184. številka. Ljubljana, soboto 12. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. _-.-■—■-- Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejemati za avdtro-ogerske dežele za celo leto Iti ^ld., za pol leta 8 gld.t * za ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljani, i.rez pošiljanja na dom za celo leto 13 #ld., z)l £,.trt |e,tH 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošilja/nje na " dom se računa 10 kr. za mesec, 80 kr. četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Z a Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ćetiristopne pet;t- rste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i tati. — H ok opisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 25—polog gledališča v „zvezdi*?- - -Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 Srbiji in njenem poklicu piše belgradski „Istok", glasilo Rističevo : „Ne more so reči, da je Srbija šla lahkouinno v boj. Petdeset let se je ozbiljno pripravljala na rat za oslobojenje, in tvrdno prepričanje vsacega poštenega patriota je bilo, da se Srbija ne more razvijati, niti obstajati brez svoje misije: No ta misel je postala krepke-ja, dobila je konkretno formo za časa kneza Mibajla, kateri je poginil od zločinčeve roke, ali mu je Srbija nad grobom klicala: Tvoja misel ne bode poginila! Mala Srbija, vedoča, kakovo misijo ima zvršiti, pretvorila se je v vojaško državo. Evropa in iztočni narodi so računali ž njo, kakor z jugoslovanskim Pijemontom. A burja v Bosni in Hercegovini nij mogla drugače, nego da je zadela tudi Srbijo, na katero se je uže večkrat vikalo in sikalo, da nij zaga/.ila v boj, ker se uže tako in tako jedenkrat mora reševati belo ali črno, sloboda ali smrt. Nij se sklenila vojna kar tako črez noč. Celo leto se je lomila vlada in skupščina, leto in dan je srbski vladar posvetoval se s svojo vlado in in z narodnimi zastopniki, celo leto se je Srbija žilavo pripravljala, izloživši so vsem materijalnim neprilikam, in po jednein letu je dozorel čvrst, resen in železen sklep, da se vojskuje za slobodo bratov." „Da borne, da so se jemale v vid vse teškote vojne. Morda se je hudič s ikal celo črneji, nego je v stvari. Pa vendar se je žlo naprej!u „Kako bi se potem ne smijali judovskej Žurnalistiki, ki zdaj, ko ratna sreča nij še nijedne vojske nadmočnejše storila, ki uže zdaj sanja o nekakovem primirji! Nij primirja, dokler meč ne reši od historije in okolnostij postavljeno alternativo : ali mi, ali Turci! Srbin se je za oslobojenje Sumadijc boril petnajst let, Hercegovina se je držala leto dnij, dokler nij dočakala, da so tudi kneževini izvlekle meča. Srbija nij srečna s takim patrijotiz-mom, ki bi z glavo klonil pri prvej nepriliki, v njej je vso tvrdno uverjeno, da končno mora zmagati pravična stvar, i da velja moško vo-jevati se, ako se hoče kaj izvojevati. Tako se je Srbin naučil od svojih starih. Njega bode prej sreča zlomila, nego nesreča. Ne mislite, da smo mi otroci, ki vojsko igramo. Mi vemo tudi oceniti, kako bi bilo potem, ko bi stvar ne izpala po našej želji, — znamo mi vrlo dobro, da morenfo mi mnogo menj izgubiti, nego kar moremo dobiti. Dokler je le krvi v žilah, tako dolgo je papir nič, ali se ne plašimo ni papirja." Tako list srbskega ministra. Če duh odločnosti, poguma in moštva, ki iz tega članka veje, navdaja ves srbski narod — in mi to verujemo — potem je končna zmaga vrlih naših jugoslovanskih bratov še gotova. Iz Besike pred Carigrad! — r. Iz Carigrada dohaja poročilo, da je prišla tija angleška rlota, katera je dosedaj ležala v luki besiški. Telegram, ki ga o tej stvari „agence bordeano" pošilja po svetu, pristavlja z nedosegljivo najivnostjo, daje angleška Hota prišla le na „ obiskovanje" pred Carigrad. Čudno obiskovanje ! Bilo bi sicer opravičeno in lehko bi se dejalo, da je prišla skrbna Anglija, ter se povprašala pri bolnem, in na smrtnej postelji razpadajočem sultanu, kako mujeinkaj. Ali tako nežno nij angleško-turško prijatelstvo! Gotovo pak je, da taka pomorska sila nij vrgla brez namena svojega ladijskega mačka v luki zlatega roga. Turška porta ima privilegij zapreti Dardanele tujim vojnim ladijam in samo poslaniki tujih držav smejo imeti malo vojno ladijo v pristanišči carigrajskem sebi v porabo ležečo. Redko kedaj in prav nerado se jo dalo privoljenje tujim rlotam, ter se jim odprl zapor darda-nelski. Ali sedaj se je dovolilo to tako velikanskemu pomorstvu, kakor ga nij videl Carigrad uže davnaj. Kakovo pomene pa ima ta impozanten obisk angleške Hote, še ne vemo denes. Nekedaj pač so je lehko sklepalo, da tam, kjer so se prikazali jambori britanskih fregat hočejo kacemu kulturnemu napredku pomoči s teškimi svojimi topovi! Ali sedaj so ti časi prešli, sedaj ko vlada v Londonu sam duh umazanega samopridstva in egoizma, in vreden reprezentant mu, Dizraeli krščen in turškoinisleč žid. Sedaj pač ne smemo misliti, daje prijadrala flota angleška pred Stam-bul izpolnit kulturno nalogo. In vendar bi se dobilo obilo tacih nalog! Kako častno bi pač bilo, ko bi admiral angleški že jedenkrat z avto-riteto svojih topov terjal od turške vlade, da naj tako vstavi klanje v Bulgargi, če ne bode izvršil nasvet lord Husselov! Ta zato se tu ista vlada, ki je s silo odpravila robstvo iz sveta, ki je udušila prodajo afriških črncev v Ameriko, ne meni, in njena jedina skrb je sedaj obvarovati Turčijo pred propadom, da bode še dalje klala in davila svoje krščanske, evropske podložnike. Da je ta skrb privlekla sedaj celo angleško Hoto pred Žtambul, to je raz- --'-—s Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Turgenjov; poslovenil dr. Maks Same c.) (Daljo.) V. Krna je poslušala mater, zdaj se nasmehnila, zdaj zdihnila, zdaj je od strani pogledovala in jej grozila s prstom, zdaj o/, i rala se l>o Saninu. Na konec vstane, poljubi mater na čelo in jo objame. Tudi Pantaleono jo bil predstavljen Saninu; on je bil poprej operni pevec za baritonov partije, pa jo zdavno popustil ta posel in je v Rofellijevi rodbini živel kot prijatelj. Akoravno jo bival uže dolgo na Nemškem, se je nemščine le po vrhu naučil in je znal samo zmerjati v njej, pri čemur je prav nemilosrčne obraze delal. „Ferro-flukte spicepubio!" je imenoval vsacega, skoro vsacega Nemca. Italijanski pa je govoril izvrstno lepo — kajti rojen je bil v Sinigaliji, kjer se sliši „lingua toscana in bocca romana." Emil je bil veselega obra/a in se je popolnem prepustil prijetnim občutkom kakor človek, ki je ravno zbežal nevarnosti in se malo okreval. Plašljivo se je kazal hvaležnega Saninu, po tem pa tem bolj se pečal s sirupom in koufekti. Sanin je moral izpiti dve veči čaši izvrstne čokolade in snesti precejšno število biškotov: komaj je bil povžil jeduega, uže mu je Kina ponudila druzega — odreči jej nij bilo mogoče. On se je čutil kakor doma; čas je pa tekel z neverjetno hitrostjo. Mnogo je moral pripovedovat} — o Rusiji v obče, o ruskem podnebji, o ruskem društvu, ruskem kmetu in posebno o kozakih; o vojski 1. 1820, o Petru Velikim, o Kremhi, o ruskih pesnih in plesih. Obe dami ste imeli jako slab pojem o oddaljenih deželah in njenih prebivalcih; gospa Roselli, ali kako so jej navadno rekali, gospa Lenora, ga je skoraj v začudenje pripravila s pitanjem: ali je res še zdaj znameniti, v prejšnjem stoletji postavljeni ledeni dom v Petrogradu, o katerem je bila nedavno čitala kuriozen sestavek v knjigi njenega ranj-cega moža: Belezze delle arti V — Za odgovor na Saninovo vprašanje: „ali res mislite, da nemarno v Rusiji poletjaV!" reče gospa Lenora, da si je Rusijo dosihmal vedno le tako predstavljala: večni sneg, vse vojak, vse hodi v kožuhih — ali prebivalstvo nenavadno gostoljubno in vsi kmetji jako poslušni! Sanin si je prizadeval, njej in hčeri bolj resnična in točna poročila podati. Ko je govor prišel na rusko muziko, so ga precej poprosili, naj zapoje katero rusko arijo in mu pokazali majhen fortopijano, ki je stal v sobi in je imel na mesto črnih bele in na mesto belih črr.e tipal-nire. On se ne izgovori in brez daljših okolnosti zapoje s tenkim nosnim tenorom sprva: nSa-ratan'- — potem: „Po ulici mostovni." Dami ste pohvalile njegov glas in muziko, še bo\j pa so bile osupnene o mehkosti in lepoglasji ruskega jezika in zahtevale prestavo teksta — ali uže besede „Sarafan," še menj pa „Po ulid mostovni" nijse mogle vdahniti slušatelj-cama visokega pojema o ruski poeziji. Potem vidno. Anglija je stopila s tem svojim korakom v akcijo, ter očitno pred svetom pokazala, na katerej strani stoji z velikotrebušno svojo samopašnostjo. Mi Slovanje pa za denes le povdarjamo, da je pač tužna naloga olikani državi, ako svojih flot ne ve drugače porabiti, kakor da jih da v službo mohamedanstvu. Zgodovina nij brez osvete, in v njej se kaznju-jejo prejšnje pregrehe s poznejšnimi jadi in poginom. Obnašanjo sedanje angleške vlade pa je pregreha v nebo kričeča in nekedaj se bode poplačala ta angleška dobrovoljnost Turčiji nasproti tako, kakor gotovo ne upajo angleški zidovi v Londonu! — Egoistična je bila jednako umazano in grdo nekdanja Venecija, bogata in močna na morji kakor Angleži, jednako nekrščansko politiko je imela. Kje je zdaj ? Proč in uničena za vselej. Tako bodo tudi naši potomci nekdaj o Angliji rekli. Osoda pride i črez njo. Jugoslovansko bojišče. S srbskega bojišča denes nij nobenih novih poročil in zdi se nam, da sedaj več dnij važnih vestij nij pričakovati in jih ne bode. Srbi so ves vojni črtež izpremenili, oni bodo zdaj le vsako stezo, vsako sotesko branili in tako Turke slabili. Do glavne bitke ne pride tako kmalu. Mej tem se pa utegne še mnogokaj zgoditi na dobro slovanskej stvari. „Glas Crnogorcaa pravi, da, ker je Muktar-paševa vojska uničena in se bode Črnogorcem morala kmalu udati, marširala bode zmago-nosna črnogorsko-hercegovinska vojska v Bosno in Albanijo. Po vel jništvo nad bosenskimi vstaši ob Uni je prevzel v imenu Srbije Despotovie in je zavzel baje uže 50 vasij. Iz Bukarešta se javlja, da je mnogo srbkih familij iz krajev ob ustji Timoka pri-bežalo pred Turki na rumunska tla. Turška četa 400 vojakov je gonila krdelo vstašev, pa podila jih iz Bosne v Avstrijo, kjer je Staro selo oplenila in na avstrijskih tleh požigala. Tu naj upijejo židovski listi po odškodovanji ali celo posedenji, kakor so glede Srbije ondan, ko je le jen Srb iz pomote jenkrat v Donavo streljal! Grozne so silovitosti, katere so Turki doprinesli, ter jih še doprinašajo nad ubozimi Bulgari. Velike zasluge s tem, da je te hudo- bije odkril si je pridobil londonski Časopis „D. News.", ki neutrudno dan za dnevom poroča strmečemu svetu o tej krutosti, ter opazuje na nje in kliče pomoči Evrope proti nji. Lasje pa vstajajo človeku na glavi, beročemu, kar piše korešpoadent onega lista v svojem obisku v bulgarskem mesticu Batak, liže zunaj mesta, piše, ko je prijezdaril do tija s svojim prijateljem, prikazali so se nasledki strašnih činov. Na mali visočini zagledala sta tropo lačnih in tulečih psov — glodali so človeške kosti in črepinje, katerih je ondi nad sto na okrog čisto objed enih ležalo! Kore-špondent pristavi, da so te črepinje bile večidel otroške, toraj gotovo nedolžnih žertev krvavega hudodelstva! Prideta v mesto! Povsod razdrtije, mrtvaške glave in človeške kosti! Prideta do razdejane cerkve in do pokopališča in nij je fantazije, katera bi opisala, kar se je bilo prikazalo njenim očem. Po prostoru krog cerkve je bilo natresenih kupe mrtvih, na pol gnjilih in v cerkvi sami nasuto takih trupel nad tri čevlje visoko. S strašno grozo sta hodila naša znanca po tem kraju silnega joka in solza. Smrad pa je bil tak, da sta si morala s tobakom mašiti nosove. Mestice Batak, sedaj v tacih britkostih imelo je nekedaj nad 7000 prebivalcev. — Sedaj jih ima še 1200! Tako divja Turek, ta varvanec evropejske diplomacije! Piše se, da so se pogovorile mej sabo vse iste vlade, katere so podpisale znane pa-rižke pogodbe, ter sklenile takoj, ko bi Srbija še jedno odločilno bitko zgubila, z medijacijo stopiti na dan, ter vstaviti zmagonosne turške armade. Silo verjetna nij ta vest! 8. augusta peljal se je skozi Testo isti sanitetni tren, o katerem smo svojim bralcem uže poročali. Ta tren obstoji iz 54 osob, mej njimi 26 gospodov, in 28 dam. Gospodje so razun voditelja generala Takarjova vsi zdravniki. Damam na čelu pa stoji gospa Šahovskoj. Sabo peljejo neizmerno priprav za vojaške bolnice ter tudi obilo denarjev. Slava ruskemu človekoljubstvu I stvu učinili, ker so hoteli, ne ve se kako, Srbom pomagati ali kaj tacega. To je vse menda na željo magjarsko. Daleč je uže prišlo-Tudi v Karlovcu so nekaj ljudij zaprli in hiše preiskali. Tudi iz Teterburga se včeraj ponavlja, da j a nij niti Rusije niti katere druge velesile za posredovanje prosila. — Srbska vlada pripravlja spomenico na evropske dvore, v katerej hoče razložiti turška grozodejstva. Iz ttiiMk*'ffff se javlja najnovejši carjev ukaz, ki zapoveduje novo rekrutbo katera ima spraviti na noge 100.000 vojaških novincev. V Krimu so se nakupile nemško-švicarske družbe, da bi velike pustine tega polotoka obdelale in v kulturo spravile. Videti je, da se vendar tako slabo ne godi Nemcem pod rusko vlado. Čemu bi drugače tja hiteli? fmrčktt vlada je kupila pri Bavarskej deset baterij, ;:atere bodo črez Švico in Ge-nuvo odrinile v Grecijo. Sploh se o Grecyi govori, da spravlja skupaj svoje moči in jo vsak trenotek za boj pripravljena. Nazadnje vendar še morda Srbiji na pomoč priskoči. Politični razgled. Hotrttnje ti«* V Ljubljani 11. avgusta. Mit"vat9k€t „narodna" vlada naprej ljudi zapira, češ da so veleizdajk na Ilrvat- Dopisi. ■ z Lofftttctt 9. avg. [Izv. dop.| Velikanski požar, katerega smo pri nas imeli dne 8. t. m. je uničil okolo 70 hišnih številk in vkup nad 170 poslopij. Skupne škode je, kakor se površno ceni, nad 350 tisoč gold. Zgorela je Cerkovskavas, Brod in Čevca skoraj popolnem; le neke bolj trdno zidane hiše so ostale. Dolenji Logatec, Martinjihrib, Bleko-vavas, Gorenjavas in Kalice 80, hvala bogu, nepoškodovane ostale. Ker je bila ravno tisti čas velika sapa, bil je ogenj strašen, razširjal se je tako naglo, da nij bilo mogoče nobenega, sapi nasproti stoječega poslopja ubraniti, in le nekaterim je bilo mogoče svoje poglavitne reči rešiti. Ker je na Cevcah, kjer je ogenj nastal, večina hiš se slamo kritih bilo, je sapa gorečo Blamo 3/e milje daleč po zraku nesla, namreč iz Čevc v Cerkovskavas, ter tam zapalila neki knezov VVindischgratzov veliki, s slamo kriti, živinski hlev, za katerim je zgorelo 3/4 dele vasi. Pri cerkvi sv. Jožefa so zvonovi se stolpa popadali, ter se nekoliko razstopili, nekoliko razbili, tudi je pogorel stolp pri farnej cerkvi in cerkev na Tabru. Cerkve in zvonovi so zavarovani. Požarna straža ljubljanska, katera je žali-bog prepozno prišla, se je prav pridno obna- je deklamoval in zatem zapel Puškinovo: „Jaz pomnim čudni trenutek," kterej pesni je muziko složil Glinka. To je dame vsplamtilo. Gospa Lenora je odkrila v ruščini čudno sličnost z italijanščino. „Mgnovenje" — „o vieni" — „so mnoj" — „siamnoi" — itd. Celo imena Puškin (ona je izgovarjala Pussekin) in Glinka so se jej glasila sorodno. Tudi Sanin jih zdaj poprosi, da bi kaj zapele: one se nij ste branile. Gospa Lenore se vsede k glasoviru in z Emo skupaj zapojete nekoliko duetov in „sor-ruello." Mati je imela precej lep alt, glas hčerin je bil sicer slab ali prijeten. VI. Ne o glasu Eminem — o njej sami se je radoval Siinin. Kadar je ona vzdignila oči, se mu je zdelo, da nij tacih nebes, ko bi se pred tacim pogledom ne odprle. Celo starček Pantaleone, ki je s plečami slonel ob dverih in vtikel brado in usta v široki ovratnik, je poslušal pazljivo s pogledom znatelja — celo on se je radoval prekrasne deve in se jej čudil — akoravno bi se bil moral uže davno nanjo navaditi. Ko ste s hčerjo končale duet, pristavi gospa Lenora, da ima Emil odličen glas — da je pa ravno zdaj stopil v starost, ko se glas spremeni — (in zares je govoril z neprestano se lomečim basom) in da iz tega vzroka ne sme peti; a da bi Pantaleone zamogel v čast gosta zapeti katero staro Pantale one je precej napravil čmeren obraz, nahmuril se, ščetinil si lase in rekel, da je uže zdav no vse to opustil in da je tudi on pripadal tisti veliki epohi, ko so živeli veliki, klasični pevci — ne sme se jednačiti s zdaj-šnimi piskalci! Kaj bo zdajšna pevska šola! Njemu, Pantaleone Zippatoli, so prinesli nekdaj v Modeni v gledišči nekoliko belih golobov \ nek rusk knez Tarburski, s katerim je bil večkrat skupaj v društvih, ga je neprestano pozival v Rusijo, obetal mu gore zlata, gore! ... Ali on nij hotel zapustiti Italije, zemlje Dantejeve. Pozneje so prišle — nesrečne razmere, on nij bil zadosti pazljiv . . . Tukaj odjenje starček, zdihne dvakrat globoko, vtopi se v misli — in spregovori iznova o klasičnej epohi petja, o znamenitem tenoru Garsijevem, do katerega je imel častljivo, neomejeno spo štovanje. „To je bil človek!" vsklikne on. Nikedar se nij ponižal do tega, da bi bil pel, kakor današnji tenoristi, falsetnim glasom; vse iz prs, iz prs, voce di petto, si! Starček je krepko stisnil svoje majhne in suhe kosti. In kakšen igralec! „Vulkan, si-gnore mioi, vulkan, un vesuvio"! Imel sem jedenkrat čast in srečo peti ž njim opero deli illustrissimo maestro Rosini — Otela! Gar-sija je bil Otelo — jaz Jago — in ko je on izpel ..." Zdaj vzame Pantaleone pozituro in zapoje s tresočim in hripavini, pa vendar še nekoliko patetičnim glasom: L'l ... »a daver. . . 60 da ver ... se il fato Jo p:u no .. . no . .. no . . . non te mero I „Gledišče se je treslo, signori miei! Tudi jaz nijsem zaostal in nijsem za njim:" L'i, . . ra daver... bo dav« .. . il fato Teme piu non riovio ! — „In zopet on — kakor blisk, kakor tiger:" Morro! . . . uia vendicato . . . Starček je bil še začel to in uno partijo, Slovencem posiljujejo! Pošiljavec pravi mu na to, da dobi na druzih poštah na svoje zahte-vanje slovensk recepis, na kar mu poštar reče: „das mtissen schon rechte eseln (sic!) sein!" Poklonite se vsi c. kr. poštarji, ki dajete slovenske recepise, vašemu kolegi g. K........ Tudi pravi poštar, da ne bo pošiljavec za to nič boljši, da bo prejemnik vse jedno poslano prejel, če je tudi recepis v nemškem jeziku pisan. Ko mu na to pošiljavec odvrne, da se poteguje za svoje pravice i za pravice svojega naroda, pravi mu poštar, da se je o tej zadevi menil s c. kr. poštnim komisarjem, kateri mu je rekel, da mora le takim dati slovenske recepise, kateri ne znajo nemški. Iz zanesljivega vira vem, da daje c. kr. poštar Zatiški tudi takim nemške recepise, ki nemajo pojma o nemškem jeziku. Je li to ravnopranost? Prašamo C. kr. poštnega komisarja in c. kr. poštarja Zatiškega, zakaj imamo neki slovenske blankete? Zadnja postava pak je menda le c. kr. poštnemu komisarju in c. kr. poštarju ZatiŠkemu znana? Tudi pravi dalje poštar, da so protokoli le nemški. Kaj to pošiljavca skrbi, če so protokoli tudi turški. Nazadnje je pošiljavec vendar le nemški recepis dobil, na katerem je bil slovenski napis ves spačen. Smešno je, da se naš c. kr. poštar tako za švabščino poteguje, mej tem ko ne zna niti slovensko, niti pravilno nemško govoriti. Je li kaj slavnemu uredništvu o takem ukazu znano? Menda zanj le c. kr. poštni komisar in naš poštar vesta. (To bodi v preiskanje si. c. kr. poštnemu vodstvu v Trstu. Ur.) Iz hmiala 8. avgusta. [Izv. dop.] Razprave o aneksiji Bosne so za zdaj prenehale. Zanimive so bile na vsako s bran. Naletel sem na izjave, ki sicer nij so naravnost za aneksijo, a izrek „unter zwei Ubeln ist das kleinere zu vvtthlen", vsakako kaže, da se tudi Nemec ne bode protivil proti aneksiji, ako bi se imela istinito izvršiti. Višji krogi, kakor trde, so za pridobitev Bosne, ker bi bila za Avstrijo zelo koristna. Menda se tudi domišljujejo odškodovati za izdatke, ki jih je Avstrija uže imela za beguncce iz Bosne in Hercegovine in, kijih še bode imela za turške ujetnike. Dunajsko časopisje, celo „N. Fr. Pr.tt je vse mnenja, da bodemo Muktarjevo celo vojsko porineno dobil, to je, pravijo manjše zlo za Turke. Kdo bode-Ii plačal Avstriji stroške, ki jih bode imela za te turške ujetnike? Po narodnem pravu jih bode morala plačati Turčija. A kako bode plačevala Turčija, če je uže vsa na bankerotu V Morebiti pa bodo hoteli ujeti Turki v Avstriji ostati. Saj jim ne bode primanjkovalo elementov, s katerimi se bodo dobro sporazumeli, z vašimi turškimi nemškutarji, našimi židovskimi in magjar-skimi poturčenci. Zanimivo je slišati uzroke, zakaj da je avstrijska vlada Klek Turkom zaprla. „P. C.u izjavlja, da je v Avstriji več nego treba elementov, ki imajo platonične simpatije do Črnogorcev in Srbov. Da se Avstrija notranji ne vznemirja, ne bode Turčiji na ljubo do-izvoljevala koncesij, ki bi vodile do nemirov v lastnej državi. Če bi ne bila Avstrija zaprla Klek, bili hi to storili Bokelji ali Hercegovi nci sami, in to bi bila vendar blamaža za Avstrijo — tako je menil drug list. Mej tam, ko so „N. Fr. Tr.", škandalni „Extrablatt" in drugi imeli neizmerno psovk na Nikito in njegove Črnogorce, da Nikita ne razume niti betvice o strategiki, so zdaj po Nikitovej zmagi ti listi nakrat druzega mnenja čeravno posiljeno. Muktar-paša, ki so ga z Moltkejem enačili, jim je zdaj „ein planloser Stratege". Tudi o Černjajevu nahaja se v več nemških listih naravnost občudovanje, s katero drznostjo, razumnostjo in hitrostjo da je svoj črtež izpremenil, ki more Turkom pogubonosen biti. Da bi le bil! Vi ste uže dovolj karakterizirali turško vlačugo „N. Fr. Pr.M Naj vas zagotovim, da mi je mnogo dunajskih dolgoletnih abonentov „N. Fr. Pr.u pravilo, da uže njim preseda nesramna njena pisava. Od drugod se zatrjuje, da je tudi tii na Dunaji uže dosti naročnikov izgubila. A še drugi listič imamo, ki se v ne-izmernej turškej smradljivosti in luži valja. To je dnnajski „Extrablatt. Kaj tako bedastega, tako brezumnega kot vam ta smrad-Ijivček o Črnogorcih, Srbih in Jugoslovanih sploh piše, nijsem našel niti v jednem dunajskem listu. Nerazumljivo se mi dozdeva, da more človek, ki je prestavljalec našega Pre-širna, in ki je pri redakciji tega lista, kaj tacega nesramnega mej ljudstvo razširjati. Uže prostaki dunajski se norčujejo iz tega lista in mnogo jih tu kar očito pravi, da je list pod- Sala, ter zasluži polivale. Tudi pohvale vredni Vrhničanje so naglo z jedno brizgalnico na pomoč prihiteli. Večina pogorelcev nij zavarovanih, torej je revščina nepopisljiva. — Od druzega dopisnika smo dobili o logaškem požaru sledeče poročilo: Poslopij je pogorelo skupno 176, in sicer hiš ,:-).-i_iore-: ia.-i;''«'n v pučicar. in Revalesciere-Chocolatče v prahu i j raa 1 gld. 50 kr., M ma J gl iii xr., 48 tas ^l. 50 k/., v ;irahu *i\ L90 Ga I si. Prodaje: Da Barry j» Uoinp. na -t, WalJ* U«hRati« H. 8, kakor t vseh mestih pri dobrih V t a jih tu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dn-aajaka hJis na • ro srVe po poštnih .*k*zmoah ali p jvnetjib. V LJubljani Ed 1 .Ur, J. Svob oda, ■kar pri „zlatem orla", v Reki pri lekarjn J. P r o-' a m u, v Celovca pri lekarju Bi rn lacher ju, v Npljeta pri lekarju Aljinoviču, v Trata pri lek.rjn Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Bocoa ia J. 11 i rse h it, v Zadra pri An dro v i ću. (24) Razpis natječaja. Na gradskoj velikoj realei u Osieku, koja će po svoj prilici do skora postati zavodom zemaljskim, imadu se početkom školske godine 187§/i popuniti sliedeća profesorska mjesta: 1. Mjesto profesora opisnoga mierstva i graditeljstva. 2. Mjesto profesora opisnoga mierstva kao glavnoga, a prostoručnoga risanja kao uzgrednoga predmeta. 3. Mjesto profesora zemljopisa i poviesti kao glavnoga, a hrvatskoga jezika kao uzgrednoga predmeta. 4. Mjesto profesora njemačkoga jezika kao glavnoga, a zemljopisa i poviesti kao uzgrednoga predmeta. f). Mjesto profesora prirodopisa kao glavnoga, a matematike 'li risike kao uzgrednoga predmeta. (i. Mjesto profesora francezkoga jezika kao glavnoga, a njemačkoga jezika kao uzgrednoga predmeta. S ovimi mjesti skopčana je plaća od 1000 for. a. v. i pravo na desetgodišnji doplatak oil 200 for. a. v., a kad bude ovaj zavod državnim, biti će plaće izjednačene s plaćanu inih ovozemaljskih zavoda. Natjecatelji za ta mjesta imadu svoje, na Visoki odiel za bogoštovlje i nastavu kr. dal-matinsko-hrvatsko-slavonske zemaljske vlade u Zagrebu upravljene i potrebitimi dokaznicami, kano rodnim listom, svjedočbom v učiteljskom vsposobljenju za velike realke, svjedočbom v dojakošnjem službovanju i v znanju hrvatskoga kao nastavnoga jezika, providjene molbenice do 1. rujna 187« kod ravnateljstva realke podnieti. Od ravnateljstva (jrailske velike realke u Osieku, 9. kolovoza 1876'. (25^—1)_Vitauović, ravnatelj. V Kozlerjevem vrtu je denes, v soboto« na večer (pri ugodnem vremenu) KONCERT m godbe 53. pešpolka nadvojvode Leopold. Začetek ob 7. uri. — Vstopnina 15 kr. B. Jančigaj. IEliksir iz Kine i Koke, najboljši do sedaj znani želntivni likt-i: Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Dobiva se jedino lo pri (53—19) <3-a,TorIel □Piccoli, lekarju, 11a tlumtjnkvj centi v ljuhljani. Cd© &> a 2. ° r -sr j wi CJ<5 - t> i W p 2, 2. S 13 S C r i 3 B , 2" ~ I 99 ^ c — 9> f" B 5 o i N g X) Beg _ !• a S a p ■ s- %■ *■ 7T S — i -I N I 5 Obrtnijsko pomoćno društvo, uknjiženo ftrnštvo z omejenim poroštvom v Ljubljani ima svojo pisarno "i p pred Hradecky-jevim mostom h. št. 223, 'll prevzema in daje denarne svote vsak dan od 1. —(1. ure jio i f polu dne izvzemši nedelje in praznike. ,*rP (23(5—3) J. N. Horak, ravnateU. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 3964