videli pesem natisnjeno. Pesmi zlagati in pesmi dajati v natisek, to se jim zdita neločljivi stvari. In vendar kolika zmota! Pesmi zlagati in jih lepo pisati v svoj zapisnik, to je hvalevredno delo, katero priporočam vsem mladeničem in našim zavednim Slovenkam, vsem, ki imajo vneto srce: a pesmi priobčevati — to je druga stvar, drugo delo, drug korak, pri katerem treba mnogo, mnogo pomisliti. In bodi si, da jih pošljejo radi uredništvu (kakor jih tudi urednik »Dom in Svet«-a dobiva ' mnogo, rad sprejema ter tudi rad eita), a da bi le tako nujno, tako trdo ne zahtevali, naj se natisnejo njih umotvori! Ko bi veljalo to načelo v obče — vsaj kolikor možno, — koliko drugače bi bilo slovstvo! Imelo bi res dragoceno in veljavno vsebino, zlasti pa bi ne bilo v njem vseh onih slabih stranij človeškega življenja, ki niso človeštvu v čast in korist. Prava modrost človekova je v tem, cla zna presoditi vrednost vsake stvari. Niso vse reči jednako dobre. Ali je pametno, izbirati si slabe, dobre pa za-metati? Tudi naroči si mora za svoje hotenje in delovanje izbirati dobrih predmetov. Cim umneje ravna, tem višja je njegova stopinja, tem boljši je narod sam. mmmd ' - -v. • ~iiL«6'¦-.:¦ ^^SfStA.^.vi ' ; ¦ ¦' 5^''-*&r&r}k