Kako gospodarimo v Ljubljani?
Bolj kot kdaj koli poprej spremljamo zad-nja leta uresničevanje dnižbenih načrtov, tako ob&nslrih, mestnih, republiškega. Za-vod za družbeno planiranje Ljubljane je pripravil poročilo o uresničevanju družbe-nega  plana mesta Ljubljane za obdobje
1981 - 1985 v obdobju 1981-1983, mestni izvTŠoi svet pa je za julijsko sejo zborov mestne skupščine pripravil izvleček iz te ob-sežne analize ter tudi oceno razvojnfli moi-nosti za pribodnje leto.
In kako smo v mestu uresničevali družbe-ni načrt v preteklih dveh letih? Dosežena je bila (v povprečju) 1-odstotna rast družbene-ga proizvoda, kar je predvsem posledica ra-sti industrijske proizvodnje. Bolj pomem-ben od tega podatka pa je podatek, da smo v Ljubljani v minulih dveh letih na področju izvoza presegli načrte. Ljubljansko gospo-darstvo je tako leta 1981 izvozilo za 22 odstotkov več blaga kot prej, leta 1982 pa za 14 odstotkov več. Pri tem smo pred dvema letoma uvozili za en odstotek več blaga, leta
1982 pa je bil uvoz manjši za sedem odstot-kov.
In še nekaj drugih podatkov., V družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji je bilo sezi-danih 5.464 stanovanj, PTT je povečala zmogljivosti za 30,500 telefonskih priključ-kov, realni osebni dohodki so se leta 1981 znižali za 8,5 odstotka, leto kasneje za 2,4 odstotka, cene življenjskih potrebščin so se leta 1981 povečale za 34 odstotkov, leto kasneje za 29,4 odstotka. Leta 1981 je bilo od vseh naložb 55 odstotkov usmerjenih v gospodarstvo, leto kasneje pa se je ta števil-ka ptovečala za 11 odstotkov.
In kako poteka uresničevanje družbenega načrta v letošnjem letu? V treh letošnjih mesecih je ljubljansko gospodarstvo izvozilo za šest odstotkov manj blaga kot teto poprej (na konvertibilno tržišče za 1 odstotek manj), vendar je treba ob tem poudariti, da se izvoz povečuje. Le ob tem pa ne moremo
mimo podatka, da izvoz v letošnjih petih mesecih za lanskim povprečjem zaostaja za 23 odstotkov - oziroma za 10 odstotkov na konvertibilno tržišče.
Fizični obseg industrijske proizvodnje se je do maja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 3,8 odstotka. Ob tetn podat-ku je pomembno, da so proizvodnjo poveče-vale predvsem prednostne panoge industrij-ske - strojegradnja, proizvodnja električnih strojev in aparatov ter bazična in kemijska predelovalna industrija celo za 8,7 odstotka.
V treh letošnjih mesecih je imelo v Ljub-ljani izgubo 85 delovnih organizacij, kar je sicer manj kot leto poprej, vendar pa je bila vsota kar za 78 odstotkov večja in so izgube znašale skupno 2.018 milijonov dinarjev.
Letos je spet začela oživljati naložbena dejavnost, saj je bilo začetih 80 novih ob-jektov s skupno predračunsko vrednostjo 2.625,6 milijona dinarjev.
V  letošnjih petih mesecih je bilo v mestu pridobljeno uporabno dovoljenje za 353 no-vih stanovanj, v gradnji pa je še 1.929 stano-vanj, žačetih pa je bilo letos 575 novih sta-novanj.
V  treh mesecih se je število zaposlenih v mestu povečalo za 0,6 odstotka. Na novo se je zaposlilo 72 delavcev v negospodarstvu, medtem ko se je število zaposlenih v gospo-darstvu zmanjšalo za 51 delavcev. Do 20. maja letos je bilo prijavljenih 1.548 nezapo-slenih ljudi, od katerih je bilo dejanskih iskalcev zaposlitve 832.