-et* a: Ca«. Oorr#o No, 8. Sucursal 17 - lis. Aires. Redacci6n y Administracion: Calle Cervantes 3039 Buenos Aires * naročnina: Za eno leto $ 15.— Za pol leta $ 8.— Za, inozemstvo 3 dolarje ^Mrarau štev. 20 ets. S lovcu s ki glas RBGI8TBO NACHMAL DB LA PKOPIBDAB INTBLKCTTJ AL No. 297218 (LA VOZ E S L O V E N A) PEBIODIOO QT7INCENAI, DB IiA OOLECTIVIDAD ESLOVENA (FUGOBSliAVA) PARA TODA ■OD AMERICA 0 S lil u S g 1 < s, FRANQUEO PAGADO Conc»*i6n N’ 3159 TARIFA RlDUCIDA Conc«sinti N* 1551 LETO (AftO) IV. BUENOS AIRES, 14 DE ABRIL, A»0 DEL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN, 1950 Num. (Stev.) 47 Nasi narodi so izpričali, da so zvesti svoji revoluciji Dne 26. marca t. 1. so narodi Jugoslavije drugič volili svoje predstavnice v Ljudsko skupščino FLRJ. Ko mi, taleč od domovine, gledamo ob tem na Prehojeno pot, nas doseženi uspehi naših narodov navdajajo s ponosom. Njihovo delo je vidno vsepovsod. Premagali so nešteto težav. Prišle so tudi oinoge, ki jih niso pričakovali. Toda njihove odločitve ni moglo ničesar omajati. Njihove socialistične graditve niso mogli izpodkopavati. Vsaka nova kvarna, vsaka nova zadruga je trden kamen v njihovi stavbi socializma — dokaz, da gredo nezadržno k cilju. V nedeljo 26. marca so glasovali prav zato, da bodo nadaljevali začeto Pot do zmagovitega konca. Njihove mišice so napete od naporov, toda vzdržali bodo, kajti veliki napori jim dali tudi bogate sadove. Od prvih volitev do danes so naši narodi obogatili z novimi izkušnjemi prišli do spoznanj-, ki so prodrla v *avest najširših množio. Omeniti tudi moramo, da priprave na volitve, so bilo *a naše narode še posebej velika politična šola. V teh pripravah Je sodelo-vWa ogromna večina voliicev. Na številnih predvolilnih sestankih so se spoznavali z delom ljudske oblasti, s poetiko njihove Partije, ki je zvesto uresničevala napotilo tov. Tita: Ljudem, ki jim stvar še ni jasna, je treba tudi Po stokrat pojasnjevati, za kaj gre, da bodo mogli razumeti našo stvarnost in naše težnje. V govorih njihovih voditeljev je lahko našel vsakdo odkrit odgovor ne vsa vprašanja. V njih so bili obrazloženi njih uspehi in njih slabosti. Ničesar niso prikrivali. Pogumno so Pokazali na težave in na naloge, Id so še pred njimi. Volilne priprave so iz-Ijudstvo in v njegovo zavest. Kajti Wba naših narodov je bila doslej zmagovita prav zaradi tega, ker se je ljudstvo na svojih izkušnjah prepričalo, da je to zanj edina pot k napredku. Zato je zaupanje vodstva vanj vračalo * zaupanjem v vodstvo. To zaupanje se je potordilo z volitvami 26. marca. Za delovne ljudi v naši domovini je bila odločietv, dne 26, marca lahka, ker vedeli sd, za koga bodo glasovali. Svojo voljo so izpričali ie t dotakrat-nJm delete. Množično predvolilno tekmovanje je bilo odraz visoke zavesti naših delovnih ljudi. Številni delovni kolektivi so že izpolnili četrtletni plan. Mnoge vasi so pred volitvami pospešile krajevne gradnje in se zavestno lotile slojih pomladanskih nalog. Vera vase, ki je bU temelj vseh njihovih zmag, se Je v naših ljudeh še utrdila. V tej njihovi veri je tudi jamstvo, da bodo dosegli cilj — zgradili socializem. Narodi Jugoslavije so na volitvsuh 26. marca ponovno dokazali, da zavračajo in obsojajo vso klevetniško gonjo naperjano proti njim in njihovim voditeljem. Dokazali so obenem tudi, da so proti splošni svetovni reakciji. in njenim pridobitvam Zavestno so s tem potrdili svoje lastno veliko delo-graditev in obrambo socialistične domovine j;!ta*' /lip*' ★ Voditelj jugoslovanskih narodov maršal Josip Broz - Tito Več kakor 95% voliicev je pa glasovalo za začrtan program, za izpopolnitve petletnega plana in za zgradnjo socializma. Naši narodi so z glasovanjem ponovno potrdili zaupanje v njihovo vodstvo, potrdili so pot Osvobodilne fronte in KP Jugoslavije ter zaupanje in vdanost velikemu voditelju maršalu Titu. Lahko potrdimo, da trdna volja vsakogar in vseh na tako izpostavljenem koščica Evrope in pred nosom imperialistov, je mogočen dokaz, da bodo jugoslovanski narodi v sedanji svetovno pomembni borbi za socializem in enakopravnost vseh narodov zmagali tako proti imperializmu na Zapadu, kakor proti birokratizmu na Vzhodu. Neuničljiva je njihova volja! VELIKANSKA UDELEŽBA NA VOLITVAH PO VSEJ DRŽAVI Mnogo velikih s’ovesnosti je že doživelo glavno mesto naše socialistične domovine po osvoboditvi, mnoge zma ge na fronti socialistične graditve je že praznoval Beograd v teh štirih letih. Tako slavnostno okrašen in praz? nično razpoložen pa še ni bil nikoli kakor na dan volitev v Ljudsko skup- ščino FLRJ. Vse mesto je bi'o okrašeno z zastavami, slikami, transparenti in preprogami. Po vsem Beogradu so se razlegale pesmi, povsod so se oglašale godbe, vsa volišča so ljudje z globoko ljubeznijo uredili. V Beogradu je voli’o 341.974 volil-cev, oziroma 97,9% vpisanih voliicev. Za kandidatne liste LF za Zvezni svet je glasovalo 92,6%, za skrinjico brez liste pa 7,4%, za listo OF za Svet narodov 93,3% in za skrinjico brez liste pa 6,7%. Maršal Tito je glasoval na 18. vo i-šču, kamor je prispel s tov. Kardeljem. Kakor vsi državljani naše socialistične domovine, je volil tudi njen najbolj zaslužni sin in voditelj naših narodov. Ko je tov. Tito po glasovanju stopil iz poslopja, ga je sprejela in navdušeno pozdravila ogromna množica prebivalcev 7. navdušenimi vzkliki: “Mi smo Titovi, Tito je naš”, mladina je pela in plesala kolo in skandirala: “Tito- Partija, Tito-Kardelj”. OGROMNA UDELEŽBA V LJUBLJANI IN MARIBORU Po podatkih je razvidno, da se je udeležilo volitev v največjem številu delovno ljudstvo Slovenije. Že davno pred napovedano uro je ljudstvo čakalo pred volišči, du- bi glasovalo za svoje kandidate, zn Partijo in Tita. Vsa volišča so bita s skrbnostjo in ljubeznijo okrašena, da je marsikaterega vo-lilea presenetilo. Do S ure je v Ljubljani volilo 26%, do 11 ure pa 75%. Na voliščih so dosegli 10'% udeležbo voliicev. Ljubljana .je na volitvah ponosno manifestirala svojo voljo, da bo š'a po poti, za katero je tako odločno ma-lifestirala na številnih predvolilnih sestankih in zborovanjih. Za kandidate OF za Zvezni svet je po vseh okrajih Ljubljane bilo 95% glasov, za skrinjico brez liste 4.97%, ?a kandidatno list o OF za Svet narodov 95,21, v skrinjico brez liste pa 4,8%. DAN VOLITEV JE BILA VSA PRIMORSKA V SLAVOLOKIH, ZELENJU IN CVETJU — VSI PRIMORCI NA VOLIŠČIH Primorska je kakor vedno tudi sedaj pokazala, kaj hoče in zakaj se bori. Na svoj in veliki praznik vseh jugoslovanskih narodov se je temeljito pripravila. Velika udeležba na volitvah in na stotine volišč, ki so dosegla stoodstotno udeležbo že v jutranjih urah, je dovoj krepak dokaz, kako je primorsko ljudstvo odločno v borbi za socializem. Povsod je bilo na voliščih veselo in marsikatera šala je padla na račun črne skrinjice. V Tomaju so volilci okrasili volilne skrinjice v katere so oddajali glasove za tov. Regenta s snežnobelimi cveto- vi marelic in češenj in tudi za črno skrinjico so našli okrasitev — oblekli so jo v črno. Naravnost neverjeten pa je bil pogled na Novo Gorico in Solkan ter Št. Peter. Eno samo zelenje, zastave in napisi. Med slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami so veselo plapolale tudi italijanske, znak enakopravnosti in bratstva, s katerimi je naše ljudstvo šlo na volišče. V Solkanu je bil slavolok na vsakih sto metrov. Po ulicah Nove Gorice, Solkana in Št. Petra so neprestano odmevale udarne partizanske koračnice in pesmi voliicev. Na volišče so voli’ci prihajali z zastavami in v skupinah. Ni mogoče v kratkih poročilih popisati, kako močno je vladalo navdušenje po raznih krajih Primorske, kakor v Sežani, Postojni in Tolminu. Na predvečer volitev so goreli kresovi, vse vasi so bile v slavolokih, cvetju in zastavali. Po vsej Primorski je bila volilna udeležba 98 in 99%na. Za kandidate OF je glasovalo od 91 do 95%, v skrinjico brez liste pa od 4 do 7%. SPOMENICA 0 POLOŽAJU SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI Slovenska narodna manjšina v Italiji nima možnosti za svobodno, kulturno in gospodarsko življenje Beograd, 24. marca. Zunanje ministrstvo FLRJ je izročilo italijanskemu poslaništvu v Beogradu spomenico o položaju slovenske manjšine v Italiji. V spomenici so navedena številna značilna dejstva o težkem političnem, gospodarskem in kulturnem stanju slovenske manjšine v Italiji, hkrati pa se opozarja, da je treba izdati takojšnje ukrepe za zavarovanje pravic in koristi slovenske manjšine, ki so zajamčene z mirovno pogodbo z Italijo. V spomenici se poudarja, da se je s to pogodbo Italija obvezala, da bo zagotovila vsem ljudem, ki so pod italijansko oblastjo, ne glede na raso ali jezik, neovirano uživanje temeljnih svoboščin in človečanskih pravic, v določbah nove italijanske ustave pa je bila priznana enakost vsem državljanom pred zakonom. Proti slovenski manjšini v Italiji uporabljajo metode in groženj, telesnih napadov in nasilnega vdiranja v slovenske domove zato, da bi onemogočili delo slovenskih organizacij, kakršni sta Demokratična fronta Slovencev (DFS) in Prosvetna zveza, dalje delo kulturnih društev ali posameznih aktivistov .Demokratične fronte Slovencev. Grdo ravnanje zlasti s Slovenci, ki so sodelovali v partizanskem gibanju. Aretirajo in zapirajo jih brez kakršnega koli razloga. V spomenici so navedeni konkretni primeri slabega ravnanja s slovenskim prebivalstvom, n. pr. uboj sekretarja DFS v Petjakih, Juša Andreja, grdo ravnanje s članom Izvršilnega odbora. DFS za Beneško Slovenijo Bledic Margareto, požig hiše Slovenca, Požarja v Ažli itd. V pogledu uporabe slovenskega jezika. v krajih, kjer živi slovenska manjšina, se stanje ni veliko spremenilo v primeri s stanjem pod fašizmom. Prepovedana je uporaba slovenščine pri uradnem občevanju, uničujejo slovenske napise, oglase itd. Ustvarjajo o-zračje strahu, da bi popolnoma izločili uporabo slovenščine tudi v zasebnem življenju slovenskega prebivalstva. še vedno velja n. pr. odredba o grupiranju občin goriške pokrajine v volivne namene tako, kot je to bilo pod fašističnim režimom, da bi laže razna-rodili Slovence. Zaradi tega nima nobena, slovenska, občina goriške pokrajine nobenega predstavnika v goriškem pokra j inskem odboru. Prav tako še vedno velja fašistični dekret o prisilnem poitalijančevanju slovenskih priimkov. S slovenskim prebivalstvom ravnajo pristransko tudi na gospodarskem področju. Slovenske trgovce, obrtnike in kmete obdavčujejo z visokimi davki, s čimer jih silijo k izselitvi, na njihova mesta pa pošiljajo Italijane. V spomenici se nato opozarja na škodo, ki je bila povzročena pripadnikom slovenske manjšine z uničevanjem slovenskih trgovin ter različnih drugih podjetij. V spomenici je nadalje poudarjeno, da se je pristranska politika do slovenske manišine pokazala zlasti na kulturnem področju. Slovencem še vedno niso vrnili bivšega kulturnega središča v Gorici “Narodni dom”, ki so ga zgradile slovenske organizacije leta 1903, pa so ga leta 1933 fašisti nasilno prevzeli. Sedanje italijanske oblasti so zelo malo storile, da, bi popravile krivice, storjene pod fašistično vlado. V sedanjih slovenskih šolah v Gorici je že v drugem razredu uveden pouk v itali- janščini, kar jasno kaže tendenco, da bi. poitalijančili slovenske otroke. V Slovenski Benečiji v približno 100 vaseh, naseljenih s prebivalstvom, ki govori slovensko, ali sploh ni šol, ali pa je pouk italijanski. V Štandrežu pri Gorici ima 170 slovenskih otrok štiri prostore. 17 italijanskih otrok pa. dva prostora. V Ločniku pri Gorici kljub številnim posredovanjem slovenskega prebivalstva še niso odprli slovenskega razreda, v občini Podbonosec v Slovenski Benečiji pa je šolski pouk v dveh zasebnih stanovanjih. Očividno pristranost proti slovenskemu življu predstavlja okrožnica italijanskega prosvetnega ministrstva iz lanskega novembra, po kateri je prepovedano obiskovanje slovenskih šol otrokom tistih staršev, ki so optirali za italijansko državljanstvo. Z naknadno odločbo iz letošnjega januarja je italijansko prosvetno ministrstvo izpopolnilo to okrožnico na ta način, da morajo biti vsi otroci optantov odstranjeni. iz slovenskih šol in poslani do 18. januarja letos v ustrezne šole z italijanskim učnik jezikom, izvzemši tistih otrok, ki so v zadnjih razredih. Skupine sovražnih elementov so onemogočile proslavo stoletnice smrti sloven-skegapesnika Prešerna lani februarja s tem, da so izzvale pretep, pri čemer pa. navzoči policijski organi niso reagirali. . V spomenici je poudarjeno, da so ostala, vsa dosedanja posredovanja Demokratične fronte Slovencev in političnih organizacij slovenske narodne 'manjšine mi italijanski vladi in italijanskih krajevnih oblasteh za zavarovanj n najosnovnejših človečanskih in manišinsk^h pravic brez kakršnega koli rezultata. Tudi številna ustna in pismena, posredovanja poslanika FLRJ pri italijanskem poslaništvu v Beogradu v tem vprašanju so ostala brez-unešna. Na temelju navedenih dejstev, ie rečeno ob koncu spomenice, se lahko ugotovi tole: Prvič, določbe mirovne pogodbe o temelinih pravicah slovenske narodne manjšine do svobodnega narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja so ostale doslej v celoti neizpolnjene. Pristojne italijanske oblasti niso storile ničesar, da bi zagotovile izpolnitev teh določb. Drugič, navedeno ■onstransko ravnanje v škodo slovenske narodne man jšine se ie izva jalo z ved-nostio italiianskih oblasti, zaradi česar ie očitno, dai ne gre tukaj za neka o-f? ml jena, ravnanja posameznikov in posameznih organizacij. Vlada FLRJ misli, da tak odnos italijanskih obisti do slovenske narodne manišine v Italiii nasprotuje politiki zbližanja. in dobrih odnosov med obema državama. Tako stanje zelo škoduje tem ednosom Sprememba tega stanja v smislu prizrtania, glavnih demokratičnih in mani trnkih pravic slovenski. manjšini v Italiji bi bila nodlaga odnosov med Italiio in FLRJ. Vlada FLRJ upa. da bo italijanska, vlada razumela notrebo in nujnost, da. se spremeni sedanje stanje in bo izdala ustrezne ukrepe za zagotovitev neoviranega političnesra, gospodarskega in kulturnega življenia slovenske manfšine v Italiii. V nasprotnem primeru bo vlada, FLRJ prisiljena storiti ustrezne ulrrepe za zavarovanje pravic in koristi slovenske manjšine v Italiji. (Tanjug) ITALIJA IN TRST Glede Trsta in vsega ostalega ozemlja, naseljenega s Slovenci in ki ni priključeno k Italiji kakor ne k Jugoslaviji, so razni vodilni jugoslovanski državniki dali v zadnjem času dovolj jasnih in nedvoumnih izjav, ki povedo, da se Jugoslavija tem krajem ne more odreči in da ne pristane na nikakršne odločitve, ki bi te kraje ponovno spravile pod tujo nadoblast. Za Kardejlem je tako odločno stališče podal pretekle dni tudi notranji minister LR Slovenije, ko je dejal, da delajo imperialistični italijanski krogi zgrešen račun, ko mislijo na Trst in ostale s Slovenci naseljene kraje. Kot znano so te izjave sprožile s strani italijanskih iredentistov in imperialistov vik in krik. Podprti od italijanskih kominformističnih šovinistov, so začeli igrati na staro ploščo o “jugoslovanskem terorju v coni B”, o slova-nizaciji italijanov, o raznih kršitvah mirovne pogodbe itd. Posebno so to gonjo ojačali v zvezi z administrativnimi volitvami, ki bodo v coni B in pa f zvezi z vpostavitvijo carinske unije med Jugoslavijo in cono B. Vsa ta gonja izraža zavest italijanskih imperialističnih in iredenti stičnih krogov, da so zaman vsi njihovi pohlepni načrti, dokler je tu socialistična i® neodvisna Jugoslavija, ki zna braniti interese svojih naordov. Isto izraža tudi memorandum italijanske vlada ki je bil pred dnevi izročen jugoslovanskemu poslaniku v Rimu, v katere® italijanska vlada protestira proti vzpo stavitvi carinske unije med FLRJ i® cono B in v katerem istočasno medlo izraža svojo pripravljenost na pogajanja med vojaškima upravama obeh co® za dosego ekonomske in carinske unije obeh con. Da ima italijanska vlada pri tetf svoje načrte v smislu kominformistio-ne “boljše rešitve” v prihodnjosti, n' težko ugotoviti, saj je ista vlada na tovrstne predloge jugoslovanske vojaške uprave že od vsega početka odgovarjala negativno. Na romunski meji so na dan volitev izzivali Beograd, 27. marca (Tanjug) Včeraj, na dan volitev za Ljudsko skup-čino FLRJ so izvedle romunske oborožene sile na jugoslovansko-ronmnski moji težko oboroženo izzivanje. Na obmejnem odseku med Radojevim in Re-tinom so z romunske strani streljali s strojnicami na jugoslovansko ozemlje. Strojnični ogenj se je začel zgodaj zjutraj ob 6.14 in je z majhnimi presledki trajal vse da 9.00. Romunski vojaki so streljali s strojnicami na jugoslovansko ozemlje v kratkih rafalih 4 do 6 iz-stre kov in v časovnem razdobju 5 do 10 minut. Eksplozivni dumdum naboji so pa dali na jugoslovansko ozemlje v globino 200 do 300 metrov. To novo drzno oboroženo izzivanje na jugoslovanski meji, in to prav na dan volitev za Ljudsko skupščino FLR Jugoslavije so romunske oblasti izvedle zato, da bi povzročile nered in zme- do v jugoslovanskem obmejnem prede-:u in da bi izzvali incidente. • Smoter izzivanja je bil izzvati pri nas zmešnjavo in preprečiti normalni potek vo litev v jugoslovanskih obmejnih km-jih. . Vendar se pa jugoslovanski graui' carji niso dali izzvati z izzivanjem romunskih obmejnih organov in splot niso odgovorili na streljanje z romunske strani. Ni treba niti poudarjati, d8 to izzivanje ne le ni doseglo zaže’ene$?a smotra, temveč je nasprotno izzval® opravičeno ogorčenje celotnega prebivalstva v obmejnih vaseh proti organizatorjem izzivanj na naši meji. To oboroženo izzivanje prav tako pojasnjuje, zakaj je romunska vlada svoječasno odklonila, da bi z vlado FLRJ sklenila konvencijo o preprečevanju in mirnem urejanju obmejnih incidentov. Po vsej Sloveniji so se vršile slavnostne proslave mednarodnega dneva žena širom Jugoslavije in tudi v LR Sloveniji Trsta preprečile prihod, kar so žene n® je postal 8. marec pravi delovni praznik prosla/vi tudi obsodile, žema, mest in vasi. žene v tovarnah, usta- Proslavi 8. marca v Ljubljani je pri" novah, kakor tudi kmečke žene v obdelo- soetvovala tudi delegacija demokratičnih, valnih z&drugaih so ob osmem marcu najprednih žena Norveške, ki je prav seda) sprejele nove obvzenosti za izpolnjevanje ' prispela v Jugoslavijo. Slovenske žene so nalog petletnega plana, za dvig njihove ! delegacijo prisrčno pozdravile z željo, idejno-politične in kulturno^prosvetne rav- ob povratku prikažejo doma in kjer ko-* ni. Za žene Jugoslavije, ki uživajo danes vse politične in gospodarske pravice, predstavlja izpoln.itevanje teh nalog ih delo v tej smeri hkrati tudi borbo za mir in demokracijo v svetu. Letošnja proslava mednarodnega dneva žena je v vsej državi tesno povezana s predovoHUno aktivnostjo. Tekmovanja, ki so si jih napovedale posamezne organizacije Antifašistične fronte žena, so dobila značaj predvolilnih obveznosti in so podaljšana do 26. marca, dneva volitev. V tein tekmovanju, ki je postavljeno na širšo osnovo,'izpolnjujejo organizacije AFž, nove naloge četrtega leta .petletke. Ob koncu tretjega leta petletke je bilo v Sloveniji 27 žena, ki so že izpolnile svoj petletni pfJan. Po vsej Sloveniji žene ustanavljajo razne otroške ustanove, nove tečaje, med katerimi so tudi tečaji za otroške negovalke v obdelovalnih zadrugah. V Ljubljani je Glavni odbor AFž priredil slavnostno proslavo mednarodnega dneva žena v veliki unionski dvorani. Proslave so se polag zastopnikov političnih organizacij, ljudske oblasti in ženskih organizacij udeležiOe tudi delegacije žena iz Gorice, iSlovenske Benečije in Slovenske Koroške. Delegaciji naprednih tržaških žena pa so okupacijske oblasti v svetu zgolj resnice o Jugoslaviji. Referat o proslavi 8. marca je imel® tov. Mira Tomšičeva, predsednica republike sveta za varstvo matere in otroka V izčrpnem referatu je tov. Tomšičev* podala obširno sliko visega, kiar je storilo državno vodstvo za zaščito delovne matere in njenega otroka. Posebno pa je v referatu naglasila., da je med prvimi nalogami vseh žena. zlasti mater, skrb vzgojo otrok in .mladine. Vzgoja lastni'11 otrok in skrb za njihovo nego in zdravljenje je nalaga, s katero sleherna mati pomaga pri izgradnji socializma. V*goj« in nega ma)’.lh otrok mora veljati kot delo in v resnično ljudski državi, nič manj pomembno, kot je izvrševanje katere koli druge naloge, kajti vplivi vzgoje, ki j° dobi otrok v domači družini od staršenr, ostanejo človeku vse življenje. Svoj govor je tov. Tomšičeva zaključila z besedami: “Od nas vseh, neznanih, na videz nepomembnih tisočev je odvisno, kako bomo znali z vsakodnevnim uresničevanjem najširše demokracije, na vselJ področjih svojega dela, ob vseh poizkusil' napadov sovražnika, pomagati oblikovati in ustvarjati tak socializem, ki bo nam in našemu mlademu pokoljenju prinesel srečo in ki bo zgodovinsko pomemben za bolj-8o, pravilnejšo revolucionarno pot mnogih narodov v svetu.” A Ča en VSi ji] za Ca de Pc to B, in bc m tr m b( vi Dl in Vesli iz področja kmetijstva v Jugoslaviji Na Kosovem in v Metohiji se j« jw>ve-f»lo Število delovnih zadrug osemkratno v rt>em letu. Koncem leta 1948 je bilo tam raega skupaj 40i delovnih zadrug, sedaj pa imajo že nad 300 Ljudje vstopajo v Zadruge zavestno in ae z veseljem posvečajo skupinskemu zadružnemu delu, pri ^6'tner žanjejo tudi večje uspehe. V okraju Pančevo bodo letos prvič pridobivali tudi bombaž na preko 1'6.0:00 lia Površine, poleg konoplje, sončnic, maka, tob&ka ter drugih industrijskih rastlin. Ugotovili so, da je zemlja posebno ugodna, in prav taiko podneibne razmere za gojitev bombaža. V Novem Sadu grade velik kombinat, za “Meko, ki bo Imel zmogljivost 5i0.000 Ilirov mleka in bo zbiral ter predeloval toleko iz devetih okrajev. Strojne naprave ''odo začeli montirat že marca. Tovarna zdravil v Kalinovlci na Hrvatini je pač ena izmed največjih tortnih tovarn v Jugoslaviji. Izdelujejo ^zna cepiva za zaščito zdrave in zdrav-'Jenje bolne žjvine. Proizvodnja se je v Primeru z letoin 11939 osemkrat povečala 1,1 je spričo ogromnih potreb v neprestanem porastu. , 50.00« ovac ima državno živinorejsko Posestvo “Vardar” v Galičniku v iMaJcedo-“Ijl. Ustanovljeno je bilto v drugem letu Petletke. Posestvo že daje veliko živinorejskih proizvodov državi: lani je dalo 7.0/0Oi kg volne, odkupnim podjetjem pa ^6.000- kg sira kaška.vala, 2iO.OiOO kg ma-8la. 100.000 kg mleka in 170.0100 mesa. Novo vrsto ovce, ki da na leto 10 kg v°lne, so s križanjem vzredili na držav-11 »m posestvu “Proleter” na Hrvatskem. Razdelili so jth državnim kmetijskim posestvom in nekaterlim obdelovalnim zadrugam. Nlove vrste ovce bodo pripomog-le k večji proizvodnji jugoslovanske toksine industrije. Delovne zadruge bodo letos /.gradil« v vsej državi trikmt več gospodarskih poslopij kakor lani. Zgradile bodo nad 3000 hlevov za govejo živino in konje, okrog 120,0 kokošnjakov več kakor v minulem *etu. Za zgradiitev gospodarskih poslopij ''odo zadruge prejele veliko podpore od države. Obdelovalna, zadruga v Ilanatskem De-sPotoveu je oddala državi od svoje ustanovitve že 34 0 vagonov žita in 100 vagonov industrijskih rastlin, kar pomeni 15 vlaJkov. Lani so oddali tudi 190 pitanih Prašičev, letos pa jih bodo oddaiM 790. V Ljudski Republiki Hrvatski zboljšu-iejo okrog 70.000 ha zemlje. — Izsušujejo predvsem velika področja ob Savi in t^avi ter kraška polja v Dalmaciji: Jelas polje, črna« polje, Bid polje, Sinjsko in kranjsko polje ter Nadtnjsko barje. Lan sko leto so pričeli meliorirati tudt Lonjeko Trto goji na žici in jo obrezuje na dve etapi. Lani je bil še privatnik, letos pa se je že odločil, da, vstopi v obdelovalno zadrugo, kjer bo brez dvoma dosegel še ,Večje uspeeh, s svojimi izkušnjami pa bo pripomogel k napredku zadruge. Mesta, ki bodo lahko sklepala pogodbe za odkup zelenjave po vsej državi. Zvezno ministrstvo za trgovino ln preskrbo je nedavno izdalo seznam jugoslovanskih mest, ki bodo lahko odkupovala zelenjavo po vsej državi. V LR Sloveniji so dobila to pravico mesta: Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Jesenice. PO SVETU Stavke in nemiri, kateri so se vršili llorovega prelca na Krasu uničujejo z letali. Ministrstvo za, gozdarstvo j« letos pričelo veliko zatiralno akcijo proti borovem prelcu, kj se je la.ni zaradi ugodnih vremenskih prilik posebno razširil v Vipavski dolini ter v okolici Gorice, Rihen-berga ln Sežane. Mrčes se je že tako razplodu, da bi ga ne bilo mogoče več zatreti zgolj z obrezovanjem okuženih borovih dreves. Zato ga nameravajo zatreti s škropljenjem iz letal. Kot škropivo uporabljajo, Paatakan, ki je domač izdelek DDT preparata in so ga že uspešno uporabili proti govarju na Hrvatskem. Strokovnjaki so že na mestu, pridružili so se jim tudi mvjtereologi. Zadruga “Maršal Tito’' v Stanišiču je napovedala tekmovanje vsem obdelovalnim zadrugam v državi. Lanr»ko leto je dosegla dobre rezultate v kmetijski proizvodnji, kakor tudi v sami organizaciji dela. Med drugimi so zadružniki pridelali 615.5*00 kg p&enice, 1,950.000 kg koruze in 109.000 kg ječnrena. Poleg drugega so oddali državi tudi «70.000 kg krompirja. Uvedli so biigadni skupinski sistem dela in široko razvili socialistično tekmovanje. Te dni je obdelovalna zadruga “Maršal Tito" napovedala tekmovanje vsem obdelovalnim zadrugam v državi. Najvažnejše točke tekmovanja so: katera zadruga bo najprej izvršila spomladansko sstev in z lastnimi silami zorala največ zemlje, katera zadruga bo imela največ uspehov pri uvajanju agrotehničnih mer, razvoju živinoreje in sejanju. krmnih rastlin, ka tera zadruga bo čim bolj čuvala kmetijske stroje, čim frolj pravilno vodila evidenco, utrjevala delovno disciplino in čim bolj razvila kulturno prosvetno delo. Oljarna v Omišu pri Splitu je z*čelft izdelovati ribje olje in ribjo moko. V stari Jugoslaviji ni bilo nobenega Industrijskega obrata za proizvodnjo ribjega olja ln moke; zametavali so mnogo dragocenih ribjih odpadkov. Nova država, pa je preuredila predvojno oljarno rastlinskega olja v Omišu pri Splitu, ki je že prvo leto zelo uspešno izpolnila proizvodni plan ribjega olja ln moke. Državnim kmetij- v velikem številu po celi Italiji pretečeno leto in se v teni letu nadaljujejo, so prisilili De Gasperijevo vlado, da mora resnejše misliti in nekaj ukreniti. Lačni in Brezposelni kmečki delavci, so napadali in posedali neobdelano zemljo, na kateri so hoteli imeti svoj zaslužek in delo. V nekaterih slučajih se ,ii mje posrečilo in izgleda, da bodo na njej ostali. Ali ker ni to rešen,je problema, kajti Italija ima preko miljon delavcev brezposelnih, se je grof Sforza izmislil, da bi bilo najbolje gotove družine izseliti. Za la načrt, katerega imenujejo “ široko izse jevanje’’ si Sforza pred stavlja, da če gredo cele družine, ne bo ne družina doma ne izseljenec trpel domotožja. Obenem pa bi se Italija rešila nepotrebnih nemirnežev. Zadnja leta pa so dokazala, da se izseljenci ne morejo tako hitro prilagoditi novim razmeram. Zato se jih je precejšnje število vrnilo, ne da bi iz-po nili svoje dolžnosti napram državi, kamor so se vselili. Te vrnitve so precej visoke, zato se je Sforza odločil, da bi bilo najbolje, če bi svoje izseljence, ki naj se naselijo kot “koloni”, kar rimska vlada nadzorovala. Pri tem je misli1 Sforza, da bi prevzel vse nadzorovanje in organiziranje novonaseljen-cev, kateri naj bi se preselili z vsemi italijanskimi šegami in šolami. Ko so, nekatere južnoameriške države, katere bi eventuelno prišle v poštev za našel jen je večjega števila de-lavsta, pretehtale ta daekosežni plan, so se takoj izjavile, “da iz te moke ne bo kruha”. Država, katera sprejme na-, seljenea, je zanj odgovorna in ima torej nad njim svoje pravice. Želi, naj bi se isti čim prej priučil jeziku in se sploh prilagodi) navadam in življenju dežele, katera ga je sprejela. Vse to so pravise, katerih se ne sme in ne more nobena država odreči; ()e bi pa sprejeli naseljence po Sforzovem planu, bi tako odstopili Italiji del svoje suverenosti, del svojih pravic, katere bi se v teku časa tako razširile, da bi Italija ukazovala celi državi. Da se torej to prepreči, so že Sforzi, čeprav ne uradno, pa vsaj neposredno, pojasnili, da mora pripraviti drugačen pian, kajti omenjeni ni v skladu z duhim držav, katere bi sprejele v svoje okrilje italijanske izseljence. • Romunjska vlada je izdala dekret, glasom katerega se noben državljan ne sme poročiti s tujko. Samo v izrednih slučajih bo prezidium lahko ugodil prošnjam. nad 500 ton ribje moke za Polje, kjer so že »gradili 23 km dolg o- j skim Posestvom in obdelovalnim zadru-^'ambni zid in zavarovali pred poplavami sam -^e V • 'š> ■ ' * & k Sl \ % Uk i Mm?* Občinstvo zanimivo sledi predvajanju filma “Na svoji zemlji” filma lahko predvajata. Naši rojaki, med katerimi je bilo tudi lepo število novih naseljencev, so prihiteli v kino Nobel z eno samo željo: videti potom filma naše lepe kraje in ljudi, s katerimi jih vedno veže najsilnejša vez, namreč vez krvi. Ta vez, ki je nepremagljiva; je obenem tudi tako močna, da vsakega pripravi do resnega razmišljanja. Mir najde v svoji duši, ko se včasih, čeprav nehote, pridruži svojemu bratu in tako skupno uživata sadove truda, ki ga je morala prenašati domovina ter obenem pregledata vrste novega rodu, vrste naše mladine, kateri je dana naloga, da si v novi Jugoslaviji pripravlja boljšo in srečnejšo bodočnost. Ne bomo tu opisovali podrobnejše o našem slovenskem filmu “NA SVOJI ZEMLJI”, saj smo to že poročali. Kar se pa tiče dokumentarnega filma “SMOTRA MLADOSTI”, ponovimo komentar občinstva, da je film nekaj izvanrednega, neprekosljivega, lri je vse presenetil. Kar smo v filmu videli, tni mogel niti najboljisi spoznavalec naših narodov pričakovati in zato je film ostal živo v spominu vsem prisotnim in prepričani smo, da so te stotine ljudi pripovedovale sv.ojim znancem, kaj so videli. Film “SMOTRA MLADOSTI” (Mladost v pohodu) je dokumentarni posnetek FIZKULTURNEGA FESTI- VALA, ki se je leta 1948. vršil v Beo; gradu. Nastop naše mladine je nekaj še niso razbile ter da so veliko bolj trdne kot smo sami pričakovali. To naj vzamejo na znanje “naši prijatelji”, ki bi nas prav radi pokopali in uničili' Ne dragi, nas boste lahko uničili ali našega dela nikoli, kajti delo, katereg* smo se oprijeli je pošteno^ ljudsko i5 značajno, od katerega odpade le majhen, kulturno neizobražen človek. Ta kih je pa jako malo med nami in teli par izdajalcev nam ne dela posebnih skrbi. Mnogi, ki so v začetku samo dvomili, bo se danes že prepričali, da taoH mi in naši narodi s svojim vodstvo# na pravi poti. FOTO - ARTE “ M A B C O S ” Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Q ul roga 1825 T. E. 21-88** BAZAR “DANUBIO” D. UGLESSICH Avda. San Martin 3002 T. E. 50-08»* Dr. Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJA.NO Conaultag de 15 a 20 h*. OoroBcl R. Ll»ta BOM T. A. 80 • 8788 TROZOS DE LA HIST0R1A DE SAN MARTIN ARGENTINSKE VESTI A BASE DE LA HISTORIA DE BIOARDO LEVENB (Continuacifin del nflmero anterior) El desastre de "Cancha Rayada” pa-»*ci6 slgnlficar la pftrdida , Eliskase slO, Pilnik 10, Rossolimo 9%, Trifunovič 9, Czer-niak 9, Michel 9, Martin 8%, Maderna TV^t Marini 6V2, Častil lo 51/0, Freitas 5Luckis 4i/2 in Sanguinetti 4. Naš jugoslovanski prvak Svetozar Gligorič Največje zanimanje so vzbujale partije, katere so igrali naši šahovski mojstri. Posebno zanimanje pa je vzbudila ob koncu turnirja partija med Gli-goričem in liossettijem, kajti ta partija je odločala kdo si bo zagotovil zmago na tem turnirju. Partija se isti dan ni dokončala in je bila prekinjena v stanju, ki je bilo v prid Gligoriča. Ko se je naslednji dan nadaljevala, je v par potezah naš šahovski prvak dobil partijo. Tukajšnji tisk je v času turnirja vedno pohvalno pisal o naših mojstrih. Pelo je iz trave, z dreves, iz grmovja, izpod neba, od vsepovsod, da je odmevalo in se prelivalo kot slapi cekinov. Pobočja Mije in Matajurja, ki so v zimi kazala gola rebra, so bila zagrnjena v zelenje.in pisane barve. Čedermac si ni mislil, da mu bo tako hudo, kot mu je bilo. Jezus, Jezus! Na vrhu obronka je znojen in upehan obstal in se ozrl. Pred njim je ležal Vrsnik. Cerkev, kapianija, hiše med košatimi drevesi, ki so bila že odcvela. Vse zeleno, pod soncem, ki je vsako jutro vzhajalo in vsak večer zahajalo, obsipalo z lučjo dobre in težke dneve. Trpka bojazen, preden je bil zaprosil za to mesto. Ni se mu uresničila. Prišlo je, česar ni pričakoval. Ne le nad Vrsnik, nad vso dolino, nad vse bregove, Slovenija! Beneška Slovenija! Siromašna, lepa zemlja, stokrat bičana in križana, ti in srca, ki te ljubijo. Ali res ne boš več, kar si bila? “Bpg. ki si pravičen, ne daj tega, ne daj! ’ ’ je zašepetal. Ustnice so mu zadrhtele, oči so se mu zameg ile. Zemlja je izginila kot v mrču, z vso težo mu je legla na srce. Okrenil se je, izginil za gričem, utonil v zelenju, v soncu, v ptičjem petju. Konec Najboljši komentar je, da pogledamo kaj so listi pisali po končanem turnirju. Med drugim smo cit ali: “Zmagal je Svetozar Gligorič najmočnejši turnir, ki se je vršil v Mar del Plati. Zmagovalec je star komaj 27 let, je časnikar po poklicu in je poročen. Od 17 partij je izgubil samo eno. Gospodar in poznavalec igre, včasih tudi agresiven, je dobival točko za točko v igrah1, ki so bile vedno na višku in katerih se nilto’i ni ustrašil. Pokazal je, da je pravi učitelj , ki taktično preklada figure, pri čem se mu pozna gotovost in energija. Nikoli se ni pokesal, ko je preložil kako figuro in ostal je. na svojem sedežu kakor prikovan, zamišljen samo v igro, kjer je treba matematično-natančno izračunati kaj misli nasprotnik. Resen in obenem romantičen, je vedno imel preračunano, kako bodo potekle poteze 64 figur. Gligorič je prvi od inozemskih mojstrov, ki mu sprememba zraka ali druge navade niso škodovale. Vsi novo-došli namreč pripisujejo svoje neuspehe tem spremembam. Gligorič pa je bil na vse to pripravljen. Zdrav in močan in sedaj od solnca ožgan, je pokazal vzgled zmernosti in preprostosti, kajti nič drugega ni mi- j s il kot na šah in potek turnirja. Zgodaj je odhajal k počitku in tudi zjutraj zgodaj vstajal ter šel na ribolov ali pa v kopališče. Prav malokrat so ga opazili v Casinu, kjer je samo opazoval, a igral ni nikoli. Opazoval je vsepovsod, a vedno misil kako bo naslednji dan prekladal figure, da si zagotovi zmago, kajti tudi ostali mojstri, so bili res mojstri. Bivši jugoslovanski prvak Dr. Peter Trifunovič . Poznan mojster že iz prejšnjih turnirjev, tako udan šahu in zmernemu življenju, kakor isto tudi njegova tovariša Trifunovič in Pirc, je moral dobiti in postati prvak. Kdor ga je od začetka opazoval, je moral to predvidevati. Vedno uljuden in prijazen na-pram svojim tekmovalcem, si je pridobil, kakor tudi njegova dva tovariša, spoštovanje vseh igralcev in ostalega ljudstva, ki je igro opazovalo.” TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Sarmiento 40 Caseros T. E. 757-1101 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX A vda. Ricstra 115_______T. E. «1-0050 TRGOVINA — BAR Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLLAK Ituzaing6 4307__________ J. D. PERON Electricidad y plomeria JOSE RAD AN JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires Tako pisanje o zmagovalcu Gligoriču ter tov. Trifunoviču in Pircu, ni samo njim, temveč tudi celi naši naselbini, posebno pa našim narodom v domovini v čast in ponos. To je najboljši dokaz življenja, dela in kulture v novi socialistični Jugoslaviji. Ona vzgaja ljudi, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ki znajo premagati vse zapreke življenja samo z delom, resnostjo in vztrajnostjo, ne pa z izživljanjem in igranjem. Takoj so opazovalci v Mar del Plati opazili, da naši šahovski mojstri niso trošili denar v igrah. To je nam v ponos in kot najboljši dokaz, kakšne ljudi vzgaja naša socialistična domovina. Jugoslovanski šahovski mojster Vasja Pirc Kdor je sledil turnirju je opazil, da v prvih kolah je bil tov. Trifunovič na prvem mestu. Brzojav, ki ga je nepričakovano prejel, da je povabljen na svetovni turnir v Budimpešto, ga je iz- S. Gligorič en magistral forma go-ciencia; otros siguieron el desarro-llo a traves de la prensa y la radio. De especial modo ha seguido el des-arrollo del torneo la Colectividad Yu-goslava en la Republica Argentina, a la cual se le ha brindado la satisfac-cion de ver hecha realidad su aspira-cion de anos y anos: cual es de estre-char vinculos culturales y deportivos entre los dos pueblos, tan amados por nosotros los viejos emigrantes. La Colectividad Yugoslava agrade-ce al n obl e gesto. que tuvo con nuestra Patria, y de tal modo con nosotros,^ la Directiva de la Federacion Argentina de Ajedrez. Tenemos esperanzas de Ferdinand, 4;oti$ TRGOVINA z 1EI.BZNINO Lope de Veg« 2080 X. E. 50-1383 nenadil in pričel je razmišljevati o tem. Mislil je na odhod in na srečanje s svetovnimi mojstri s katerimi bo tekmoval v Budimpešti, turnirju v Mar del Plati ni več posvetil velike pažnje in vsled tega je izgubljal točko za točko. Ko je bil tov. Trifunovič pripravljen za odhod, so iz Budimpešte javili, da se sovjetska reprezentanca ne strinja, da bi se kak jugoslovanski mojster udeleži! tega šahovskega turnirja. Radi tega ni tov. Trifunovič odpotoval. Moramo pri tem omeniti, da na turneji! v Budimpešti igra 7 sovjetskih šahistov, Šved Stahiberg, Madžar Szabo in Argentinec Najdorf. Stališče, katero so sovjeti zavzeli, ki to ni bil prvi slučaj, je pokazalo, da turnej v Budimpešti mesto kulturnega, zavzema čisto politično ozadje. Tov. Pirc je imel v Mar del Plati tudi neprilike, kajti v času turnirja je obolel. Ko je v zadnjih kolah okreval, pa je takoj popravil svoje stanje na tabeli. Kljub vsem neprilikam, lahko potrdimo, da so naši tovariši G igorie, Trifunovič in Pirc na XIII. turnirju v Mar del Plati častno zastopali našo domovino. Oni so zvesti sinovi nove Jugoslavije, ki ljubijo naše narode in visoko cenijo ljudske voditelje in posebno udanost in ljubezen izražajo do voditelja jugoslovanskih narodov, tov. Tita, ki je velik ljubitelj šaha, ki posveča veliko pažnjo in daje vedno pod-budo za to športno in intelektualno igro. SLOVENSKI GLAS, ki je vedno tolmačil želje in misli naših izseljencev pozdravlja in izreka iskrene častitke lov. Gligoriču, Trifunoviču in Pircu za dosežene uspehe na turnirju v Mar del Plati. gana el XIII. Torneo Interna- sus futuras actuaciones. A nuestros querjdos hermanos Trifunovič, Pirc y Gligorič un sincero apreton de mano, agradecindoles el aporte a nuestro orgullo de ser hijos de la Nueva Yugos>avia Socialista. PREVOZNO PODJETJE “GORICA” LOJK FRANC Villaroel 1470 T. E. 54-5173 KROJACNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5200 Buenos Aires RESTAVRACIJA “PRI ŠKODNIKU” Lastnik Jožef Škodnik Anasco 1*052 T. E. 59-8905 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ , Espefia 558 - J. Ingenieros - T.E. T57-271 D1SO Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše cene. ALBERTI 1831 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA ,V//AVMW«SWArfV< cional de Ajedrez en Mar del Plata LOS MAESTROS ARGENTINOS GUIMARD, ROSSETTO Y BOLBOCHAN SE CLASIFICAN SEGUNDO Y TERCERO RESPECTIVAMENTE Durante el desarrollo dol Torneo ] esto sea un feliz eomienžo en tales numerosos aficionados concurrieron a iines. ‘ ' Felicitamos a todos los maestros que han intervenido en este magistra! torneo y les deseamos todo exito en Mar del Plata para presenciar al jue- RAZSTAVA FOTOGRAFSKIH SLIK Pod pokroviteljstvom izvanrednega poslanika in polnomoenega ministra FLRJ tov. Marjana Stilinovica, je bila, -sebni spomenici na brezpraven, obupen položaj Slovencev, ki morajo glede na določbe mirovne pogodbe živeti v Italiji, sovednosti glede pristranskega ravnanja .Spomenica dolži italijanske oblastnike s slovensko narodno manjšino. Jasno jt\ da takšen odnos italijanskega oblastva do Slovencev v Italiji ne more voditi do dobrih odnošajev med obema državama. Zločinski plamen, ki j e švignil nad št. Petrom Slovenov, pa dokazuje, da niso italijanski oblastniki še ničesar storili, da bi zagotovili neoviran razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji ter preprečili nadaljnja nasilja, obvarovali slovensko deffiovno ljudstvo pred neodgovornimi napadalci, ki se po izvršenih zločinih lahko nemoteno in nekaznovano umaknejo na varno. Slovenci terjamo, da se krivci, zločinci kaznujejo, da se zagotovi varnost in da se spoštujejo mednarodne obveznosti, zlasti glede jamstva svobodnega narodnega in kulturnega razvoja našega slovenskega ljudstva pod Italijo. Odklanjamo odgovornost za primer, če bi morali zaradi gluhosti in molka De gasperijev-skega režima v Rimu seči po učinkovitih sredstvih samoobrambe. TERORIZEM, KI DOKAZUJE ŠIBKOSTI ŠOVINISTOV IN KOMIN-FORMISTOV V7 noči med 11). in 20. marcem so nežnimi teroristi vrgli v Trstu na poslopje v ulici Roggero Manna 20 ročno bombo, ki je padla na vrt. tam razpočila in tako povrzočila le majhno škodo. Ta novi teroristični atentat na sedež demokratičnih organizacij in ravna telj-stva Založništva tržaškega tiska je dokaz, da gonja proti naprednim demokratičnim organizacijam v reakcionarnem in in-formbirojevskem časopisju rodi svoje sadove. Terorističnih bombnih atentatov že precej časa ni bilo v Trstu in zato se je šovinistom zdelo, da je treba ljudstvu ]toka/ati, da še vedno delujejo. Razlika je samo v tem, da so se pouličnim pobalinom, (po objavi zloglasne resolucije, pridružili s svojimi terorističnimi metodami tudi in-formbirojevci. Jasno je torej, v katerih vstali je treba iskal krivce. V sredo 23. marca ob 23.30 so teroristi vrgli na isti sedež še drugo bombo. Policija je poročala, da so našli še dve bombi v mestu, ki sta imeli črno zastavico, znak ‘‘Fasci di combattimento”. Tudi ta drugi atentat je sad neprenehne šovinistične kampanje proti demokratičnim organizacijam in proti ljudski oblasti v coni B. Za šoviniste in informbirojevce namreč ni dovolj besna gonja laži, klevet in groženj, treba jo te gonje okrepiti tudi z dejanji, da sc vendar pokaže ‘revolucionarnost" teh novih borcev v šovinističnem taboru. Nič id čudnega, da so od klevet prešli k atentatom. Glavni vzrok vsega tega pa je, da med demokratičnim ljudstvom izgubljajo teren, da ljudstvo jih zapušča. KROJAČNICA ALOJZ KARARA izdeluje najfinejše obleke » Quovedo 324 Villa Devoto lis. Aires PORAZNO PRIZNANJE O NAZADOVANJU TRSTA Novo poročilo generala Eireya Organi-cije združenih narodov vsebuje jasne dokaze o nezadržnem gospodarskem nazadovanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zmanjšalo se je število naročil za gradnjo ladij, industrija mila ima velike težave radi pomanjkanja surovin. Stavilo brezposelnih delavcev je naraslo na 18 tisoč 200. V angloameriški coni sta samo dve slovenski otroški zavetišči s tremi vzgojitelji, italijanskih pa 13 s 84 vzgojitelji. Na slovenskih osnovnih šolah je 224 razredov, na italijanskih 667, na srednjih šolah je samo 64 slovenskih razredov, italijanski dijaki pa imajo 303 razrede. Frane & t e te a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L Falc6n 6371 U. T. 84-3084 Stavbeni kovač FRANC ČOHA Calder6n 2779 T. E. 50-GB55 PRODAJALNA — TOBAKARNA Prodaja časopisov, revij, slaščic, moškega in ženskega perila VLADIMIR BENKO Avda. Fco. Beir6 5709 Bs. Aires ^iuaa (Sopcic e fvijo Hormlgon armado Onel. Domfnguez 244 T. E. 052-0244 Villa Madero Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA Villa Real 140 J. Tngenieros - T.E. 757-840 Mercado “LAS MAGDALEN AS” CARNICERIA RAITBAR Puestos 31, 24, 25 - Avda. Fco. Belrrt 527* FILOMENA BENES de BILEK SLOVENSKA BABICA Lima 1217, Buenos Aires, T. E. 25-3389 LA VOZ ESLOVEN A EDITADO POR El. CONSORCIO DE LA VOZ ESLOVEN A A NGLO AMERIŠKE OBLASTI ONE-MC "tOČAJO DELO SLOVENSKIH GLEDALIŠČ V TRSTU Trst, 27. marca (Tanjug) Policija augloameriške cone STO je ponovno prepovedala v dvorani slovenskega' kulturnoprosvetnega društva na Kon-tovelju predvajanje gledališkega dela “Kobilice”. 'Poveljstvo policije na Kontovelju se je izgovarjalo, da ima višji ukaz policijskih oblasti iz Trsta, tržaška policijska uprava pa je sporočila, da spada to vprašanje “v pristojnost policije v Kontovelju’’. Policija na Kontovelju je minulo nedeljo že prepovedal gledališko predstavo z utemeljitvijo, da dvorana ni “pregledana in odobrena za prireditve. Tako oviranje de’a slovenskega gledališča v angloameriški coni STO si razlaga “Primorski dnevnik” kot izzivanje italijanske šovinistične politike s strani tržaških oblasti. KROJAČNICA "LA TRIESTINA” izdeluje po najmodernejšem kroj« DANIJEL KOSIČ Cahler6n 8008 T. E. 50-«228 Devoto - Buenos Aires Odgovor tov. Kurinčiča „nepoznanemu” »prijatelju ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RiUDOLF KOMEL za naJrte in preračune Bernaldez 1055 T. E. 07-1411 SLOVENSKA TRGOVINA IN DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV Izvršujem popravila na domu. MARIO SAUNIC. Tinogasta 5436 ln 5351 T. E. 64 . 2857 Ljubljana, (lne 12. marca 1050. Mojo pismo poslano tov. Škrbcu in objavljeno v SLOVENSKEM GLASU je ‘‘nekoga" zelo neprijetno požfjačkalo. čltal je 0 mojem življenju v domovini, v katero se on no moro več vrniti ln napisal mi je pismo samo, da si malo olnjša domotožje. Ni imel |»a (oliko korajže, da bi se podpisal s pravim imenom in svojim naslovom. Zato mu morem odgovoriti samo potom “SLOVENSKEGA GLASA”, katerega gotovo čita, kljub temu, da ni njegov prijatelj. Ti neznani “prijatelj", ki se tako zanimaš zame, ako si pošten in nedolžen, zakaj se ne podpišeš s pravim imenom? Ali ne veš, da s podpisom "Martin Slomšek” si ponižal moža, kateri ni prodal svoje domovine kakor si tl napravil, ne za “pašto šuto”, ne za “berliner buršt in tudi ne za “kornet bif”. 1 Pred vsem pa ti moram povedati, da če je kdo potreben socialistične izobrazbe, katere se učimo v novi Jugoslaviji, si Ti, ker razen grobih besed je pismo pisano tako,.da sem moral precej časa napenjati možgane, da sem ugotovil, kaj hočeš reči. Veš, dragi “Martin”, v Titovi Jugoslaviji je taka diktatura, da ne sme biti nobenega takega profesarjav pisavi kot sl Ti. Se jaz, ki bo letos pol stoletja, odkar sem jirišel na ta svet, sem moral hoditi v večerni tečaj v Poljansko gimnazijo. Zanimivo v Tvojem pismu je to, da nisi mogel pobiti resničnost mojega pisma. Kar se pa vsebine Tvojega pisma tiče, to sem znal iz glave že pred dvemi leti, naučil sem se po Retlru, kjer sem večkrat govoril s Tebi enakimi, ki so bežali pred osvoboditelji naše domovine in tekli s fašisti v Ameriko. Po vsebini Tvojega pisma sodim, da Jo Tvoja zibel tekla nekje na Slov. Primorju HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1008-14 T. E. 67-0250 Buenos Aires TRGOVINA JESTVIN Srečho TureI * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 n Hosteria "LOS CLAVELES GOSTILNA IN P E E N 0 č I S 0 E Z A L E T 0 VI * 0 A » J E "LA FULDA" - Sierras de Cordoba Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA DIR E C C10 N • PR0Y ECCION - CONSTRUCCION v V ROBERTO F. LEVPUSCEK TECNICO OONSTRUCTOR G&Iculos de estructura« meta lica« y homiigon armado en general. PLANOS — TRAMTTES — FIRMA Eicritorio: Calderfin »008 T. E. SO - «087 Buenos Aires in da Ti Je zelo težko, ker so ‘‘(lučeta” obesili za noge na trgu v Milanu. Vprašaš me tudi, jiko s« Raj spominjam na “asado” in “vino Toro”. Veš, dragi ‘‘Martin”, ako bi Ti mene poznal osebno, bi vedel, da Jaz nisem nikoli imel možganov in srca v želodcu, kar izjeda, da imaš Ti. Spominjam pa se na prijatelje in znance, dobre Jugoslovane, ki delajo čast domovini, ne pa sramoto kakor Ti. Menda se pa Ti večkrat kot jaz spominjam na pristnega vipavca in tolminsko teletino, kakršno ne boš nikoli jedel v Buenos Airesu, ln katero, čeravno danes še ne v izobilju, imamo le za potrebo. Sedaj pa končam, ker krasen pomladanski dan vabi v naravo, na Rožnik, kjer že cvetejo rože ln beli teloh. Ako mi boš še kaj pisal, prosim Te, da pismo, da. se ne bom toliko mučil pri naprosiš koga, da Ti pomaga napisati čitanju. Saj Je tam dosti naših študiranih, kateri nimajo druzega dela kakor blatiti in obrekovati našo svogodno socialistično novo Jugoslavijo. Franc Kurinčič iz Ljubljane Krojačnica LEOPOLD U&AJ A vda. FRANCISCO BBIfiO 6880, Dep. 2 T. A. 50-4542 V1LLA DEVOTO Ul Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega srak* in se v miru odpočiti, se obrnite na Hosteria “LOS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos C6rdoba Izvrstna postrežba in zmerne cene! Dobro poznana Heladeria “MARIO ff Ituzaingo 895 prodaja sladoleda in likerjev se priporočajo ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK MBRL0 FCNDFS MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA” PETER JONKE Lastnik: Izdeluj« vsa v stroko spadajoča dela Pasos Los Andes - Rio Ceballos CORDOBA RRDIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ Cespedes 3783 (vogal Avdr ^orest) *. E. 54 - 4050 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslo-vaco y demžs idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones. San Lorenzo 937, Ro«ario (Sta. F4) Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.B. T. E. 748-589 Rio Carapachay KROJACNICA Fram* Melinc • Paz SoJdcm 4844 U. T. 59-1356 * Buenos Aires LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki : KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA CALEPACCION CIRIL PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Buenos Aires Krojačnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TR1LLES 2642 T. A. N - 1182 HOTEL “PRIMAVERA” Cene Bmtrne Poleg kopališča — Odprt celo leto Oskrbujeta lastnika EDVARD G0MIZELJ in ZORA LAH Avda. LUR0 2525 MAR DEL PLATA T. E. 8425 jVVVVUWVlUWUVIWyWYV\^%VYWW.rWWVWSr^./VVWW,»*.VVVV\Art^VA Tiskarna “Cordoba” j Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paskulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Gutenberg 3360 T. A. 50*3936 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Martin BUENOS AIRES Tall*rM Grtfieos “C6rdoba”, Ghit«nb«rg 8860, Bu«no« Air*«