MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniitvo m upmvai Maribor. Aleksandrova coste st. 13 , Tale ton 3440 in 24SS tahajs razen nedelja in praznikov v*ek dan ob 10. url , Velja maseSno prejeman V upravi ali pa poSH 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglasi po oanlku t Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani t Postni čekovni račun SL 11.408
JUTRA”
Amerika in spor na Daljnem vzhodu
Ojačenje imperialističnih in mJltaristiCnih tetenl
ki jim jih dovoljuje znani londonski spo-
Danes, po razvoju prvih nejasnih dogodkov, je že popolnoma jasno, da je ja-Mnsko-kitaiski konflikt v Mandžuriji in Šanghaju vzbudil v Ameriki tako nezaupanje napram tujemu svetu, da resno ogroža iskreno mednarodno sodelovanje, to ie v sedanjem trenutku najnujnejše Potrebno. Kako presoja ameriška vlada razmere na Daljnem vzhodu, je dovolj “oitno izhajalo iz pisma državnega tajni-*a« naslovljenega na predsednika zuna-nie-Političnega odseka senata ter iz sva-r'toe adrese, odposlane Japonski. Toda ta ravni očitek Japonski, da je brezob-2irno in nečastno prekršila sprejeto ob-vszno pogodbo, ne označuje se do po-pednjih podrobnosti stališča Združenih "tov. Vse bolj jasno se da to razbrati iz vedno naraščajočega sovražnega razpoloženja ameriškega javnega mnenja in toka. Profesorji mednarodnega prava se 5lcer lahko prepirajo o teoretičnem vpra sai>iu, ali je boj med Japonci in Kitajci hrava vojna ali ne; za preprostega elo-Veka j© bilo to vprašanje rešeno že v tistem trenutku, ko so začeli pokati prvi topovi. Zanj je to prava pravcata vojna, katere se je poslužila Japonska napram ^tajski kljub temu, da se je s Kelloggo-v»m paktom temu sredstvu mednarodnega razračunavanja slovesno odrekla, in to v trenutku, ko so bile vse velesile do trajnosti zaposlene s svojimi lastnimi težavami in niso mogle pravočasno intervenirati.
Tega naziranja se je, kakor se zdi, o-kienila tudi ameriška vlada, in bo tvori-to temeljno podlago za vso njeno nadalj-no zunanjo politiko. Sedaj ne gre več sa-n‘o za to, če je pot za utrditev ameriške bosesti v Tihem oceanu prosta ali ne, a>npak za izgradnjo celokupne mornari-Ce- Iz tega sicer še ne sledi, da bodo zateči japonskega postopanja tudi Zdritže-to države prekršile sporazum devetih Pojavlja pa se vendar tendenca sma-toti vse mornariške sporazume za ozko Medsebojno povezane zadeve. Še manj kvarno bi bilo, pričakovati zaradi tega "‘•Ve vojne, saj se Amerika zaenkrat giblje celo golih gospodarskih represa-*i- Gotovo pa je, da je upanje na kak toestenek v gradnji novih ladij popolno-to® pokopano. Združene države bodo, na SDrotno, dogradile vse one bojne ladje,
razum. Zahteva po »odprtih vratih na Kitajskem« je in bo ostala pogoj vseh pogojev washingtonske politike. Odtrga nje ali podjarmljenje katerekoli kitajske pokrajine, bodisi pod zastavo Japonske ali dinastije Mandžu, Amerika ne more mirno dovoliti. To pa pomeni za bodočnost resno nevarnost, katero treba na vsak način odvrniti.
Pa tudi v kongresu se je nerazpolože-nje napram Japonski že opetovano jasno in nedvoumno pokazalo. Halejev predlog po katerem naj se vojna mornarica spravi v sklad z najvišjim v londonskem sporazumu dovoljenim maksimom, je bil v mornariškem odboru senata soglasno sprejet. Zato bedo Združene države v prihodnjih desetih letih izdale za nove vojne ladje 9SS milijonov dolarjev več, kakor so prvotno nameravale. In s tem so zadovoljni tako republikanci kakor demokrati. Tako vidimo, da so dogodki na Daljnem vzhodu prilili novega olja v ogenj imperialistov in zagovornikov oboroževanja. Na mnogih predavanjih, ki so jih imeli v zadnjem času razni upokojeni a še vedno uplivni admirali, so tako oni kakor njihovi poslušalci odkrito očitali vladi, da posveča premalo pažnje izpopolnitvi vojne mornarice.
4
Znova pa ses je v zadnjih dneh pojavila tudi agitacija za bojkotiranje japonskega blaga. Tako je bilo nedavno zbrg niji mnogo tisoč podpisov za izvedbo gospodarskih represalij napram Japonski. Pri tej priliki se je na tudi pokazalo, kako zelo je japonska trgovina odvisna od Združenih držav in kako težko bi bili v Primeru prekinjenja trgovskih zvez prizadeti japonski izvozniki svile. Vlada, in posebno senator Borati, se takih prenagljenih korakov odločno brani, zato vsaj zaenkrat še ni nevarnosti odkritega ame-riško-japonskega konflikta- Proti njemu pr uporabljajo vse svoje sile in zveze tudi razni dobavitelji vojnega raaterijala, ki se boje za svoj zaslužek.
Tako vidimo, da je japousko-kitajski konflikt tudi brez intervencije in odkritega spora globoko upljval na politiko Združenih držav Severne Amerike. Vidimo pa tudi vse ozadje, ki je merodajno ‘za njihovo ravnanje.
Podunavska zveza se mora ustanoviti
FRANCOSKI USTI O NEMŠKIH CILJIH. KONTROLNE OBLIKE TARD1EUJE VEGA NAČRTA, TARDIEUJEVA IZJAVA V ŽENEVI.
PARIZ, 17. marca. Nemški odgovor na noto francoske vlade v vprašanju gospodarske preosnove Podonavja je zadel na odpor skoro celokupnega francoskega tiska. Vsi listi poudarjajo, da hoče Nemčija podtikati čisto gospodarskemu problemu svoje politične cilje o Anschlussu. Tudi današnji italijanski listi izražajo presenečenje nad dejstvom, da je napravila Nemčija svojim zahtevam tako slabo uslugo. Znani uplivni francoski novinar Perti-hax, ki prejema svoje informacije direktne od predsednika vlade Tardieuja, piše v listu »Echo de Pariš«, da bo Tardieu-jev načrt kljub vsemu dosedanjemu odporu predrl, ker Nemčija ne more dati ne Avstriji ne Madžarski nikake finančne pomoči, poleg tega pa je jasno, da se da-nes v Evropi brez pristanka francoskega finančnega trga ne more izvesti no-bena velika transakcija. Pertlnax pi-
še nadalje, da je načrt ministrskega predsednika Tardieuja kljub vsemu odporu dobil že konkretne oblike. Dosedanji raz govori med velesilami so rodili tale rezultat: Vsem petim državam Podunavja (Avstriji, Madžarski, Jugoslaviji, Romuniji in Češkoslovaški) se dovolijo izdatni krediti. Obenem se uvede kontrola uporabe kreditov in budžetov po finančni komisiji Društva narodov, odnosno po specialni komisiji. Istočasno bi se pričela pogajanja za izenačenje valut v Podu-navju.
ŽENEVA, 17. marca. Tardieu dela s polno paro na uresničenju svojega podonavskega načrta. Izjavil je, da bo Francija storila vse, da obvaruje srednjeevropske države finančnega poloma. Tudi Anglija je že pristala na francoski projekt, dočim je Italija zaprosila za nujne razgovore.
Pred poealanJi za premirje in mir
JAPONSKA VLADA NE BO ODSTOPILA. — JAPONSKA IN KITAJSKA SPREIELI SKLEP DRUŠTVA NARODOV. KONFERENCA ZA OKROGLO MIZO«. - JAPONSKO POSOJILO. - AMERIKA IN RUSIJA.
Na' f'mfranJe cen In nalemnln
Ministrski svet pripravlja va žne zakone za zaščito kmetov,
NAMEŠČENCEV IN DELAVCEV.
Beograd, 17. marca. Že med proru Jtohsko debato v narodni skupščini je
'to s strani mnogih posiancev naglašena Jtotoeba izenačenja, sedaujih nesorazmerju ocn vsakdanjih potrebščin- Medtem, ,0 so n. pr. cene poljskih pridelkov si-v°v'to padle, so ostali tovarniški izdelki vedno tako dragi, kakor so bili po-Prei, To velja v prvi vrsti za manufak-mro. prav tako so se tudi najemnino za stanovanja in poslovne lokale obdržale tja. prejšnji višini, odnosno so se v zad-‘bto dveh letih Še občutno povišale. Za-radl vsega tega so široke ljudske množi-c® obubožale. Stavilo brezposelnih naglo tjar»Šča, a oni, ki so še zaposleni, prejemajo dosti nižjo mezde In plače kot po-Prei. Zaradi itedenja so blH znižani tudi pr?lemkl državnih nameščencev in upo-«ojenc6v za 100 do 1500 Din. Zaradi vse-n?i. Ra to Postalo uravnovešanje cen *,e-v?x"° P°tr«bno.
• asemu poročevalcu Je ozirom na vse I 'toavil neki odlični in merodajni par-“mentarec, da so bili tako s ttrani na-
rodne skupščine kakor s strani senata že stavljeni konkretni predlogi. Tudi vlada se že bavi s tem vprašanjem in pripravlja energično intervencijo.
Tako ie sklenil ministrski svet na svoji sinočnji seji sestaviti zakon o zaščiti kmetov pred oderuštvom in izkoriščanjem. Drugi zakon pa bo maksimiral zasebno diskontno mero. Da se pa zaščitijo tudi nameščenci in delavci, bodo sprejeti posebni zakoni, ki bodo maksimirali stanovanjske najemnine, cene najvažnejših potrebščin itd. Vsa ta nova zakonodaja bo urejena moderno, brez stare verižniške šablone, Kontrola se bo vodila od zgoraj navzdol, no obratno. Načrti novih zakonov se že izdelujejo'
TUDI AVSTRIJA UKINJA VLAKE.
DUNAJ, 17, marca. Ravnateljstvo zveznih železnic je ukinilo celo vrsto lokalnih vlakov, ki so doslej vozili mod Dunajem in nekaterimi okoliškimi kraji, ker je bil promet tako slab, da se m izplačal
TOKIO, 17, marca. Pričakovane ostavke celokupne japonske vlade ne bo. Razen odstopa notranjega ministra je bil izmenjan le portfelj za zunanje zadeve, katerega je od ministra Joši-zave prevzel ministrski predsednik Inukaj,
TOKIO, 17. marca. Japonska vlada je v načelu odobrila formulo Društva \ narodov o sklenitvi miru iu mirovnih pogajanjih, V tem smislu je dala tudi navodila svojim vojaškim poveljnikom v Šanghaju, da stopijo v stik z zastopniki velesil jn Kitajske.
ŽENEVA, 17. mavca. Kitajska vlada ie po svojih zastopnikih sporočila Društvu narodov, da sprejema sklepe, štor jene dne II. t. m, Ke>' le Isto sklenila tudi japonska, se je položaj na Daljnem vzhodu zelo izboljšal. Pričakovat! je, da bo japousko-kitajski spor naposled le srečno likvidiran.
ŠANGHAJ, 17. marca. Agencija »Rengo« sporoča, da ie prispela tjakaj anketna komisija Društva narodov in ponudila sodelovanje pri konferenci za »okroglo mizo«, na kateri naj bi se likvidiral iaponsko-kitajski spor, Kakor
se zatrjuje, bo konferenca sklicana že v prihodnjih dneh.
TOKIO, 17. marca. Japonska vlada je razpisala včeraj notranje posojilo v višini 87.8 milijonov jenov (približno dveh milijard dinarjev). Posojilo se bo obrestovalo po 5 odstotkov, emisijski tečaj bo znašal 86, odplačalo pa se bo v štiridesetih letih. Z novim notranjim posojilom bo vlada pokrila stroške, ki so nastali zaradi bojnih operacij v Mandžuriji in v Šanghaju.
WASHINGTON, 17. marca. V zvezi s položajem na Daljnem vzhodu so se tu pojavili predlogi za obnovitev diplomatskih zvez s sovietsko Rusijo. Zbli-žanje mod Združenimi državami in Rusijo zagovarjajo mnoge odlične politične osebnosti. Pri tem povdarjajo, da bi ameriško prlznanle sovjetske vlade zelo okrepilo položaj na Daljnem vzhodu in vzpostavilo sedaj manjkajoče ravnotežje, kar bi močno oslabilo japonske napadalne načrte proti Kitajski. Nadalje se zatrjuje, da se je boljševlški strah, ki je nekoč vznemirjal Ameriko, v zadnjem času zelo razblinil. Kakor poroča »United Press«, se Ylada zaenkrat šc ni odločila za tako akcijo, dasi jo tudi senator Dorah odločno forsira.
INDIJCI SO NEPOKORNI.
30MBAY, 17. marca. Znani indijski milijonar Bajaj, Gandhijev pristaš, je bil obsojen ti a eno leto ječe in 500 rupij globe, ker s1; ni pokoril povelju, da se mora vsak dlan javiti na policiji. Njegova žena in dva otroka so bili že poprej kaznovani z zaporom. Bajaj je upravitelj premoženja panhindostanskega kongresa,
Gandhijevo ženo so vnovič aretirali in obsodili na šest mesecev strogega zapora. V zvezi s pokretom za nepokorščino je policija aretirala 120 oseb.
ITALIJANSKI UVOZ PŠENICE.
RIM, 17. marca. Italijanski uvoz pšenice, ki je znašal v februarju 1, 1931 še 1,357,027 stotov, je padel letos v istem času na 535.849 stotov.	_____
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne)- Pretežno pusto vreme, »d časa in 'časa padavine ob dviganju temperatura.
OBSODBA PERUŠKIH ATENTATORJEV.
LIMA, 17. marca- Zaradi nedavnega ponesrečenega atentata pa predsednika južnoameriške države Peru, dne 6. t. m., sta bila včeraj obsojena dva atentatorja na smrt, dva pa na 20 let ječe.
Nosečim ženam in mladim materam
pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v uajvečjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zaprtje- Vodilni kliniki dokazujejo, da je naravna Franz-Josefova grenčica tudi za duševne delavce, za tivčno oslabele ia ženske izvrstno odvajalno sredstvo.
Najemniki la svoje interese!
NA VELIKEM SHODU, JUTRI V »UNIONU« BO PREDLAGANA NUJNO POTREBNA ZAKONITA ZAŠČITA STANOVANJ IN POSLOVNIH LOKALOV Z
MAKSIMIRANJEM NAJEMNIN.
Akcijski odbor združenih stanovskih in strokovnih organizacij poziva vse najemnike iz mesta in okolice, da se udeleže velikega zborovanja, ki bo jutri v petek ob 19. uri v veliki unionski dvorani. Spričo silnega in nepričakovanega znižanja dohodkov vseh pridobitnih slojev je pri današnjih najemninah za stanovanja in trgovske ter obrtne lokale resno ogrožen gospodarski obstanek pretežne večine prebivalstva v mestu in okolici. In ker so vse dosedanje akcije za znižanje pretiranih najemnin in vsi pozivi merodajnih oblasti ostali brezuspešni, bodo najemniki na shodu zahtevali, da se po zgledu drugih držav zaščitijo z zakonom
Akcijski odbor.
mariborsko gledališče
REPERTOA P
Sv. Jožef — patron obrtnikov
Praznik sv. Jožefa je že po stari tradiciji praznik obrtništva, pa ga bo tudi letos praznovalo naše obrtništvo s svojim naraščajem po tem-le dnevnem redu:
1. Zbiranje obrtniškega naraščaja ob 8.30 (pol devetih) v Narodnem domu. Nato odhod v Frančiškansko cerkev pod vodstvom gg. učiteljev ozir. učiteljic o. n. šole in mojstrov.
2. Ob 9. uri maša v frančiškanski cerkvi.
3. Po maši vrnitev v Narodni dom k predavanju, ki bo v veliki dvorani v prvem nadstropju.
Pred in po predavanju igra tamburaški zbor Slovenskega obrtnega društva. G. mojstri in mojstrinje so vabljeni potom zadrug za 10. uro.
Kot govorniki nastopijo:	1. g. pod-
predsednik Sojč Ivan, 2. g. prof. Fink splošen nagovor na naraščaj, 3. g. Vahtar o zavodu za preizkušnjo poklicev za obrtne vajence in o stanovski zavesti.
Te lepe proslave se bo gotovo udeležilo vse obrtništvo Maribora in okolice.
Nevarna poledica.
Nezgod, ki jih povzroča nevarna poledica, še ni konec. Tako je zahtevala včeraj zopet dve nesreči. Na zaledenelih tleh je spodrsnilo delavcu Ivanu Rusu, stanujočemu v Mlinski ulici in že priletni železničarjevi ženi Mariji Mesaričevi. Oba sta si pri padcu zlomila desno nogo in so ju morali z rešilnim avtom prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
Utopljenec v Dravi.
Pri vasi Orešje blizu Ptuja je včeraj naplavila Drava moško truplo, ki so ga našli vaščani v gostem grmovju. O tem obveščeni ptujski orožniki, so spravili truplo na kopno in ga dali prepeljati v mrtvašnico na ptujskem pokopališču. Sodeč po znakih, truplo še ni dolgo ležalo v vodi. Utopljenec je bil najbrže kleparski delavec in star'približno 50 let. Njegove identitete pa doslej še niso mogli u-gotoviti.
Občni zbor SSK Maribora
bo drevi ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Člani in prijatelji kluba iskreno vabljeni.
Kolki protltub?rkulozne lige
Apel na slovensko javnosti
Rekrutni spisek za 1932.
Mestno načelstvo nas prosi za objavo: Rekrutni spisek v Mariboru pristojnih voj. obveznikov, rojenih 1. 1912, je za tekoče leto izgotovoljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg št. 11, med uradnimi urami in sicer od 18. t. m. Pozivajo se glavarji rodbin, da se prepričajo glede točnosti vpisa rodbinskega stanja, ki je podlaga za odrejanje kadr-ske službe, da v primeru nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo rodbinsko stanje v rekrutnem spisku popravilo.
Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen.
Mestni avtobusni promet.
Na Jožefovo bo ves dan mestni avtobusni promet med Glavnim trgom in Studenci povečan. Avtobusi bodo odhajali in prihajali na Glavni trg v kratkih presledkih. .
Nove poštne znamke.
Poštne znamke po 1.50 Din in 75 par pridejo v promet s prvim aprilom. Dopisnice po 75 par pa so že v prometu. Za ti dve novi vrsti znamk je izdala klišeje državna znamkama v Beogradu. Znamke o 1.50 Din bodo rdeče, one po 75 par pa temnozelene.
Nove telefonske proge.
Z včerajšnjim dnem je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in vsemi telefonskimi centralami v Letoniji in Litvaniji. Navaden pogovor s kraji v Letoniji stane podnevi 159.60 Din, ponoči 39.76; z kraji v Litvaniji pa podnevi 144.60 Din, ponoči 68.66 Din. Prvi poizkusni pogovori so se dobro slišali.
4 Orlovv — originalna ruska senzacija
danes v Veliki kavarni.
Trg kralja Petra.
Največji promet v mestu je gotovo na Kralja Petra trgu. Pešci, avtomobili, vozovi neprenehoma pasirajo most in Kralja Petra trg. V kakem stanju se pa nahaja ta del mesta? Jeseni in spomladi v blatu in jamah, ki se morajo stalno popravljati. Potrebno bi bilo, da bi se vsaj sneg iz tega najbolj prometnega kraja mesta vedno takoj odstranjeval. Danes se nahajajo tam še celi kupi snega, ki vsled talenja povzročajo blato, tako da pešec ne ve, kam bi stopil, na drugi strani je pa v stalni nevarnosti, da ga povozi kak avto. Vse poletje se dviga tam ob vsakem vetriču silen prah, tako da stanovalci naokoli ne morejo imeti niti oken odprtih. Kako neugoden utis pa mora napraviti na tujca tak zanemarjen trg, o tem niti da govorimo. Potrebno je, da se tlakuje in popravlja v notranjem delu mesta; treba pa tudi temu najbolj prometnemu kraju posvetiti več skrbi, saj trpi na sedanjem stanju velik del mestnega prebivalstva, to je celi desni breg in vsi, ki sicer prihajajo v mesto. — Na tem pa trpi tudi gradbena akcija v tem delu mesta, in gotovo si bo tudi Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani dobro premislil, da bi gradil kaj sredi takega nelepega okoliša. Sploh pa mislimo, da bi trg, ki nosi ime kralja Petra, moral izgledati vse bolj čedno in za naš Maribor reprezentativno.
Društvo stanovanjskih najemnikov za mesto Maribor in okolico
se obnovi na jutrišnjem velikem shodu. Člani društva se bodo sprejemali pred shodom v dvorani Uniona. V interesu vseh najemnikov stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov je, da pristopijo že jutri k društvu. Akcijski odbor.
Gremij trgovcev v Mariboru
vabi vse svoje člane, da se zglasijo v giemijalni pisarni do konca prihodnjega tedna med uradnimi urami (od 8. do 12 in od 14. do 18. ure), kjer dobe o predpisih novega obrtnega zakona važne informacije.
Velikonočne Cirll-Metodove razglednice
so izšle. Šest vrst jih je, lepa izbira in vse se nanašajo na Velikonoč in bližajočo se pomlad. Originale je slikal priznani umetnik g. F. Kopač, profesor v Splitu. Naročajo se pri družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razglednica stane 1 Din; trgovci imajo popust. — Ker so razglednice umetniško in domače delo, pričakujemo, da bo občinstvo pridno segalo po njih, podprlo s tem našo nacijonalno obrambeno društvo ter izrinilo z našega trga tuje blaga
Kolki so postali v vseh kulturnih državah v protituberkulozni borbi važno sredstvo za pridobivanje denarnih* virov. Postali so pravi prostovoljni ljudski davek za pobijanje tuberkuloze. Leta 1904 je bil v Danski izdelan prvi kolek, ki je že prvo leto prinesel 75.000 danskih kron izkupička. Danes prinaša pri tri in pol mi lijona prebivalcev letno 9 milijonov dohodkov. Švedska in Norveška sta vpeljali kolek 1.1907, 1.1913 Švica, po vojni pa je postal kolek doma v vsej srednji Evropi. V Ameriki prodajo kolkov za preko 5 milijonov dolarjev letno. V Franciji je bilo v letih od 1925. do 1929 prodanih za 52 milijonov frankov protitu-berkuloznih kolkov. V 1.1930 je razprodaja kolkov zbrala 25 milijonov frankov za protituberkulozno skrbstvo. Z izkupički kolkov so zgradili in vzdržujejo ve-
stanovanja tudi pri nas in da se po zakonu smatra stanovanje kot življenska potrebščina, česar sedanji zakon o pobijanju draginje ne predvideva. Nadalje bodo zahtevali, da se maksimirajo cene najemninam po cenah s prvim julijem 1914 po relaciji: ena krona je deset Din. Razen tega bo na zborovanju izvoljena posebna deputacija za avdijenco pri kralju in pri vseh merodajnih ministrih. — Shoda se udeležita tudi narodna poslanca dr. Pivko in Vekoslav Špindler. Težka doba zahteva solidarnosti vseh, zato pridite na shod vsi brez izjeme!
Četrtek, 17. marca: »Trije vaški svetniki«. Ab. B.
Petek, 18. marca ob 20. uri: »Plesni in gimnastični večer« Erne Kovačeve. Dramske čenč.
Sobota, 19. marca ob 20. uri »Ptičar«.
Znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 20. marca ob 20. uri:	»Zemlja
smehljaja«. Znižane cene. Zadnjič.
Martin Krpan.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica v Narodnem domu uprizori na Jožefovo, ob 15. Levstikovega »Martina Krpana« v dramatizaciji br. Jake Spicar-ja. Je to poleg enodejanke »Razbojnik Cefizelj« edino izvirno domače delo, ki pride na naš lutkovni oder in ki je bilo doslej igrano le v Ljubljani na Taboru ob priliki proslave lCOletnice rojstva Fr. Levstika. Uprava lutkovnega gledališča gledališča se ni ustrašila velikih predpriprav in stroškov, ki so združeni z u-prizoritvijo »Martina Krpana«, zato upa, da bodo bratje in sestre ter prijatelji lutkarstva to uvaževali in s številnim obiskom dokazali, da jim je pri srcu naše lutk. gledališče, ta važna kultumo-vzgoj-na ustanova. — Igra se ponovi 3. in 4. aprila, tako da bo omogočeno vsej sokolski in ostali deci kakor tudi odraslim, da vidijo Krpana in njegovo kobilico na deskah naše male pozornice.
Lutkovni odsek pri Sokolu Maribor I.
priredi v nedeljo ob 17. uri lutkovno igro »Rožencvet in Lilijana«. Pridite. Zdravo!
»LjubosumnežI« na akademiji »Nanosa«.
Ena izmed najlepših točk »Nanosove« akademije bo brezdvoma enodejanka »Ljubosumneži«. Na duhovit način nas vodi pisatelj do kočljivih položajev, katerih vzrok je ravno pretirana ljubosumnost. Mestoma je posejanih tudi nekoliko pikrih aforizmov! Veseloigro režira g. Rasberger.
Sobno streljanje.
Prihodnje sobno streljanje Slov. lovskega društva bo jutri ob 20. uri v gostilni »Pri belem zajcu« (Honigmann) v Melju. Vabljeni člani in prijatelji strelskega športa!
liko število protituberkuloznih c.span-zerjev.
Osrednja protituberkulozna liga se obrača na slovensko javnost s prošnjo, da pripomore njenim stremljenjem z odkupom kolkov. Za letošnje Velikonočne praznike naj velja geslo: »Na vsako velikonočno razglednico kolek lige!« Izkupiček iz prodaje kolkov je namenjen za počitniške kolonije od tuberkuloze ogroženih otrok. Lani je liga poslala v kolonijo 20 otrok, letos se mora število podvojiti. Zato naj vsak po svojih močeh pomaga! Zato kupi vsakdo naše kolke!
Kolki so po 50 para. Naročajte jih na naslov: Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 20. Na prodaj bodo tudi po trafikah v krajih, kjer obstojajo organizacije protituberkulozne lige.
Izpred sodišča
Če se fantje sovražijo.
Koliko fantov je že spravil v ječo nož ali kol, o tem beležijo sodne kronike nešteta žalostna poglavja. Nešteto strogih kazni je že izreklo tudi mariborsko sodišče radi krvavih in divjaških pretepov, in zato je tem žalostnejše dejstvo, da vse to pri naših fantih ne zaleže mnogo.	t
Včeraj je obravnaval mali senat zopet tak žalosten primer. Na zatožni klopi so sedeli štirje mladi fantje, posestniški sinovi iz Stojne pri Ptuju. Obtožnica jih je obdolževala, da so med seboj dogovorjeni, na Marijin praznik v decembru lanskega leta pobili do smrti s koli posestniškega sina Antona Tomažiča in težko poškodovali posestniškega sina Ivana Ambroža.
Med fanti v Stojincih je bilo takrat zelo napeto razmerje. Obtoženi Anton Petrovič, Štefan Vajda, Janez Čus in Konrad Strelec so sovražili pokojnega Antona Tomažiča in njegovega tovariša Ivana Ambroža. Vsepovsod in vselej so iskali prilike, da bi se znesli nad njima. Kritičnega večera so prišli vsi štirje v Žura-novo gostilno, kjer so naleteli na večjo družbo, v kateri sta bila tudi Tomažič in Ambrož. Tedaj so sklenili obračunati z njima. Pa so odšli in oboroženi s koli počakali na Ambroža in Tomažiča, ki sta čez nekaj časa prišla iz gostilne, namenjena domov. Tedaj so iz zasede skočili nanja in obdelali Tomažiča tako strašno* da je obležal na mestu z razbito lobanjo. Ambroža pa pretepli, da se je ves krvav	^
komaj privlekel nazaj do gostilne.
Pri razpravi so trije obtoženci priznali, da so se dogovorili in napadli Tomažiča in Ambroža, le soobtoženi Konrad Strelec je tajil. Nobeden izmed obtožencev pa ni hotel povedati, kateri je pobil Tomažiča. Drug na drugega so zvračali krivdo in skušali vsak sebe razbremeniti. Toda vsi zagovori in ves jok — dva obtoženca sta ves čas med obravnavo neprestano jokala — vsem štirim obtožencem ni nič pomagal. Zagovorniki obtožencev, dr. Štor, dr. Canjko in dr. Senčar so sicer predlagali zaslišanje novih prič, kar pa je senat zavrnil. Po daljšem posvetovanju je predsednik vss. dr. Lenart Tazglasil obsodbo: posestniška sinova, 201etni Anton Petrovi.Č in 23letnl Konrad Strelec sta obsojena vsak na 4 in pol leta težke ječe, Metni posestniški sin Štefan Vajda na 3 in pol leta težke ječe, 20 letni Janez Čus pa na 4 leta težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Razen tega morajo plačati očetu pokojnega Tomažiča 3700 Din za pogrebne stroške in 3000 Dih Ambrožu za bolečine. — Huda, a zaslužena kazen.
S policije.
Policijska kronika od včeraj in dane* je suha. Zabeleženo imajo eno aretacijo in par prijav zaradi manjših policijskih prestopkov.
Pedagoška Centrala v Mariboru
ima v soboto 19. t. m. v risalnici deške meščanske šole redni občni zbor. Začetek ob 9.30. Na predvečer občnega zbora v veliki kazinski dvorani priredi P-predavanje s temo »Problemi ženske vzgoje v današnji družbi«. Predava dunajska zdravnica in psihologinja dr. So-fie Lazarsfeld. Začetek ob 20. uri.
JVED IVAR KREUGER
Kralj užigalic
ki se je te dni v Parizu ustrelil*
Na vsako velikonočno razglednico kolek protituberkulozne lige!
v M ar Ib OTU, dne 17. ITT. 1932.
: iimHB
Sokolstvo
Enajstletna učenka o Tyršu
»Br. vaditelj, napisala sem spis o sobotni proslavi lOOletnice Dr. Tyrša« mi ie dejala mala Rozika, ko je prišla k telovadbi. »Ali bi ga prečrtali, a smejati se ne smete.« »Seveda bi ga rad čital in & bo lep in dober, ga ponesem gospodu uredniku »Večernika«, ki ga bo priobčil v listu;« sem ji odgovoril. Ej kako je bila vesela mala Rozika in sem ji tudi izpolnil željo. V naslednjem bom napisal dobesedno spis, kakršnega mi je izročila Rozika Mesihova.
Stoletnica Dr. Miroslava Tyrša
(Po slavnostnem govoru g. nadučitelja Hrena).
Petega marca 1932 smo Studenčani Praznovali s Sokolskem domu stoletnico rojstva velikega moža Dr. Miroslava Tyrša. Rodil se je 17. septembra 1832. Njegov oče je bil zdravnik, a žal ga je kot petleten deček izgubil, čez dve leti mu je umrla tudi mati. Ostal je sirota. Potem ga je vzel k sebi stric na deželo. Tu je obiskaval ljudsko šolo, se igral s Preprostimi otroki. Na ta način je spoznaval življenje, težave in veselje prepro stih ljudi. Ko mu je umrl tudi ta stric, je Prišel mladi Miroslav k drugemu stricu v_ niesto. Nadarjeni deček je obiskoval ^'Šie Šole. Okrog 1. 1848, ko so celo Evropo pretresali nemiri, — čeprav je bd Miroslav po telesu slabič, po duhu 0riak se je vpisal v dijaško legijo. In je stal nekoč na straži in pri neki manjši Praski mu je neki nasprotnik namenil kroglo, katera mu je pa na srečo le preluknjala čepico. Na ta dogodek je bil ce-1° življenje ponosen. Ko je končal šole, Se je vpisal na univero. Najprej je študi-ral za dr. prava, kmalu pa je uvidel, da i° ni zanj. Potem je začel študirati filozofijo (modroslovje). Ko je to dovršil, je bil hišni učitelj pri nekem tovarnarju. Tu |3 imel priliko mnogo potovati. Kmalu pa ie postal profesor na vseučilišču. Ko pa S3 je to delilo v nemško in češko, je on kot Slovan sprejel mesto na češki uni-yerzi kot reden profesor. Ponesrečil se jo leta 1884 v Tirolah, kjer je bival radi svojega rahlega zdravja.
Njegovo največje delo in zasluga za češki in slovanski narod je, da je ustanovil Sokole, ki so pri graditvah slovanskih-držav, bili v prvi vrsti. Dr. Tyrš nm je zapustil geslo, katero je temelj
Sokolstva:
»Bratstvo, svoboda in enakost.«
Ph, kako srečen bi bil svet, če bi se Vs* ljudje po tem ravnali.
Rozika Menih,
^ učenka 5 razr. dekliške osn. šole
Mariborski »VE C ER N! K« Jutra
■Stran 3.
Sokol v Jarenini
je tudi dostojno proslavil stoletnico Tyr-ševo. Proslave se je udeležilo članstvo in drugo občinstvo v velikem številu. Slavnostni nagovor je imel starosta kmet Mrmolja, nakar so nastopili šolski dečki Sokoliči (učitelj Kump), zatem pa telovadci (učitelj Črnko). Nastopi izborni, o-dobravanje veliko. Sledil je igrokaz »Idealna tašča« pod spretno režijo učiteljice ge. Strajnšakove in z dobro podanimi vlogami mladenk Kolaričeve, Plohlove in Drozgove ter mladeniča Lovrenca. Po igri je nastopilo še kolo deklic I. razreda pod vodstvom učiteljice ge. Karoline Čončove z okrašenimi obročki. Ljubka izvajanja deklic ob zvokih gramofona so vse gledalce zadivila. Pohvalno je treba omeniti, da so kljub hudemu snežnemu metežu prispeli na proslavo tudi člani in članice Sokolskega društva iz sosednje župnije Sv. Jakob.
Sokolsko društvo v Ormožu
priredi na Jožefovo ob 20. uri v telovadnici meščanske šole v režiji br. Praprotnika veseloigro »Pri belem konjičku«. Vsi, ki žele prebiti par veselih uric, vljudno vabljeni.
»Sestra, ali bo mogel govoriti z gospodom, ki je ponesrečil z avtomobilom in so ga pravkar prinesli na vaš oddelek?«
»Je še ves zmešan,« odgovori bolničarka.
»O, ravno prav, ravno prav! Rad bi mu prodal nov voz!«
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno.
Po sklepu upravnega odbora LNP so prvenstvene tekme 18. in 19. t. m. zaradi slabega stanja igrišč odpovedane in preložene na poznejši termin. Potemtakem je odpovedana prvenstvena tekma ISSK Maribor: SK Železničar, ISSK Maribor: SK Ilirija in SK Železničar :Atletik S. K.
Ljudska univerza v Mariboru.
Na mnogobrojne želje iz vrst našega občinstva je z ozirom na mnoge druge petkove prireditve Goethejeva proslava preložena na torek 22. marca ob 8.30 uri zvečer. V petek mi prireditve.
V pondeljek 21. marca nadaljevanje slovenskega cikla. Predava na podlagi izbranih skioptičnih slik g. dr. France Stele, državni konzervator v Ljubljani, o češčenju Jezusa Krista v slovenski umetnosti. Ta tema je pri nas popolnoma neobdelana in jo je g. konzervator popolnoma nanovo sestavil. Vendar imamo mi Slovenci iz mnogih stoletij najlep-št- spomenike o častitvi Krista, upodobljene od naših prvih umetnikov. Tu se je pobožna narodna duša najlepše odkrila. Obenem bo to lep uvod k velikonočnim praznikom. V mesecu aprilu pa priključi g. konzervator še drugo temo »O češčenju Marije v slovenski umetnosti«.
Pooodkf ma
Z Dravskega polja
Nova livarna v Račah. Bivšo shrambo za seno na travniku veleposestnika g. E. Bachlerja v Račah je kupil ing. Buhi iz Maribora in jo preuredil v livarno železa. Stroji še niso montirani.
Upokojen je obče znani in priljubljeni vodja finančne kontrole v Račah g. Ivan Topolnik.
Novo kontrolno vago je postavila direkcija drž. železnic na postaji v Račah. Omogočila je s tem iztehtati vsak železniški vagon, kar je bilo na postaji v Račah že skrajna potreba, ker nakladajo tam mnogo krompirja pa tudi drugih polj skih pridelkov. '
Prvi državni akt novo izvoljenega irskega predsednika De Valere je bila amnestija za vse politične kaznjence, ki so bili obsojeni pod predsedništvom njegovega prednika. Slika nam kaže, kako množica navdušeno pozdravlja osvobojence, ki se v okrašenih avtomobilih vozijo domov.
Iz temne Indiie
Usoda kmeta, starih krav in varstvo bolh.
Nekaj zanimivih in zelo značilnih slik
, ‘ndijskega podeželja, oziroma o tem,
. .0 S3 godi indijskemu kmetu, nam po-
a]a poročevalec »Stampe« Arnaldo Ci-poiia.
g Indijske kmet je velik siromak, izro-3n bramanom, najvišji duhovniški ka-!> na milost in nemilost. Takole se je pia j’l neki poznavalec Indije novinarju: p, en so postavili spomenik Radži m-Maton-Royu, ki je pomagal odpra-1 grozno šego, da je morala indijska sm°ya za svojim možem prostovoljno v krmo a srmad'’ nai b* bili rajši pomagaii , . tu> da se reši trinoštva bramanov, te največ krivo njegove bede. se«;;1	. maid so za kmete pravi krvo-
s taVnain!arii polovic° Pridelka, ki si ga pein °e. m™ ^rudom pribori, mu pobe-oni ® ? bramanov je ogromno, in izkiis*321^ jastrebi na kmeta, kadar w Z s fi;aco- v varstvo svojega pridel-nih	, z riževih poIj iate Požreš-
tien c ?e kamen frače zadene kakšno kazen ’, je takoj tu braman, da kot bere JV°^°r° za uboj živega bitja po-greLl ’ je v razmeriu z revščino nika naravnost velikanska.
nič n 16 YPrašal novinar, ali se Angleži kmet6 P.rigaj0’ da bi se te razmere za Anglež3 cZPoIjšale’ ^ dobiI v odgovor: niti n ' , tam zunai na deželi ljudje Bier v v ° za Angleže. Ali imate na pri-KaJ Pojma o tragediji starih krav
na deželi? Vedeti morate, da je ena najtežjih skrbi hindujskega kmeta, kako bi se znebil svoje stare jalove krave, ki mu več ne koristi, ampak mu je samo v breme pri njegovem že itak bednem gospodarstvu. Usmrtiti je ne sme, pustiti jo, da pogine gladu, tega tudi ne sme — eno kakor drugo prepoveduje vera — in bi moral bramanu svetišča plačati za pokoro najmanj deset rupij, kar je zanj pravljična številka. Torej mu ne preostane drugega, kakor da se ponoči akrivaj z ubogo kravo izmuzne iz vasi in po dolgem romanu kravo daleč kje »izgubi« ali pa, če prebiva v bližini mesta, da povede kravo v kako zelo obljudeno četrt, jo tam enostavno pus(i in sam hitro izgine v temno noč. Zato so pa indijska mesta polna starih krav, ki jih usmiljeni ljudje vodijo na smetišča, da si tam med odpadki najdejo kaj za pod stare zobe ...
V sedanji krizi, ki jo preživlja Indija, je bramanstvo vse preveč tesno povezano z nacijonalizmom. Sam Gandhi ni še nikoli našel besede proti džajnom, Džaj-ni, to so pravoverni pristaši predbudi-stične sekte Džajna, ki je bila prvotno udomačena v Amehabadu, rojstnem mestu Gandhijevem, ki pa je danes razširjena že po vsej Indiji. To so ljudje, ki da se izognejo nevarnosti, da bi v silobranu pomotoma usmrtili kako bolho pošljejo na svoje ležišče nainrei služabnika, da se bolhe napijejo njegove krvi in da potem džajna ni tako nadlegovali v svojem nočnem počitku ...
O teh džajnih je pravil novinar,te ' & neki trgovski potnik: Poznam vA«y Vesa glavarja te sekte osebno- Te pril—mn
star gospod, ki mi je izročil zaloge raz-
glednic s slikami iz indijske mitologije
v komisijsko prodajo. Napravil sem s temi razglednicami po vsej Indiji sijajno kupčijo. Indijci-mislijo, da so te razglednice narejene v Indiji, v resnici so pa »made in Germany«. Tudi novinar sam je videl te razglednice v bazarskih vagonih, kakor jih imajo vsi vlaki na glavnih železniških • progah Indije, in v katerih prodajajo samo »svadeske«, domače izdelke. Novinar se je čudil, da trpijo Angleži na železnicah, ki so izključno njihova, last, ta bojkot angleških proizvodov. A neki Anglež mu je to pojasnil: Železniške družbe sicer financira Anglija, toda z osobjem je stvar drugačna. Prvotno je bilo to osobje angleške narodnosti. Sčasoma pa so se železničarji bolj kakor drugi angleški nižji uradniki poženili z bibicami. »Bibi,« tako imenujejo indijske ženske, porojene iz mešanega zakona med Indijkami in Evropejci, oziroma Evropejkami in Indijci. In v Indiji je vedno tako, da stori sin, kar je storil oče. Je vzel oče »bibi«, vzame tudi sin »bibi«. Tako je večina železničarjev mešancev prve, druge ali tretje stopnje. Izjema so samo višji uradniki in pa strojevodje brzovlakov, ki so vedno čistokrvni belci. Pri tem je treba omeniti, da so železnice sploh nekaka nevtralna tla, kjer uživajo Indijci iste pravice kakor Evropejci, oziroma belokožci. Dandanes, v dobi Gandhija, pa še celo. Danes ni pri vlakih več posebnih vagonov za bele gospode. Z voznim listkom zadobi tudi Indijec pravico, da sme sedeti z Evropejcem skupaj celo v vrvem razredu!
Primorske novice
Vsak mesec ie v Istri nekaj razprav radi žganjekuhe, največ pa jih je v Gorici. Žganjekuha je visoko obdavčena. Ljudje ne zmorejo take davščine, stare gospodarske navade pa tudi nočejo opustiti. Te dni so bili obsojeni v Gorici trije kmetje iz Gor. Trebuše, dva Humarja in Logar, vsak na tri mesece zapora in gio-be 1053, 1900 in 2145 lir, kmet Mrak pa je bil obsojen samo na globo 1000 lir-Trdili so, da so kuhali žganje samo za domačo rabo. Koncem lanskega leta smo poročali, da sta bila dva kmeta radi skrivne žganjekuhe obsojena, eden na 8400 lir globe in 4212 lir takse, drugi pa na 7020 lir globe in 3510 lir takse. Vložila sta priziv. Ce ne bo ugodno rešen, pridejo posestniki radi žganjekuhe na boben.
Na reški prefekturi poitalijančuiejo 'slovanske priimke tako-le: Prohaska Prosperi, Bilnaček Bilancini, Hrdličl-a Relinf, Turk De Torre, Host Costa, Hočevar Orefice, Blaževič Biasi, Kraševec 1 Grassi, Cikovič Lombardi.
v reški pokrajini je okoli 20 azilov »Italie Redente«. Kar jih je med Slovenci se nahajajo vsi v tesnih in zaduhlih prostorih starih že zapuščenih občinskih 1 stavb . Predsednica društva, vojvodinja d’Aosta, je zahtevala od občinskih načelnikov boljše prostore za azile. Odgovorili so, da jih ni in za nove ni denarja. Otrok je v azilih malo.
»Corriere Istriano« proslavlja Duceja, ker je nakazal dva milijona in stotisoč lir za sanacijo zadrug, ki so bile v rokah »drugorodcev« in so potem zašle v fi-i nančne težkoče. Glede istrskih zadrug pravi »Corriere«, da je došla pomoč baš .še pravočasno, ker sicer bi bile tezadru-' ge letos vse propadle.
Nad 70 let stari kmet Anton UljaniČ iz Dolenjega pri Boljunu je bil v Puli obsojen na 6 mesecev zapora, ker se je z nožem uprl orožnikom, kakor je trdila obtožnica. Orožniki so iskali njegovega sina. Vaščani pravijo, da Uljanič ni razumel orožnikov. Italijansko ne zna, orožniki pa govore težka južna narečja, da jih še domači Italijani ne razumejo. Ko niso dobili odgovora, so orožniki prijeli Uljaniča, ki se je pričel braniti. Pri tem je zadel v voz in dobil poškodbo, radi katere je moral v bolnišnico. Ko je ozdravel, je šel v zapor in sledila je obsodba. Pri prizivni razpravi so sodniki nekoliko vpoštevali Uljaničeve navedbe in mu znižali kazen na štiri mesece. Sedel pa je v zaporu že več ko toliko časa. Zato je smel končno oditi domov.
Smrt »matere češkoslovaških legionar« jev.«
V Pragi je te dni umrla ga. Marija Čer-vena, »mati češkoslovaških legionarjev« v Rusiji. Dasi takrat že 60 let stara, se je Červena vsa posvetila delu za češkoslovaške legije. V njeni hiši v Rusiji je živel več tednov tudi predsednik T. G. Masaryk. Za svoje delo po vojni je bila odlikovana z najvišjim češkoslovaškim odlikovanjem in vsi Čehoslovaki so jo poznali kot »mate*- češkoslovaški legionarjev«. Pogreba so se udeležili poleg ogromne množice bivših legionarjev tudi zastopniki vlade, njeno krsto pa so ponesli na mrtvaški voz štirje generali.
Šestletna samomorilka.
Kakor poročajo iz Poznanja, je tam neka Šestletna deklica hotela izvršiti samomor. Polila si je obleko s petrolejem in jo zažgala. Na srečo so jo mogli ljudje rešiti, še preden je zadobila hujše poškodbe. Vprašana, zakaj je to storila, je rekla; T'sr sita življenja ...
Stran X\
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra
V Mariboru, dne 17 III. 1932,
■■■lin »mil ——	|| II IIIH MISKB—M*
Currer Bell:
70
Lowoodska sirota
Oh, kako slepe so bile moje oči, kako slabo sem se vedla!
Moje oči so bile zaprte. Črne krnice so me obdajale, misli so hrumele kot črno, rušeče valovje- Osamljeni, šibki ženi brez volje se mi je zdelo, da ležim v strugi usahlega veletoka; čula sem hudournike v oddaljenih gorah in čutila, kako bodo prigrmele povodnji; a nisem bila kos, da bi planila pokoncu, nisem imela dovolj moči, da bi utekla. Ležala sem onemogla na tleh. »Umrla bi —« to je bilo moje edino koprnenje. Le ena sarna lučka je še brlela v tej noči — misel na Boga, ki je porodila v meni neizgovorjeno molitev. Besede so mi blodile po mračni duši kot nekaj, kar bi morala šepniti, a ni bilo sile, da bi jih bila izrekla:
»Ne zapusti me, o Bog, ker sila ic blizu in ni ga, ki bi mi pomogelL
Bila ie biizu; in ker nisem poslala prošnje v nebo, da bi jo odvrnilo, ker nisem ne sklenila rok ne upognila kolena ne zgcnila z ustnicami — je sila tudi prišla. S polnim, težkim pljuskom so me zajeli vrtinci. Vsa zavest strtega življenja, izgubljene ljubavi, udušenih nad, ubite vere se je zrušila name kot glenasta, zavratna poplava. — Te bridke ure ne morem opisati. Zares, »vode so mi zajele dušo, pogreznila sem se v globoki filen, nisem našla tal, zašla sem v globočino, vali so zagrmeli preko mene.«
VII. poglavje.
Sele tekom popoldneva sem dvignila glavo. Ozrši se, sem opazila, da zahajačoče solnce zlati okno sobe Tedaj sem se vprašala: »Kaj mi je storiti?«
Duša mi je odgovorila: »Ostavi Thornfield takoj!« a ta odgovor je bil tako nagel, tako strašen, da sem si zatekniia ušesa- Takih besed nisem mogla poslušati, »Nič mi ni do tega, da nisem več Rochestrova nevesta; da so bile razkošne sanje o možitvi ž njim le puh in pena, bi bilo moči tudi prenašati; a da moram ibrez odloga za večne čase ostaviti svojega gospodarja, to boli, tega ne zmorem!«
A potem mi je notranji glas zagotavljal, da bi tudi Jto prebila, in prerokoval, da to tudi storim. Borila sem ise z lastnim ukrepom. Hotela sem biti šibka, da bi ^se ognila bodočim mukam, ki sem jih videla tako jasno bred seboj. Zato se je vest uprla strasti, zatrjujoč ji, |da si je doslej le konček noge oblatila, a kmalu bo Vdihnila v globinah močvirja.
»Odtrgajte me torej od njega!« sem zakričala. »Na.i
mi kdo pomore!«
»Ne, sama se moraš odtrgati, nihče ti ne pomore. Sama St izderi desno oko, sama si odsekaj desno roko! krce ti bodi žrtev, ti sama pa žrec, ki ga daruje.«
Mahoma sem skočila pokoncu. Zona me je obli-.vala v tej samoti, kjer me je pošastno preganjal iako neizprosen sodnik, v tej tišini, ki jo je motil tako grozen glas. Tedaj se mi je zavrtelo; opazila sem, da bom od razburkanosti in izčrpanosti obolela. Ne - jedi ne pijače danes še nisem imela v ustih, zajutrka se davi nisem bila doteknila. Čudno me je zabolelo, ko sem ugotovila, da še ni bilo nikogar k meni, da še nihče ni bil vprašati, kako mi je, da me še nihče ni pozval v pritličje. Niti Adelke ni bilo k meni, rrtti gospa Fair-fax me ni bila iskat. »Prijatelji vselej pozabljajo na tiste, ki jih sreča ostavi,« sem zamrmrala, odpehnivši zapah in stopivšl iz sobe. Spoteknila sem se ob oviro, ker v glavi se mi je še vedno vrtelo, slabo sem videla, udje so mi bili šibki. Nisem se takoj zavedela, padla sem, a ne na tla, ker me je prestregla iztegnjena roka. Mr. Rochester je sedel pred pragom moje sobice.
»Končno prihajaš,« je dejal. »Veš, dolgo sem te čakal. Prisluškal sem ves čas, a niti genila se nisi, niti zastokala Še pet minut take tišine, in vdrl bi bil v sobo kot vlomilec. Izbegavaš me torej? Zaklepi ješ se in sama trpiš! Rajši bi bil videl, da si prihrula nad me in me silovito oštela. Strastna si, pa sem kaj takega pričakoval. Bil sem pripravljen na dež pekočih solz; želel sem si samo, da jih potočiš na mojih prsih. Tako pa jih je vsrkal brezčutni pod ali robček. — Toda motim se: ti se sploh nisi jokala- Vidim bledo lice in motno oko, a niti sledu kake solze. Rekel bi torej, da ti je le srce lilo krvave solze.«
»No, Jana! niti besedice očitka? Nič bridkosti, nobene žalitve? Ničesar, kar bi zbodlo človeka, kar bi razpalilo strasti? Mirno sediš, kamor sem te posadil in me gledaš s trudnimi, trpečimi očmi.
»Jana, nikoli te nisem mislil tako raniti. Da je kdo imel le eno majceno jagnje, ki je bilo njegovemu srcu drago kot detece, ki ga je hranil z lastnim kruhom, pojil z lastno kopo in negoval v lastnem nedru; in da je po kaki zmoti to jagnje zaklal v klavnici: ne bil bi se radi svoje krvave pomote tako kesal, kakor se kesam jaz radi svoje. Ali mi jo kdaj odpustiš?«
Odpustila sem mu pri tej priči in na mestu. Take globok kes se mu je poznal na očeh, tako resno obžalovanje mu je zvenelo iz glasu, tako odločen je bil videti, tako silna ljubav se mu je odražala z lica, da sem nm vse odpuščala. A ne z besedami, ne na zunaj — le v globini svojega srca.
»Dobro veš, da sem podlež, Jana?«" me je nato žalostno vprašal, čudeč se mojemu miru in molku, ki je bil bolj izraz moje šibkosti, nego trde volje.
»Da, sir.«
»Potem mi to čisto in bistro povej — ne štedi me!«
»Ne morem; trudna sem in bolna. Malo vode bi rada.«
Zastokal je, da ga je vsega streslo, potem me je vzel v naročje in me je odnesel v pritličje. Kmalu sem občutila dobrodejno toploto kamina. Ponudil mi je vina; srknila sem enkrat, dvakrat iti sem oživela. Ko sem še pojela, kar mi je nudil, sem bila spet pri zavesti. Sedela sem v naslonjaču v knjižnici, gospodar pa je sedel tik .mene. »Ko bi mogla zdaj umreti, ne da bi me prehudo zabolelo, bi bilo zame najbolje,« sem si mislila, »potem bi. mi ne bilo treba trgati z naporom vezi, ki me vežejo z Mr. Rochestrom. Kakor se mi vidi, ga moram ostaviti. A ne zapuščam ga rada — ne morem ga ostaviti.«
»Kako se zdaj počutiš, Jana?«
»Mnogo bolje. sir. Kmalu mi bo povsem odleglo.«
»Še enkrat srkni vina, Jana!«
Storila sem mu po volji. Postavil je čašo na mizo, stopil pred mene in me pazljivo motril. Nenadoma se je okrepil in v strastni vzburkanosti zastokal. Hodil je nekaj časa po sobi in se potem vrnil k meni. Skloni! se je k meni, kakor bi me hotel poljubiti, jaz pa sem se spomnila, da je vsako draganje sedaj nedovoljeno in sem okrenila lice-
»Kako! — Kaj to pomeni?« je vzkliknil. »Oh! Saj vem! Nečeš poljubiti soproga Berte Mason? Praviš, da mi je naročje že zavzeto in da so mi objemi že oddani?«
»Na vsak način tam nimam več pravic, sir.«
»Kako, Jana? Prihranil ti bom besede, odgovoril bom namesto tebe. Hotela si reči, da že imam ženo, kajne?«
»Da.«
»Č*e tako misliš, moraš imeti čudno mnenje o meni. Imeti me moraš za spletkarja, za nesramneža, za grdega podleža, ki se je kazal nesebično zaljubljenega, da te ulovi v dobro skrito zanko in ti vzame čast in ti ukrade spoštovanje do samega sebe. Kaj porečeš na
to? Vidim, da ne najdeš besed. Najprej ti povem, da si še vedno šibka in jedva dihaš, potem pa še to, da se že nisi navadila me obtoževati in zasramovati. Saj te ni volja, da bi mi kaj očitala. Ti le razmišljaš kaj bi storila, ker besede po tvojem mnenju nič ne zaležejo. Poznam te in stojim na straži.«
»Sir, ničesar Vam ne mislim prizadeti,« sem dejala; tresoči se glas me je opominjal, naj ne govorim preveč.
»Ne v tvojem smislu besede me nameravaš uničiti, marveč v mojem, Trdiš, da sem oženjen. Zakonskemu možO se boš umikala, Še poljubiti me pravkar nisi ho« tela. Odtujiti se mj hočeš, živeti pod tem krovom le kot Adelkina vzgojiteljica. Ce ti kdaj porečem prijazno besedo če ti prijateljska misel gane srce, se boš hudovala: »Ta človek bi me bil skoro ponižal v svojo priležnico. Kamen in led moram biti vzoči njemu.« 1° v kamen in led se seveda tudi preleviš.«
Zakašljala sem in se hudo premagovala, da sem mu mogla odgovoriti: »Vse se je izpremenilo okoh mene, sir. Tudi jaz se moram izpremeniti, o tem ni dvoma. Da se ognjem kolebanju čuvstev in večnemu boju s spomini in mislimi, mi preostane le ena pot: Adeiki morate poiskati novo vzgojiteljico, sir.«
»Oh, Adelka pride v šolo, to sem že uredil. Tudi te ne bom mučil z ogabnimi spomini na Thornfield-Hall; na to prekleto gnezdo, na to nesramno grobnico, ki kaže pošastno živo smrt luči belega dne, na ta tesni kamnati pekel s hudičem, ki je hujši od legije umišljenih. Jana, saj ne ostaneva tu. Grešil sem, ko sem te privedel v Thornfield-Hall, vedoč, kaj me tu plaši h) straši. Še preden sem te videl, sem vsem v gradu uka« zal, naj skrivajo pred teboj tajno tega prokletega kraja, a le zato. ker sem se bal, da bi Adelka nikoli ne našla vzgojiteljice, ki bi hotela ostati s takim strašnim stvo« rom pod isto streho. Moji načrti niso dovolili, da hi blazno ženo prestavil drugam, dasi imam staro (»Šoki je še bolj skrita in oddaljena od sveta kot ta, Tanj bi jo bil lahko varno skril, a smilila se mi je, ker 16$ tisti kraj sredi vlažnih gozdov in je nezdrav. Zato sem se zbal takega ukrepa. Bržkone bi me bilo tisto mokro zidovje kmalu rešilo bremena. A vsak lopov sc drži svojega zločina: ni me volja, da bi koga neposredno ubij, in ko bi ga še tako sovražil.
Utajivši ti soseščino tiste možače, nisem mnogo dosegel, ker bližina tega satana je in je vselej bila zastrupljena —.
Toda zaklenil bom Thornfield-Hall. S čavlji zabijem glavna vrata in z deskami zaslonim dolnja okna. Gospa Poole dobi dve sto funtov na leto, da ostane pri moji ženi, kakor imenuješ tisto strašno veščo. Graee vse siori za denar in nje sin, čuvaj v Gri-msby Retreatu, naj ji bo v druščino in naj ji pomore, kadar bo moja žena, obsedena od hudiča, poizkušala zažigati speče ljudi, jih klati ali trgati z zobmi —.«
»Sir.« sem mu segla v besedo, »neizprosni ste vzoči nesrečni dami Govorite sovražno o njej, z maščevalno mržnjo. To je okrotno, saj ne more nič za to, da je blazna-«
»Jana. ljubica moja, ne veš, kaj govoriš. Spet tne slabo sodiš. Ne mrzim jc, ker je blazna. Da si ti na njenem mestu, misliš, da bi te sovražil?«
»Da, sir, res mislim tako.«
“ # ’ (T. SOKLIČ)
Maribor
tastapnilci se aprejipaio
najpreglednejša Kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
.o
——	11» >■ «i
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih t
IM
pfaiek j, «clvo
;,j-
U ilt
: Z#fc»o!te m***«* M
m
lanisiu sladkor I
«««MUfMKl
MrtM
»»n* . akux	\
! y*.ki.|	mu*	.
Tl Za nas „Dinar"
- tupujemo proizvode :, domačih znamk I
jj
mmcBiio ] Za Vaš denar
dajemo Vam blago najboljše kakovosti :	i jn zaj0 |UCjj jamčimo
33-a
Škatljo za risalni pribor
polno, sem zgubil od meščanske šole po Aleksandrovi cesti do Melja. Najditelj naj jo odda .v, upravi »Večerm-ka«.	903
Tednik »Zabavni list«,
Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo Din 1. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.	23a
737
NAJNOVEJŠE
MODNE LISTE
za pomiad in po e-je
dobite v knjigarni m papirnici
1ISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Razpošiljamo jih tudi po povzetju ! Dopisnica zadostuje!
Prvovrstna govedina 4—6 Din, jutri, petek. Svinjsko in teletino od 8— Din naprej. Svojim cenj. odjemalcem naznanjam, da imam veliko zalogo vsakovrstnega prekajenega mesa za Veliko noč, po najnižjih ce-
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
Na dobro domačo hrano
in stanovanje sprejmem takoj gospoda. Mesečno Din 450.—, Aleksandrova c. št. 57.	907
Prodam hišo,
enodružinsko, z lepim, 1036 m5 velikim vrtom v Gozdni ulici 45, v Mariboru.
1000
Naznanila!
Žiberna Ivan, Počehova toči prvovrstni rizling od 5 litrov naprej a 6 Din.
912
Gostilna Seiiried, Aleksandrova c. 79.
Za vse Jožeke! prima vino a liter 5.—, 8.—, 10— Cer ulico dokler traja zaloga, Pivo vrček Din 3.50.	915
predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC
STANKO DETELA v Mariboru.
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik