8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Primorski
*°šinina Dlačana v eotovini	_..	_	_ 1	__> _
nevnik
-tna plačana v gotovim	dnnA ..
Abb. postale 1 gruppo	Lidia	lir
Lelo XXXIII. Šl. 128 (9736)
TRST, nedelja, 5. junija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi £akriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Prepad je ostal
^nferenca «Seoer-Jug» za med-?r°tlno gospodarsko sodelovanje v ki predstavlja končno fa-',Pogovorov med razvitimi in ne-r^vitimi deželami, ki so se začeli av tako v Parizu pred poldru-0 letom, se je v bistvu zaklju-gr z neuspehom. V glavnem me-» Francije so se štiri dni poga-J' Predstavniki 8 razvitih držav Avstralije, Kanade, Japon-'e' Španije, Švedske, Švice in Ev-Pslce gospodarske skupnosti — perica je nastopala kot zdru-[!]?. en,Jta) in 19 dežel v razvoju g“!'rije, Saudove Arabije, Argen-Brazilije, Kameruna, Egipta, Pejiče, Indije, Indonezije, Irana, Jra’ Jugoslavije, Mehike, Nige-Je’ Pakistana, Peruja, Venezuele, ^tra in Zambije). Pogajanja so
•	nnnašala na vrsto različnih vpra-j Vendar so predstavniki bogatih
prišli v Pariz predvsem z F^nom, da bi dosegli sporazum , bolj ali manj prikrito nadzor-W° nad cenami surovega petrole-» ki ga črpajo v nerazvitih finali, predstavniki drfav v raz-..lu Pa z namenom, da bi dose-5 JPorazum o strukturalni spre-htibi mednarodnega gospodarske-} reda, o vsaj delnem izbrisu J!Pnvga dolga do razvitih držav v ( "n okrog 180 milijard dolarjev, .ličiti svoje kupne moči oziroma postavitvi pravičnejšega razmer-cenami primarnih in indu-piskih proizvodov. Vsa druga j 'ošanja so bila za ene in za jjOe postranskega pomena.
#	teh postranskih problemov, pVezi s katerimi sta bili obe stra-
Pripravljeni nekaj popustiti, sa-P da bi lahko tekla razprava tu-u,° omenjenih osnovnih temah, so r 1 dejansko doseženi določeni spo-in to je tudi vse, kar je Jnesla pariška konferenca. Glede P°vnih tem pa so ostale stvari 1 ko prej neizpremenjehe. tako J* mimo pozitivnih ugovitev v pPhem poročilu, je bilo izda-j °b zaključku pogajanj, se je , Ferenca praktično zaključila z p1sPehom. Z delnim neuspehom t Hlašaj0 opazovalci: uspeh naj bi 9rnreč bn ie v tem, da se pogani0 niso razbila in da se bo dia-j I rped bogatimi in revnimi de-kh”1* na<daljeval na drugih rav-l9 in v okviru drugih forumov, Pušča odprta vrata za nove L orence v bližnji ali daljni pri-sli.
«sno je namreč, da niti bogati, °ni v razvoju ne bodo opustili dlj" ,*> da bi se prej ali slej vsaj l^rpo dogovorili s sobesedniki, i!1' niti bogati se ne morejo na-((| ,e razvijati, ne da bi jim bilo nalovljeno sodelovanje nerazvitih, tj' revni ne bodo mogli premasti-faV°ie0a tehnološkega «gapa» brez 'U)ži razvitih držav. Kljub ne-Puiarnosti, ki jo je i> svetu •po-tp[0|*i!a politika dežel proizvajalk r°leja o stalnem višanju ce-djj ta surovo gorivo, vzbuja ven-® razumevanje strah 19 ne-
0	l®'Wt dežel, da bi brez dogovora hstrukturalni spremembi
narodnega gospodarskega reda i,,901’ ne postali še bogatejši, rev-\(Pu še revnejši. Zgodovina pri tij;. Povsem potrjuje pravilnost Pve bojazni.
Green je v svojem delu ^ ,e 'P-nemp. Note on Imperialism j9 ftevolutiunv zabeležil, da so in-^ rijslco razvite države leta 1963 tr9'afe iz nerazvitih 99% vse po-}j,&lle kopre, 98% kave, 96% jute, L' .dajo, 93% zemeljskih lešni-C S$% boksita. 86% cina, 86% c '“»-a, 7g% sladkorja, 76% kav-!q 74% mangana, 61% bombami 58% bakra itd. Zdaj pa je sto-loit ° (>sPredje še petrblej. O deže-ju'v ki razpolagajo ■ s takšnim bo-P°m, po katerem se povpra■ bj 9,,je v svetu stalno ,stopnjuje, ie le*fc° rekli, da so strukturalno ia'le' Če je njihovo gospodarstvo bfee's nerazvito, je to pripisati ^Pbzirnemu izkoriščanju, katere-
1	s° bile v vseh časih podvržene
ske vire. Razvite države, in med njimi v prvi vrsti ZDA, pa so prišle na pariška pogajanja z že izdelanim načrtom, da bi ustatiovili stalno posvetovalno komisijo, ki naj bi nadzorovala cene in dobave surovega petroleja iz držav proizvajalk v države potrošnice. Tudi sestava komisije je bila načelno že pripravljena: v njej naj bi bili zastopniki OPEČ, se pravi držav izvoznic potreleja, 18 držav potroš-nic nafte in Mednarodne agencije za atomsko energijo z Dunaja. Države v razvoju pa na to niso pristale in konferenca je nujno zašla v slepo ulico. Razvite države, ki so dale pobudo za konferenco, so morale vzeti na znanje neuspeh,) njihovo razočaranje pa le pronica iz zaključnega dokumenta, ki je bil sprejet ob koncu konference.
Nezadovoljni pa so iz Pariza odšli. tudi predstavniki držav .v razvoju, ki so vendarle upali, da je končno dozorel čas za globoko pre-osnovo mednarodnega gospodarskega reda. Nezadovoljni toliko bolj, ker so na konferenci uvideli, da razviti svet hi bistveno menjal svoje koncepcije glede gospodarskega sodelovanja z nerazvitimi: mar ni šef ameriškega State departmaja C. Vanče jasno in nedvoumno izjavil, da mora iz «gospodarskih in političnih razlogov» biti v programu za razvoj revnih dežel t-prisotna kapitalistična komponenta-»? Kako malo se to sklada z uvodno trditvijo istega Vancea, da se ZDA zavzemajo za novo gospodarsko ureditev v svetu, ki naj temelji na razvoju in pravičnosti, je dal razumet’ predstavnik ene izmed latinskoameriških držav, Brazilije, ki čuti na lastni koži posledice take gospodarske politike, ko je kar med pogajanji zapustil dvorano in nediplomatsko zaloputnil vrata za seboj.
kljub vsem težavam, pravi končne poročilo konference, so bili določeni uspehi le doseženi, prvi med njimi možnost nadaljevanja pogajanj na raznih ravneh. Med vrsticami pa je lahko razbrati, da zeva tudi po pariški konferenci med pozicijami bogatih in pozicijami nerazvitih glede osnovnih vprašanj o mednarodnem gospodarskem redu tako globok prepad, da bo najbrž moralo preteči še mnogo let, preden bo sedanjo nihajočo brv nad njim zamenjal trden most.
ELIO FORNAZARIČ
SHOD PREDSTAVNIKOV ČASNIKARJEV, STRANK IN SINDIKATOV
Proti prevratniškemu nasilju enotnost demokratičnih in protifašističnih sil
*	,	' •	i
v’	^	✓
Se nobenega sledu za atentatorji na Emilia Rossija - Zenska, ki je streljala vanj, baje ni bila mapistka> Franca Salerno
RIM. 4. — Nobenega sledu za atentatorji na pasni kar, je: urednika genovskega «Secolo XIX» Bruna, ravnatelja lista «11 Gior-nale* MontaneUija in direktorja prvega televizijskega dnevnika (TG 1) Emilia Rossija. V Rimu se preiskovalci trudijo, da bi se stavili «identikit» atentatorjev, ki so izginili s svojim belim «fiat.oin 128». že res, da so a-genti odkrili podoben avto. vendar ne vedo, če 'je isti. ki so se ga posluiili teresti.
Vse kaže, da se je razblinila domneva, da bi ženska v skupini atentatorjev na Rossija bila «napistka» Franca Salerno,-ki je skupaj z Mario Pio Vdirale ušla iz jetnišnice v Pozzuoli.iu. Zdi se. namreč, da je žensko v «jeansih» in belem dežnem plašču spoznala samo ena izmed prič,
pa še ta ne povsem prepričano. Pač pa so se preiskovalci sedaj usmerili na drugo domnevo, da bi teroristka, ki je streljala na Rossija bila ženska ki jim je ušla. ko ,so pred tedni vdrli v dvosobno stanovanjc v katerem so samozvane «rdeče brigado u. redile svoj brlog. Ženska ie stanovanje najela pod lažnim ,me-nom Licia Tranquilli ln njen opis ustreza opisom prič ki so videli teroristko med napadom na Rossija.
Emili o Rossi je medtem izven nevarnosti, čeprav ga bodo morali čez nekaj tednov ponovno operirati, da bi mu vsai delno rešili nogo, ki bo ostala vsekakor nekoliko poškodovana.
Nadaljujejo se ogorčeni protesti za nezaslišano zaporedje atentatov na predstavnike tiska. V Ri-
mu, na sedežu sindikata časnikarjev FNSI so se zbrali predstavniki časnikarske stroke skupaj s sindikalisti delavskih zvez CGIL - CISL - UIL in demokratičnih strank, da bi obravnavali osnovno vprašanje «kaj storiti*.
Predstavniki KD iu vlade (E-vangelisti za vlado, Galloni za KD) sta v svojih posegih vztrajala na stališču, da bi morali časnikarji podpreti vladne težnje po »izjemnih ukrep'h». Evangeli: ti je skušal omiliti nehati'' 'i vtis. ki jo je zahteva po izjemnih ukrepih (vsi so razumeli, da gre za sporne demokrščanske predloge o gvamostriem priporu*, telefonskem prisluškovanju in avtonomnem sindikatu policije) vzbudila pri časnikarjih z obljubo, da bi ukrepi bili vsekakor «prehodnega
Med zborovanjem FNSI. Govori podtajnik Evangelisti. Za mizo Murialdi in Ccsehia
(Telefoto AišSA)
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlllllllllinHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllltlllliniHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMfllllllllllinilMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIMIIIItllllllllinillllllllllinilll
PRED »SKUPNIM SREČANJEM* SE POLEMIKE ZAOSTRUJEJO
Čedalje več pomislekov med demokristjani o vključitvi komunistov v vladno večino
Natta (KPI): «Mi se ne bomo zadovoljili s to vlado» - Craxi (PSI): «Demokrščanski strankarski in volilni interesi nas ne zanimajo» - Andreotti (KD): «Dajte mi vsaj še pol leta»
kj ra’U kapitala razvitih držav, ii>:s0 z njimi ravnale kot s kolo-tp l'-šele v zadnjem času so se ^Sestavljene države začele za-lisl9tb da jih tuje naložbe ob ne-\jethih jamstvih ne le ne podpi-1 4^°, Pri razvoju industrijskih in dejavnostih, ampak jih če-l(Je bolj udinjajo tujemu kapi-!)(« , h postavljajo v položaj, da bi yaio njihova prizadevanja, da dehtele ali vsah zmanjšale raz-IJ° z razvitimi državami, brez->a.
tff^mljivo je torej, da skupina v razvoju ma pogajanjih v hiSu "i mogla pristati na spora-V k’ bi se nanašal samo na šu-1 Petrolej oziroma na energet-
RIM, 4. — «0e komunisti .pristanejo na to, da ne bodo v vladni večini, smo pripravljeni se pogajati o čemerkoli: glavno je, da damo vladi 6 ali 12 mesecev časa. v katerem naj deluje dogovor med vsemi strankami*. Tako je mogoče strniti misli, s katerimi KD bombardira svoje volivce in somišljenike na bazi s pravo propagandistično ofenzivo. Tokrat so posegli nič manj kot Galloni in Gasparri, namestnika tajnika, KD, predsednik senata Amintore Fanfara, nato P« še Bodrato, Evangelisti, Andreotti, strokovnjak za vprašanja javnega reda Gargani in Pennacchini. Pa št vseh, nismo našteli.
»Lgit motiv* njihovih govorov se deli na dva dela. Predvsem spoznanje. da sta »obstoj in torej dejavnost vlade odvisna od nujnega sporazuma z drugimi strankami, čeprav »se nobena stranka, tem manj KD, noče pri dogovarjanju od)x>vedati svojim temeljnim in spoznavnim značilnostim*. Tako KD vztraja, govoreč o probleipih javnega reda, da je »treba na izjemno stanje odgovoriti z izjemnimi ukrepi*. Kakšni so, ti ukrepi, je znano: iiolicijski pripor, telefonsko prisluškovanje, krepitev varnostnih služb. To sta poudarila Evangelisti in Gasparri. ki vztraja, da <sje treba državi omogočiti, da bo z novimi normami ali s prilagajanjem in izpopolnjevanjem obstoječih bila kos prevratniškemu napadu*. Vse to, poudarja Gargani, v okviru »obnovljene solidarnosti strank do vlade, ki naj traja vsaj pol leta*. Pennacchini je podobnega mnenja, 1 medlem ko Fanfani vztraja pri zamisli o krepitvi varnostnih sil in organov v Italiji. Glavno pa je, poudarja Fanfani,
da se »omogoči demokristjanom, du nadaljujejo sami po začrtani poti*.
Za demokrščanski tednik «l.a rii-scussione* je Bodrato napisal komentar, • v katerem „ priznava, da «obdobje po skupnem sporazumu nr bo lahko, kajti mr mislimo, da ni mogoč splošni politični dogovor*, kajti «vidimo globoko protislovje med stališči onih, ki trdijo, da ne marajo čelnega spopada in obenem zahtevajo vključitev KPI v vladno večino*. Prevedeno v preprostejši jezik pomeni ta stavek grožnjo socialistom in drugim naprednim silam., naj ne vztrajajo pri zahtevi o vključevanju komunistov v' Vladno večino, enakopravno z drugimi .strankami, sicer KD ne bo sprejela dogovora in .bo prisiljena, ustvariti pogoje za čelni spopad na predčasnih volitvah. Opozprilo pe tenibolj jasno, ker zahteva od drugih strank (predvsem Psi), naj gredo po kostanj v žerjavico.
Krog demokrščauskih izjav se sklepa z Andreottijem, ki je torinskemu dnevniku izjavil, da je «cilj skupnega sporazuma demokratičnih strank dati vladi predah šestih me-mesecev ali, če je to mogoče, enega leta. ko nam bo jano, kaj moramo storiti in kako naj to storilno*
Na levici pa vztrajno, skoraj trmasto ponavljajo demokristjanom, da skupni dogovor ni samo formalni podpis nekega dokumenta, pač pa mnogo več. »Sporazum sam po sebi ne bo rešil vsega*, izjavlja načelnik poslanske skupine KPI A-lessandro Natta, «kajti petem ga bomo morali v parlamentu uresničevati*. Natta pojasnjuje tudj. da se KPI ne namerava zadovoljiti s sedanjo v' ido, kajti mgotoviti moramo, kateri so ljudje, ki bodo
v vladi sposobni izvajati dogovorjene točke*. Skratka »struktura vlade je velik .problem*. KPI pa vsekakor meni, .da bi bilo mogoče te stvari reševati v drugem obdobju, po sklepu dogovora, ker ni povsem prepričana, da bo do sporazuma zares prišlo.	. i ,
Za socialiste pa se je oglasil z uvodnikom v listu «Avanti» Bettino Craxi, ki piše, da «je rešitev krize možna samo, če bo mogoče programske smernice združiti s političnimi jamstvi v enoten sporazum*. Stališče socialistov, poudarja Cra-xi, ni «togo», pač pa so prepričani, dh se «mora KD zavedati, da druge stranke ne sprejemajo pretenzije KD. da bi upoštevati njene volilne in strankarske koristi*.
C ANDI DA CLRZ1
Pred 9. kongresom CGIL v Riminiju
RIM, 4. — Izhodiščna točka vsedržavnega kongresa CGIL bo neizogibno težka gospodarska kriza, ^-poglobljena razprava o njenih vzrokih in razvoju pa bo morala nakazati možnosti njene prebroditve, vsekakor pa se posegi ne. bodo smeli več omejevati zgolj na gospodarsko področje. temyeč bodo., morali zajeti celoten družbeni ustroj.
Obsežno uvodno poročilo bo pred 1.524 delegati podal generalni tajnik Luciano Lama, ki bo svoje izvajanje pričel prav z razčlembo .gospodarske in družbene krize v Italiji ter se navezal na zadnje tragične in krvave dogodke, ki se pojavljajo po vsej državi.
Jutrišnji kongres CGIL, v katero je včlanjenih nad 4 mijijone delavcev, odpira «sezono* kongresov sindikalnih organizacij na državni ravni, od 14. do 18. t.m. bo v Rimu na vrsti CISL. medtem ko bo kongres UIL v Bologni od 28. junija, do 3. julija.
Pomemben dogodek bo pa za cel teden ohromil sindikalno de javnost v Rimu, kajti vsi člani CGIL bodo v Riminiju, kjer bo tudi vebko predstavnikov drugih dveh sindikalnih organizacij. Pogajanja za obnovo delovnih pogodb, ki so bila že napovedana, kakor na primer na področju industrije in javnih ustanov, se bodo zato nadaljevala po kongresu CGIL. (bp)
značaja*
čas*.
in torej «na določen
Časnikarji pa so se, pod vodstvom Murialdija, Luciana Ce-scliie in Curzija, odločli za stališče, da morajo podpreti »težnje vseh demokratičnih sil po social-,nem napredku ir torej družbi, ki naj jamči pluralizem- in strpnost*. Glede ukrepov, ki jih zahtevajo od vlade (na ne v lastno .zaščito, pač pa v obrambj demokratičnega reda in torej varnosti vse), so časnikarji poudarili, da morajo biti taki, da bodo «v skladu z ustavnimi načeli republike, ' se je porodila iz ant:fašistične vojne*.
Poglejmo še, kakšna stališča so zagovarjali predstavniki raznih strank. Komunist Valori: »Pomagajte nam pri pveljavljanju političnih procesov, ki naj porazijo strategijo nasilja. Niso potrebni izjemni zakoni, pač pa večja vzajemnost med demokratičnimi kilami.* Socialist Manca: «Nekdo skuša destabilizirati Italijo. Zato pa moramo odgovoriti z dejanji, ki naj zagotovijo večjo trdnost družbe s sporazumi med demokratičnimi silami.* Demokristjan Galloni:	»Nasilj. je predvsem
vprašanje javnega reda. zato naj se vzajemnost kaže v podpiranju ukrepov za premostitev sedanjega položaja.* Scheda za sindikate: »Delavci so izolirali nasilneže in prevratnike. Odrinjene družbene sloje moramo prepričati, naj ne nasedajo klicu nasilja in to je mogoče spmo v Zavezništvu z delavskim gibanjem za reševanje družbenih problemov,*
Na koncu zborovanja je Ales-sandro Curzi v imenu sindikalnega vodstva časnikarjev opozoril, da smo priča prevratniškemu poskusu, ki se kot rdeča nit vleče od pokola na milanskem Trgu Fontana do današnjih atentatov. Časnikarji morajo, skupaj z javnim mnenjem, postaviti jasno mejo ločnico, ki jo predstavlja ustava in njeno antifašistično bistvo., (st.s.)
Ugrabitelji izpustili prof. Rosaria Nicoloja
RIM, 4. -- Na travniku blizu Ul. Appia so ugrabitelji malo po 22. uri izpustili prof. Rosaria Ni-coioja, znanega advokata in dekana pravne fakultete na rimski univerzi.
Profesorja so ugrabili 28. apri la. ko ga je neki njegov študent zvečer pripeljal z univerze ored vhod v vilo. Štiri ali pet zakrinkanih mož je namreč napadlo mladeniča ter na njegovi «alfetti» odpeljalo Nicoloja.
Preiskovalci s< dolgo kolebali med domnevama, če gre profesorjevo ugrabitev pripisati političnim ali zgolj izsiljevainim nameram, kajti N colo poleg advokatski ih profesorske službe opravlja še veliko drugih pomembnih in do nosnih nalog. Vsekakor bi moral sedaj sam Nicolo posredovati nravi ključ za rešitev uganke.
Nov razkol v MSI
RIM, 4. — No/ razkol / sicer ošibljeni neofašistčni MSI. Po vstopu neonacistične skupine Tina Rautija v vsedržavno tajništvo zraven Almiranteja je Massimo Anderson skupaj z voditelji struje »democrazia popolare* napovedal izstop iz stranke. Sledilo mu je nekaj deželnih svetovalcev MSI v S ciliji in več kot polovica voditeljev mladinske organizacije «Fronte della gioventu*.
Izjava IO SKGZ v zvezi s predlogom deželnega odbora o šolskih okrajih
Izvršni odbor Slovenske kullurno-gospodarske zveze ugotavlja, da je deželno odborništvo za izobia zevanje, strokovno usposabljanje in kulturne dejavnosti Furlanije - Julijske krajine poslalo deželnemu zboru osnutek za predlog o razdelitvi deželnega o-zemija na šolske okraje, ne da bi upoštevalo ustroj in organizacijo slovenskega šolstva, ki je na podlagi dveh posebnih državnih zakonov ločeno od italijanskega in mora zato imeti tudi svoje posebne okrajne organizacijske oblike.
Osnutek predloga deželnega odborništva za izobraževanje, strokovno usposabljanje in kulturne dejavnosti za razdelitev deželnega ozemlja na šolske okraje je spričo dejstva, da ne predvideva posebnih okrajnih enot za slovensko šolo od vrtcev do višje srednje šole, diskriminatorsko politično dejanje proti .slovenski narodnostni skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, o-benem pa kršitev osnovnih ustavnih in demokratičnih načel, na katerih sloni sedanja državna ureditev v Italiji, ,3. in 6. člena ustave, 3. člena posebnega stattua avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, uvoda in 8. člena osimske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo.
Že leta 1974 so se slovenske organizacije še pred praktičnim uresničenjem pooblaščenih odlokov enoduš-no izrekle za ustanovitev slovenskega šolskega okraja, vse leto 1975 pa so prvič izvoljeni okoliški šolski sveti ter zavodski sveti poleg slovenskih organizacij zahtevali slovenski šolski okraj iz enostavnega in logičnega razloga, da mora imeti slovenska šola svojo lastno demokratično strukturo. V letu 1975 sta to zahtevo podprli tudi dve vsedržavni stranki Potem ko je tudi zaradi zahteve po slovenskem šolskem okraju propadel prvi deželni osnutek predloga o šolskih okrajih, so se za slovenski šolski okraj izrekle tudi nekatere zlasti pretežno slovenske občine. Sam odborrtik za izobraževanje, strokovno usposabljanje in kulturne dejavnosti je spomladi 1976 zagotovil delegaciji SKGZ, da bo dežela upoštevala zahteve po slovenskem šolskem okraju.
Po vsem tem se danes deželno odborništvo sklicuje na formalno pravn^ razloge in odklanja slovenski šolski okraj, ki bi naPpodtkgi rednega stanja, pravilnega tolmačenja ustavnih predpisov, določb posebnega statuta avtonomne dežele, osimskih sporazumov in pooblastilnega zakona ter pooblaščenih odlokov združil slovenske šoie v okrajno enoto in tako odprl pot k demokratično urejeni slovenski šoli in bi bil prvi korak k še ustreznejšim oblikam avtonomije.
S predlogom deželnega odborništva za izobraževanje, strokovno usposabljanje in kulturne dejavnosti pa se z vso silo pojavlja težnja po dopuščanju funkcionalne avtonomije na ravi\i osnovnošolskih okolišev in zavodskih svetov in odklanjanju funkcionalne ter demokratično in družbeno usmerjene avtonomije slovenskih šol n& višji, okrajni ravni. Uresničitev takega predloga bi onemogočila združitev slovenske šole od vrtcev do višje srednje šole v skupno enoto, ki bi z družbenimi ter izvoljenimi krajevnimi ustanovami omogočila skladen razvoj. Predlog deželnega odborništva skuša torej razbiti enotno vizijo programiranja od vrtcev do višje srednje šole, kar je bistvo črke in duha pooblastilnega zakona in pooblaščenih odlokov. Plastičen dokaz temu je dejstvo, da bi bile slovenske sole od vrtcev do višje srednje šole združene po predlogu deželnega odborništva le v 16. (tržaškem) okraju in delno v 14. goriškem (Ronke bi bite izvzete), medtem ko v 17. in 18. okraju ne bi bilo slovenskih višjih šol. Prav to pa predstavlja grobo in formalno pravno kršitev pooblastilnega zakona ter pooblaščenih odlokov. Z uresničenjem tega predloga bi' bili kraji v vjdemski pokrajini, kjer žive Slovenci in kjer bo moral biti v najkrajšem času uveden pouk in izobraževanje v slovenskem jeziku, razdeljeni na 3 okraje, kar onemogoča vsakršno celovito vizijo in rešitve perečega problema pouka Slovencev v materinščini.
Predlog deželnega odborništva E>i prišel, če bi se uresničil, v vsakodnevni formalni in praktični konflikt z obstoječimi določbami dveh posebnih zakonov o slovenski šoli.
Zaradi vsega tega Izvršni odbor SKGZ odločno odklanja osnutek predloga deželnega odborništva o razdelitvi Furlanije - Julijske krajine na šolske okraje in zahteva njegov popravek s tem, da se predvidi tudi slovenski šolski okraj. V tem smislu naslavlja poziv strankam ustavnega loka v deželi Furlaniji -Julijski krajini, naj se zavzemajo za slovenski šolski okraj. Prav tako pa poziva slovensko javnost, naj ponovno izpriča, kot je že pred dvema letoma storila, v vseh možnih demokratičnih oblikah svojo zahtevo po slovenskem šolskem okraju.
Izvršni odbor	^
Slovenske kulturno - gospodarske zveze
RAZGOVARJAL SE BO S TITOM, MINIČEM IN DJURANOVIČEM
Forlani obišče jutri Jugoslavijo
RIM, 4. — V ponedeljek zjutraj bo zunanji minister Arnajdo Forlani odpotoval v Beograd, kjer bo ostal na uradnem obisku dva dni. Gre za prvi uradni obisk italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji po podpisu osimskega sporazuma oktobra 1975. Razumljivo je torej, da bo prav izvajanje osimskih sporazumov in nadaljnji razvoj gospodarskega, političnega ter kulturnega sodelovanja med državama v ospredju dvostranskih pogovorov z jugoslovan-
skim zunanjim ministrom Milošem Miničem. Forlani se bo v ponedeljek dopoldne za dobri dve uri srečal tudi s predsednikom SFRJ Josipom Brozom - Titom/ Zatem bo na Avali položil venec pred mavzolej padlim, poj/oldne in zvečer pa bo nadaljeval razgovore z Miničem. V torek bo Forlanija sprejel na razgovor predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič,
Beležnica razgovorov med zunanjima ministroma Forlanijem in
Miničem je zelo bogata. Poleg razgovorov o dvostranskih odnosih bo namreč na dnevnem redu tudi več evropskih in drugih mednarodnih problemov. Beograjska konferenca o izvajanju helsinške listine bo gotovo na prvem mestu. Forlani bo skušal od jugoslovanskega sobesednika izvedeti, kako si v Beogradu predstavljajo potek in razprave na konferenci preverjanja načel evropskega sodelovanja in varnosti.
Drugo obširno poglavje razgo-
vorov zadeva zunanjo politiko in nekatere večje probleme na Sredozemlju (Ciper, Bližnji vzhod, odnosi med Grčijo in Turčijo) ter afriške probleme, za katere se Italija izrecno zanima, nima pa vseh «kanalov» do podrobnejših informacij. Te »kanale* pa ima Jugoslavija v okviru gibanja neuvrščenih. Končno bodo v ospredju razgovorov tudi zapleteni odnosi na gosjx>darskem področju in v tem okviru dvostranski odnosi med Jugoslavijo in EGS. (st.s.)
TRŽAŠKI DNEVNIK
5. sunila 1977
KMALU BO ZAPADEL ROK
Vsi naši kmetje se morajo vpisati v poklicni seznam
Kmečka zveza izpolnjuje dvojezične vpisnice tudi na sedežu v Trstu
Minila je polovica 60-dnevnega roka, ki je na voljo upravičencem za. vpis v uradni seznam kmetijskih podjetnikov, večina kmetovalcev v naši pokrajini pa še ni poskrbela za vložitev vpisnice.
Vzrokov za to je najbrž več: kmetje ne čutijo posebnega navdušenja za vpis v nekakšen »ceh*, ker so jim pomembnejša druga konkretnejša vprašanja. V tem ča su so tudi prezaposleni z 'delom na polju, bržkone m,brez vpliva človeška navada (ali razvada) da vsako stvar opravimo zadnji trenutek.
Kljub vsemu pa je prav, da se vsi kmetje in njihovi družinski člani, ki so vpisani v kmečko socialno zavarovanje, vpišejo tudi v poklicni seznam in da ne čakajo prav do zadnjega dne. Od vpisa bo namreč odvisna podelitev javnih prispevkov za kmetijske izboljšave, kot tudi priznanje davčnih olajšav pri prenosih lastnine. Škoda oi bilo da bi zamudili rok za prvi vpis, ker bi pozneje morali opraviti poseben izpit, ki sedaj ni potreben. Prav je tudi, da se vsi upravičenci vpišejo, ker bodo tako imeli pravico. da izvolijo komisij^ ki bo skrbela za poklicni sežnam.
Kmečka zveza je v zadnjih tednih priredila že osem sestankov po vaseh, na katerih so se domači kmetje- pomenili o tem vprašanju. Naslednji srečanji bosta v torek, 7. t.m., oh 21. uri v gostilni v Šem-polaju (tudi za kmete iz Praprota, Nabrežine. Prečnika in Trnovce) in v sredo. 8. t.m., prav takn ob 21. uri v gostilni Terčon v Mav-hinjalu kamor so vabljeni tudi kmetje iz Cerovelj in Vižovelj.
Dvojezične vpisnice, ki jih je bila prisiljena sama tiskati, jim Kmečka zveza izpolnjuje tudi na sedežu v Trstu. Ulica Cicerone 8/b vsak dan, od 8. do 13., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Jutri s«ja vodstva KD
Jutri se bo sestal pokrajinski od bor krščanske demokracije. Na dnevnem redu je pregled političnega položaja po odobritvi proračunov v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Jutri bodo določili tudi datum rednega pokrajinskega kongresa, ki ga bodo po vsej verjetnosti odložili na september zaradi odsotnosti pokrajinskega tajnika Rinaldija, ki je še vedno na okrevanju.
Milje ob obletnici proglasitve republike
2. junija, ob obletnici proglasitve republike, se je miljski občinski svet sestal na slovesni seji, na katero so povabili tudi predstavnike o-blasti. Podžupan Ezio Ciacchi je v priložnostnem govoru poudaril nujnost krepitve idealov demokracije, ki so se uveljavili v odporniškem gibanju in so zapisan; v ustavi, saj
je tudi utrditev antifašizma sredstvo za- izhod iz krize z napredkom enotnosti in sporazumevanja med demokratičnimi političnimi silami in z demokratično dialektiko med državljani in državnim aparatom.
Ob zaključku svečane seje so soglasno odobrili resolucijo, ki obsoja val nasilja ter iz?aža solidarnost Sf silami javnega reda.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
se je preselila v nove prostore 'v Ul. sv. Frančiška 20 — lil. nadstropje. Opozarjamo, da telefona, čeprav je številka ostala nespremenjena, še nimamo vključenega.
Deželni prispevki kulturnim ustanovam
Na predlog deželnega odbornika za kulturo Mizzaua je deželna uprava nakazala eno milijardo in 220 milijonov lir za podporo raznim kulturnim dejavnostim, v okviru zakona štev. 60 iz leta 1976. Iz dolgega poročila deželnega tiskovnega u-rada izhaja, da so prispevek prejele tudi nekatere slovenske ustanove, ni pa jasno, kakšen delež jim je pripadel. Tiskovno poročilo izrecno o-menja Narodno in študijsko knjižnico, Stalno slovensko gledališče in zbor »Lojze Bratuž* iz Gorice.
Odbor Sindikata slovenske šole je na svoji zadnji seji obširno razpravljal o razpustu ustanove ONA IRC, ki je doslej ^upravljala tudi večje število slovenskih otroških vrtcev. V zvezi s tem vprašanjem je sindikat sprejel resolucijo, v kateri ^o nakazane nekatere jasne zah-Jfive. Sindikat slovenske šole meni predvsem, da bi morali postati vsi slovenski vrtci državni. Le na ta način bodo lahko združeni pod e-notno slovensko upravo, kar je temeljni pogoj za usklajeno pedagoško - didaktično delovanje naših predšolskih ustanov. Državni naj postanejo tudi vsi vrtci, ki jih tje doslej upravljala ustanova ONAIRC.
Vzgojno - varstvena dejavnost v teh vrtcih naj po mnenju Sindika-
iiiifiMiiumniiitimiiMiiiiiiiiimiiMiiMimiiiiiimmniiiiiiHiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiMtmiiiiiiiHimiiHiiiiitmtiHiiiiiimiiiiiiiiiiiintimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiift
VČERAJ S KRATKO SLOVESNOSTJO
Obvestilo Sindikata slovenske šole
V dvorani Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška - 20/1 bo v ponedeljek, 13. junija, ob 19. uri seja koordinacijskega odbora šolskih in zavodnih svetov. Na dnevnem redu bo vprašanje slovenskega šolskega okraja.
PRED RAZPUSTOM USTANOVE ONAIRC
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE 0 SLOVENSKIH VRTCIH
Sindikat zahteva, naj bi slovenski vrtci prešli pod državno upravo
Izročen prometu nadvoz na cesti Fernetiči - Col
Pod njim Do glavni vhod na tovorno postajališče
5!	4*- »T e **	» '	'V' v**'*'1
d/,
Župan repentabrske ODčine dr. Colja je včeraj opoldne med manjšo slovesnostjo prerezal tradicionalni trak ter s tem izročil prometu nov nadvoz, ki so ga zgradili na cesti Fernetiči-Col, da bi pod njim uredili glavni vlrod na tovorno postajališče. Nadvoz je dolf 152 metrov, cesta nad njim pa je široka 7,5 metra.
Druga faza del pri gradnji po stajališča je bila tako uresničena v razmerju 70%. Poleg nadvoza bodo v okviru te faze zgradili še carinsko poslopje in uredili 73.000 kv. metrov obsežno ploščad za tovornjake v tranzitu. V carinskem po-
S ŠPORTNIM, KULTURNIM IN ZABAVNIM SPOREDOM
V Zgoniku zaključni dan: 13. občinske razstave vin
Ocenjevalna komisija izbrale najboljša razstavljena vina
Letošnja občinska razstava doma-iških pesmi.'Iz Pirana prihaja v go-
slopju bodo tudi razni servisi, ambulanta, samopostrežna menza, banka, veterinarska služba, uprava postajališča, sejna dvorana s 180 sedeži ter'11 sob''za šbferje tovornjakov.
Nadaljevanje kongresa društva Lstokemije
Številni znanstveniki iz vse države so tudi med včerajšnjim delom štirinajstega kongresa Italijanskega društva istokemije razpravljali o sestavi in značilnostih celične opne. Mnenja in izsledke raznih raziskav so med včerajšnjo razpravo prinesli profesorji Tettamanti in Preti iz Milana, Balduini in Brovel-li iz Pavije in Agostini iz Heidelberga, medtem ko je razpravo vodil prof. Clementi iz Milana. Obravnavano temo sta dopolnili še dve okrogli mizi, ki sta ju vodila prof. Bonucci iz Rima in prof. Nenci iz Ferrare. Znanstveni del kongresa se je dejansko zaključil včeraj. Da nes bodo udeleženci obiskali Čedad in Brda.
meščanov bosta odgovarjala tajnik tržaške federacij«, Giorgio Rossetti Ul član vsedržavnega vodstva Da-rio Valori. Zvečer bo ples s folk orkestrom iz Romagrie, kj ga vodi Piero Ragni.
FeJStital-se bo aahljifiil južni z večerom,»H 'b# Š •'"«š4ti *-ftoŠee<3sA ženski problematiki. Najprej bo na sporedu razprava, nato pa koncert Raffaelle De Vita.
čih vin v Zgoniku je v prvih dveh dneh doživela velik uspeh in je poplačala prizadevanja občinske uprave ter domačih društev, ki sodelujejo pri izvedbi tega tradicionalnega venskega praznika. Posebno v petek zvečer je prihitelo na razstavišče rekordno število ljubiteljev pristne kapljice, ki so se pohvalno izrekli o kakovosti vseh razstavljenih vz-rcev, 12 belega vina in }4 terana.
Ocenjevalna komisija je že raz-gasila najboljša vina:
Za bplo vino je 1. mesto odnesel Boris Milič (Salež 37), drugi je Miro Žigon (Zgonik 36), tretji pa Karlo Štolfa (Salež 46). Za teran pa so ocenjevalci izdelali sledečo lestvico: |5rvo mesto je zasedel Ivan Kralj (Sematorca 5), drogo Josip Gruden (Samatorca 6/a) in tretje Ivan Knez (Kolodrovca 2).	»
Današnji program je zelo pester In bogat. Kioske bodo odprli že ob 10 uri, pol ure kasneje bo turnir v briškoli z bogatimi nagradami, ob 15 30 pa bo rusko kegHanie. Vi-š°k bo prired!tev dosegla ob 17. uri, ko se bo pričel kulturni spored. Občinstvu se bo predstavil 30-članski partizanski pevski zbor «Karol Pahor* iz Ljubljane, ki bo zapel venček borbenih, narodnih in umetni-
PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
organizira io
7. PRAZNIK VINA
Danes. 5. junija:
Ob 10. uri — otvoritev kioska Ob 17 uri — koncert godbe na pihala BREG. nastop domačega pevskega zbora, otrok osnovne šole iz Boršta in s Peska, moškega pevskega zbora »S. Gregorčič* iz Kopra in folklorne skupine iz Aviana.
Od 20. ure dalje PLES
Jutri, 6. junija:
Ob 19. uri — nagrajevanje vinogradnikov XXI. razstave vina v Dolini.
Od 20. ure dalje PLES,
VABLJENI!
ste 50-članski pihalni orkester, ki spada med najboljše kolektive v Sloveniji. Koncert narodnozabavne glasbe pa bo imel priljubljeni openski ansambel »Taims*, ki' bo poskrbel tudi za dobro voljo s smešnica-mi. Ob 20.30 bo tradicionalna tombola z dobitki v višini 100.000 lir, nakar bo domači ansambel »Lojzeta Furlana* igral za ples do 1. ure ponoči, ko bo padel zastor nad 13. uvedbo razstave vin.
- bs -
Sod piva v dar iz Gradca v Trst
V okviru odnosov med pobratenima mestoma Trstom in Gradce i je bila včeraj popoldne v ljudskem parku v Ul. Giulia simpatična manifestacija, med katero je mesto uradno sprejelo dar župana Gradca ob priliki prve vožnje na novi avtobusni progi n .“d obema .lesto-ma. Župan Gotz je namreč r rial našemu mestu s.1 piva, ki so ga včeraj odprli v ljudskem vrtu ob navzočnosti predstavnika občinske u or a ve odbornika Faragune. Istočasno pa je župan Spaccini sprejel v občinski palači predstavnike Rota^ cluba iz Celovca.
Sandokan v torek gost zlatarne «Darwil»
Indijski filmski igralec Kabir Bedy je širši publiki veliko bolj znan pod imenom Sandokan. to je v vlogi Salgarijevega junaka, ki smo ga več tednov gledali na televizijskem ekranu. V torek bomo imeli priložnost videti Kabirja - San-dbkana živega v naših krajih. Med svojim potovanjem iz Beograda v Rim se bo za nekaj Časa ustavil v Trstu, gost, skupaj s svojo očarljivo zaročenko Parvcen. velike tržaške zlatarne Darvvi' V Trst bo prispel v poznih popoldanskih urah, nakar si bo ogledal razkošne prostore »zlate* Dnrvvikne palače na Trgu sv. Antona. Zvečer pa bodo izrednemu gostu v čast priredili slavnostno večerjo v hotelu Savoia Excelsior Palače.
• Vsi javni lokali, tudi tisti, ki bi morali spoštovati turnus tedenskega počitka, bodo danes in jutri, ob priložnosti prihoda in odhoda kolesarske krožne dirke, lahko odprti.
ta slovenske šole traja vsaj 'osem ur ’ dnevno in sicer ž dopoldanskim in popoldanskim urnikom.
V	ta namen bi bilo treba seveda zagotoviti nova delovna mesta, tako da bo vsaka sekcija razpolagala vsaj z dvema učnima močema.
Sindikat slovenske šole v svoji resoluciji nadalje zahteva odprtje novih sekcij ter zagotovitev ustreznih prostorov, kjerkoli je to potrebno. Ravno tako zahteva ustanovitev posebnega deželnega organika za slovenske ravnateljice, otroške vzgojiteljice ter pomožno osebje. S 1. oktobrom 1977 pa naj bi stopile v stalež otroške vzgojiteljice z imenovanjem za nedoločen čas in vse tiste, ki so bile doslej neprekinjeno v službi ustanove ONAIRC dve šolski leti.
V	dolgem seznamu zahtev, ki jih obsega resolucija, je tiyii zahteva, da bi slovenski funkcionar pri šolskem skrbništvu upravljal vse slovenske šole. vključno tudi vse slovenske otroške vrtce. Ravno tako naj slovenske vrtce vodijo slovenske ravnateljice, zaradi česar je treba določiti vsaj pet ravnateljskih mest.
Deželni prispevki za nastop na sejmih
Deželna uprava je porazdelila vsoto 70 milijonov lir med tri trgovinske zbornice iz naše dežele za stroške, ki so jih te imele z urejanjem paviljonov za raznih domačih in tujih sejmih. Dvajset milijonov lir bo prejela trgovinska zbornica iz Gorice, ki je pripravila deželna paviljona na sejmu Alpe A-dria v Ljubljani in na mednarodnem sejmu v Zagrebu. Petindvajset milijonov bo prejela tržaška zbornica za paviljona na dunajskem in graškem sejmu, preostalih 25 milijonov pa bo prejela zbornica iz Vidma za nastope na sejmih v Bologni, Muen-chnu in Celovcu.
Ob 51). obletnici poroke ZOFIJE in ANTONA. KALCA čestita nečak Edo z družino in jima želi obilo sreče in zadovoljstva v življenju.
Na medicinski fakulteti v Ljubljani je uspešno diplomirala
NATAŠA SEDMAK
ZŽI - UDI iz Križa in mami-, ne prijateljice ji' stitajo.	» * ni t a
Gledališča
AV Lll iURl.l
Od jutri, 6. junija, ob 20.30 »LA FAMIGLIA DELL'ANTIQUARIO» v izvedbi Teatra Stabile. Nastopajo M. Abruzzo, R. Bianchi, G. Galavotti in A. Buonaiuto. Režija Furio Bordon, scene in kostumi Sergio d'Osmo. Abonmajski odrezek št. 8.
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE BAZOVICA
V sredo, 8. junija, ob 20.30 v Bazoviškem domu
nastop gojencev Glasbene šole
Vljudno vabljeni
Vstop prost
GLASBENA MATICA TRST SPD TABOR - OPČINE
V sredo, 8. junija, ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Opčinah
nastop gojencev Glasbene majice z Opčin in iz okolice
Sodeluje komorni zbor z godalnim orkestrom Glasbene matice
Vljudno vabljeni
Vstop prost
DOMSKA SKUPNOST
Dijaškega doma «Srečko Kosovel* v Trstu priredi
v četrtek, 9. junija, ob 20.30 ZAKLJUČNO PRIREDITEV
Spored: Muca copatarica v izvedbi osnovnošolcev Skeč v izvedbi domske dramske skupine Mešani zbor »Slavec* iz Ricmanj Folklorni plesi Družabnost
Vabimo vse prijatelje doma!
SPDT
prireja v nedeljo, 12. junija,
ob priliki 6. srečanja zamejskih in planinskih društev iz Slovenije,
AVTOBUSNI IZLET NA MATAJUR
kjer bo slavnost in kulturni spored. Izlet je primeren za vse. Vpisovanje na sedežu ZS ŠDI, Ulica sv. Frančiška 20.
Dne 3. junija je preminila naša draga
Dolores Stanissa por. Zobec
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost' v cerkev v Borštu.
Žalostno vest sporočajo mož, sin, snaha, vnukinja ter drugi sorodniki
Boršt, 5. junija 1977
Občinsko pogrebno podjetje , Ulica Zonta 7/C
Razna obvestila
PD Kraški dom Repentabor priredi v sredo, 8. t.m., ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu. tretje srečanje s kinoamaterjem A-LJOŠO ŽERJALOM. Vabljeni!
ŠD Sokol in SPD L Gruden - Na brežina organizirata 11. in 12. junija društveni praznik na odbojkarskem i-grišču. Na sporedu bo tudi športni turnir in plesna zabava. Igral bo ansambel Iga Radoviča.
Razstave
Kino
SPD TABOR — Opčine vabi na razstavo AVREL1JA LUKE2IČA , v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo odprta še danes od 10. do 12. ure in od 17. do 21. ure.
» r
RAI — RADIOTELEVISIONE ITALIANA
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
za funkcionarja programskega oddelka — napovedovalca/napovedovalko za svoj deželni sedež v Trstu
—	Pogoji so vseučiliška diploma, italijansko državljanstvo, popolno znanje slovenščine in obvladanje italijanščine.
—	Kandidat/kandidatka mora biti rojen/rojena po L jan. 1945. Zainteresirane osebe, ki morajo imeti tudi primerno izobrazbo na literarnem in gledališkem področju, naj pošljejo do 17. junija 1977 prošnjo skupaj s podrobnim življenjepisom na naslednji naslov:
RAI - RADIOTELEVISIONE ITALIANA Via Fabio Severo 7 TRIESTE	\
Osebe, ki bodo poslale'prošnjo, bodo povabljene na pogovor, na katerem jim bodo obrazloženi značilnosti predvidenega dela ter pogoji za udeležbo pri izbiri in izpitu za razpisano delovno mesto.
Festival komunističnega tiska pri Sv. Jakobu
V parku «za Vatikanom* pri Sv.
Jakobu se nadaljuje festival komunističnega tiska, ki ga prirejajo sekcije Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene. Včeraj so bili na sporedu razni zabavni programi, prav tako tudi danes zjutraj in popoldne dj 18. ure. ko bo politični del festivala, posvečen srečanju prebivalcev rajona s KPI. Na vprašanja
............................................................................nun....uuuiiuuuinui
OBVESTILO DAVČNEGA URADA
Določevanje dohodkov od nepremičnin
Z naglim bližanjem roka za izpolnitev in predložitev prijav dohodkov, rok zapade, kakor znano, 30. junija 1977, se čedalje več davčnih zavezancev oglaša na državnem tehničnem uradu — zemljeknjižni oddelek, da bi zvedelo za katastrski dohodek, ki se nanaša na njihove nepremičnine.
Da bi se izognili nepotrebnemu zamujanju časa s strani davčnih zavezancev in da bi prihranili nepotrebno delo osebju, je erarialni tehnični urad izdal obvestilo, v katerem poudarja, da so ostali podatki o dohodku, kolikor ni prišlo do sprememb pri posameznih nepremičninah, nespremenjeni. Od leta do leta pa se nasprotno spreminjajo koeficienti za določanje dejanskih dohodkov. »
Na podlagi ministrskega odloka z dne 11. oktobra 1976, se dohodki od nepremičnin za leto 1976 določajo na podlagi naslednjih koeficientov (prvi podatek, na primer A/l, se nanaša na kategorijo nepremičnin, drogi podatek (v oklepaju), na primer (160), pa predstavlja koeficient):
I - NEPREMIČNINE ZA NAVADNO UPORABO Skupina A (nepremičnine za stanovanjsko uporabo):
Luksuzna stanovanja A/l (160), ci-
vilna stanovanja A/2 (130), ekonomska stanovanja A/3 (130), ljudska in kmečka stanovanja A/4, A/5 in A/6 (100), stanovanja v manjših vilah A/7 (150), stanovanja v vilah A/8 (180), gradovi in palače A/9 (i00), uradi in zasebne pisarne A/10 (200), tipična krajevna stanovanja A/11 (100).
Skupina B (nepremičnine za kolektivno uporabo):
Kolegiji, sirotišnice, vojašnice in podobno B/l (150), zdravilišča, bolnišnice in podobno B/2 (150), zapori in poboljševalnice B/3 (150), javni uradi B/4 (150), šole in znanstveni laboratoriji B/5 (150), knjižnice, muzeji in podobno B/6 (150), kapele in molilnice B/7 (150), podzemska skladišča za spravljanje kmetijskih pridelkov B/8 (150).
Skupina C (nepremičnine za trgovsko uporabo):
Trgovine in prodajalne C/l (200), skladišča C/2 (180), delavnice C/3 (180), športni objekti C/4 (180), kopališča in podobno C/5 (180), hlevi, remize in garaže C/6 (180), odprti ali zaprti napušči C/7 (180).
II - NEPREMIČNINE ZA POSEBNO UPORABO Tovarne in drugi objekti za industrijske ali trgovske dejavnosti: od D/l do D/9 (200).
III — NEPREMIČNINE ZA IZREDNO UPORABO
Druge nepremičnine, ki se po specifičnosti uporabe ne morejo uvrstiti v ostale kategorije: od E/l do S/9 (120).
Ariston 15.30 »CAgnese va a morire*. Stefano Satta Flores, Michele Placi-do. Barvni film.
Mignon 15.00 «Per amore*. Janet A-gren, Michel Craig. Barvni film.
Nuzionale 16 00 »Gorgo*. Bill Travers. Barvni film.
Gruttaciclo 16.00 «Giovani leoni*. Mar-Ion Brando in Dean Martin.
Penice 16.30 »Ritornano quelli della calibro 38». Antonii Sabato. Prepo vedan mladini pod 18. letom.
Excelslor 16.00 «Maladolescenza». Eva Jonesco in Lara Wendel. Prepove dan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 »Cattive abitudini*. Glenda f Jackson in Melina Mercouri. Barvni film.
Ritz 16.00 «11 figlio del gangster*. A-lain Delon. Luis Julien, Carla Gra vina. Barvni film.
A uro ra 15.30 «11 cadavere del mio ne-mico* Jean Paul Belmondo, Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Capltol 16.00 «Febbre da cavallo*. Enrico Montesano in Chaterine Spak. Barvni film.
Cristallo 16.30 »La squadra antifurto*. Tomas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno 15.00 «La gang del Parigino*. Alain Delon. Barvni film.
Fiiodranimatico 15.30 «$ole, sesso e pastorizia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.	Barvni	film.
Ideale	15.00	«Antonio	e Placido: at-
tenti	ragazzi, chi	rompe	paga*.
Barvni film.
Impero 16.00 «Nerone». Enrico Montesano, Pippo F- unčo. Barvni film,
Radin	14.30	»Giu la	testa*.	Barvni
film.	\
Vittorlo Veneto 15.45 «L’ultima donna* Ornella Muti in Gerard Depardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Abbazia 15.00 «La tigre della Manciu-ria*. Barvni film.
Astra 16.00 «11 mio nome š nessuno*. Terence Hill, Henry Fonda. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 »Ultimi giomi di Pompei*. Steve Reeves. Barvni film.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
PONUDBA ZA DELO
Tržaška pokrajinska uprava sprejme na osnovi izbirnih preizkušenj v nestalni stalež strojepisce - stenografe in strojepiske - stenografinje z minimalno stenografsko hitrostjo 85 besed na minuto.
Kandidati v starosti od 18 do 30 let (z izjemami, ki jih predvideva zakon) morajo imeti diplomo srednje šole 1. stopnje.
Prošnje na kolkovanem papirju sprejemamo do 12. ure 16. junija 1977.
Kandidati lahko prejmejo vse informacije na uradu za osebje pri pokrajini, Ul. Geppa 21, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Izleti
Zdiuženje Uisit;;* prireja v ned«' ljo, 12. junija, dva izleta: enega JESENICE - KRANJSKA GORA’" drugega v MOJSTRANO — SLA PERIČNIK.
Informacije in prijave pri zdruz? nju Union v Ul. Valdirivo 30 — le, 64459 vsak dan, razen srede, 17.30 do 19.30.
Kmečka zveza izreka svojcem ’ globlje sožalje ob prerani smrti STANISLAVA MILIČA iz. Zgonika, dolgoletnega odbornik* in skrbnega kmeta.
Ob nenadni smrti tov. Stanots ® lica, ki je bil od leta 1956 do 1*” občinski odbornik, izreka zgom* občinska uprava iskreno sožalje ** prizadeti družini.
Ob smrti dragega tovariša Sta0' Miliča izreka sekcija KPI «Just gan* občine Zgonik, iskreno sni*1)* prizadeti družini.
PD Rdeča zvezda izreka svojemu dolgoletnemu pevcu in bomiku Stanku ob težki izgubi °°c Stanka Miliča.
S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je ne-nadoma za vedno zapustil naš dragi
STAN0 MILIČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti, Zgonik št. 34.
Žalujoči: žena Ida, hčeri Stana in Milka ter sin Stanko z družinami in drugo
sorodstvo
Zgonik. 5. junija 1977
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, nona, pranona
ANA SLAVEC vd. L0VRIHA
Uro in datum pogreba bomo objavili nakiladno.
Žalujoče hčere Marija, Stana in Kristina, sinova Darijo in Bogdan in vnuk Evgen z družinami
Dolina, Koper, Firence, 5. junija 1977	.
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega preljubega sina
ALEKSANDRA-SANDIJA BUBNIČA
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu in občuteno spremili na njegovi zadnji poti, z nami sočustvovali in nam stali ob strani v tej hudi preizkušnji.
Še posebej gre naša iskrena zahvala Prometni milici in Prvi pomoči, političnim, družbenim in sindikalnim organizacijam, zdravniku dr. Anton u Grilcu in medicinskim sestram* delovnemu kolektivu Plame - Podgrad, društvu AMD - Ilirska Bistrica in njegovemu prizadevnemu tajniku Tonetu Smoletu, Planinskemu društvu, mladinski in alpinistični sekciji - Ilirska Bistrica, Sandijevim kolego m in profesorjem Kidričevega instituta in kemijske fakultete v Ljubljani, učencem in učiteljstvu osnovne šole v Ilirski Bistrici, dijakom in profesorjem gimnazije v Postojni, pevskemu zboru iz Ilirske Bistrice in godbi i* Kopra za žalestinke. darovalcem tolikih vencev in cvetja ter dipl. ing. Zorku Šajni/, direktorju TOZD Galvanike Piama, P0-žrtvovalnemu Vojku Čeligoju, tajniku Planinskega društva Hir’ ska Bistrica in dipl. ing. Cvetani Rijavec za njihove plemenite misli in ganljive poslovilne besede.
Družina BUBNIČ
Ilirska Bistrica, 5. junija 1977
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrt1 naše drage mame
MARIJE SERAŽIN
se srčno zahvaljujemo darovalcem cvetja, gospodom duhovnikom s te in one strani meje ter vsem, ki so nam stali strani in so na katerikoli način počastili njen ■ spomin
Družina SERAŽIN
Trst. 5. junija 1977
ZAHVALA
Ob izgubi mojega drage ga očeta
MARIJA F0RAUSA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali, ^ rovali cvetje in kakorkoli počastili spomin pokojnika.
Dolina 5. junija 1977
Sin Robert
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
V	V
FRANCA SOSIČA (ZIBERLEJA)
se ga spominjajo žena Lina, sinova Lucijan in .Stojan z drU’ žinama, sestra in brata z družinami,
Opčine, Križ, Devih, 5. junija 1977
3
5. junija 1977
Danes slavita zlato poroko in ponovno stopita pred oltar v škedenjski cerkvi
LINA in RUDI BAJC
Še mnogo srečnih skupnih let jima želita sinova Rudi in Karlo z družinama.
ZLATI 1'OKOKI \ SKEDNJU l\ BAZOMCI
LIN4 IN RUDI BAJC
PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
Velik delež umetnikov za postavitev spomenika
Skoraj poldrugi milijon lir izročen odboru - Do
kdaj bo občina zavlačevala izstavitev dovoljenja ?
V četrtek, 2. junija, se pribor 7.9 postavitev spomenika pa 'Jim v NOB iz Skednja, s Kolon-K!lvca in od Sv. Ane sestal na izred J1, seji. Na seji so bili prisotni tudi "irie od petih likovnikov, Dezide-fb Švara, Franko Volk, Marjan Kravos in Livio Grimalda, ki so I® Priliki 30. obletnice osvoboditve 'jdali mapo grafik, katere izkupi-tes so namenili kot svoj prispevek 2a Postavitev spomenika. Predsodek . odbora Dušan Kodrič se je o-“rPil do> umetnikov, da bi se jim 2a Pobudo zahvalil, vendar je. po-I bil, da je bila njihova pobuda ne idealističnega in kulturnega, pač E3 predvsem političnega značaja, b' njihovo dejanje potrjuje politič-ar| angažiranost ter dokazuje, da se PiTletniki zavedajo, da ne sme biti jrnotnost le sePi namen, temveč, da “tofa biti povezana s stvarnostjo.
Kot je verjetno že znano, so u Toniki predstavili mapo v Šked-k|u. Dolini, Miljah in na Opčinah. ' četrtek so izročili odboru vso '1()kumentacijo in tudi denar v Jbnsku 1,485.000 lir. To dejanje je ?bbor nedvomno spodbudilo, saj se ]8®no zaveda, da bo borba še dolga ® trda. Marsikomu je znano, da finske oblasti nikakor nočejo postiti in zavlačujejo rešitev proš [Jie' ki že precejšen čas leži na žu-P«iistvu. Nočejo odobriti prostora, bi spomenik moral stati in i^astiti veliko število žrtev IV. pTaja.
Ddbor se je na četrtkovi seji za-|8J smernice za nadaljnje delo, ki naporno, toda upajmo, da bo Pnčno le obrodilo sadove. Pogla-l(no je kljubovati in trmasto sto-Po poti, ki so si jo zadali, dojk1- ne dosežejo svojega cilja. Tu-? borci IV. okraja morajo končno bbbiti svoje zasluženo priznanje, .Odbor se toplo zahvaljuje vsem, J1 so na katerikoli način pomagali Pthm likovnikom pri uresničitvi
je delovni I njihove pobude. Zahvala gre Aljoši ipnilra na I Žerjalu, ki je s svojim filmom popestril vse otvoritve razstav, saj je prikazal umetnike pri izdelovanju mape same, Miroslavu Košuti, ki je prispeval k opremi s svojo pesmijo, Mari Debeljuh - Poldini, ki je poskrbela za dvojezično pred stavitev ter oktetu «Majnica» iz Doline in moškemu pevskemu zboru F. Venlurini od Domja, ki sta nastopala na otvoritvah razstav.
Iz te pobude lahko povlečemo zaključke, da delovanje odbora ni osamljeno, pač pa da uživa podpo- 1 ro širokih množic našega okraja in tržaškega življa sploh.
M. V.
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE« OD SV. IVANA
; vabi člane, starše in prijate-!je na
rekreacijsko — glasbeno prireditev
°b zaključku dramskega teča-ia. ki bo v četrtek, 9 junija, oh ; 20.30 v društveni dvorani na stadionu 1. maj^
Pred «Drušlveno gostilno« v Gabrovcu prejšnjo nedeljo
K zlati poroki ANTONA in ZOFIJE KALC iz Bazovice
iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let v skupnem življenju, sestrični Lucija in Pma. bratranca Tone in Pavel ter Seraf Hrovatin.
Danes praznuje častitljivo 80-letnico rojstva
IVANKA GRILANC iz Saleža
Še mnoga zdrava leta ji želijo družine Budin, Orel in Pegan.
|IIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIflliniMIIM||||inillltllllllllllllllllllMIIIIII||||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||||||||Mi|||||||||||||||||||||||||||||||HIIIIIIIIIHII|||||||||||||||||,||,|jHI,,||M,,,,,|,,||,||,||,,||,|u||U|||||||||nl|,||l|,l|lu,,lll|N,,l||||||||||||||||||||||U|||||||||||||||||||t||||||||||||||||i|
ENAINTRIDESET ČLANOV JE PREJŠNJO NEDELJO PROSLAVILO
Petinsedemdesetletnica obstoja «Društvene gostilne» v Gabrovcu
Venec k spomeniku podlim v narodnoosvobodilni vojni
Minilo je že 75 let. odkar je skupina podjetnih in naprednih kmetovalcev iz Gabrovca ustanovila «Društveno gostilno Gabrovec«. Pravzaprav nosi to ime od leta 1950, izvirni naziv pa je bil «Kon-sumno in kmetijsko drušLvo Gabrovec«.
Prejšnjo nedeljo je sedanjih 31 članov Društvene gostilne, ki so vsi iz zgoniške občine in večinoma iz Gabrovca, proslavljajo ta pomembni jubilej, za kar so lahko upravičeno ponosni, obenem pa jih to obvezuje, da še bolj ijtrnejo svoje napore za ohranitev tega društva. Najprej so člani položili venec k vaškemu spomeniku pad lim in se poklonili njihovemu spominu, sedanji predsednik Tonko Furlan pa je v svojem priložnostnem nagovoru poveličal žrtev padlih antifašističnih borcev, ki so se z združenimi močmi borili za boljšo bodočnost ,kar moramo tudi mi danes posnemati. Društveniki so se nato odpeljali na izlet v goriška Brda in so si v Dobrovem ogledali zadružno klet. Ustavili so se tudi v Cerknem, kjer so položili cvetje na spomenik padlim, nakar
3	—n	■	-V V'
V sredo sreeanje "O-lelnikov Nekdanjih Ciril-Melodovih šol
...^bimo vse nekdanje učenke in šola). Za pojasnila se lahko ogla-
,vt*l
djl^ce, rojene leta 1907, ki so bolid i V šolo H Sv. Jakobu, da se ]■.Uežijo srečanja, ki bo v sredo, ,, junija 1977, ob 16. uri v pro-t 0rbt PD «1. Cankar« v Ulici Mon-c°hi 6 IV. nadstropje (nekdanja
site pri tov. Albinu Orlu v gostilni Jadran, Ul. Industria 16, telefon 744-505, vsak dan od 18. do 19. ure, razen ob sredah. (Na sliki: s srečanja pred desetimi leti).
so obiskali tudi bolnico Franja.
Kot je razvidno iz izvirnih rokopisov, so pobudniki imeli prvi sestanek 25. novembra 1901, leta 1902 pa je 34 članov podpisalo ustanovno listino. Dejavnost društva se je najprej pričela v zasebnih prosto rih hiše št. 34 v Gabrovcu in so tam točili vino samo članov. Z velikim trudom so čez nekaj let prišli do lastnih prostorov, ko so odkupili gostilno Mateža Benka, leta 1925 pa So odkupili še drugo vaško gostilno Gruden («škufja»). Kljub težkim finančnim pogojem so bili ustanovitelji Društvene gostilne zelo prizadevni in so z velikimi na pori prišli do lastne imovine. Prvi odbor je imel sledečo sestavo: Peter Furlan (predsednik), Anton Mo-kole (podpredsednik), Miha čer-njava (tajnik), Martin Verginella (blagajnik), Anton černjava in Miha Verginella (odbornika), Miha Furlan in Jože Kralj (nazornika).
V času fašizma je tudi Društvena gostilna zašla v slabe vode ter se je le z dobro voljo in požrtvovalnostjo.- člandv lahko ohra nilg prj življenju. 'Velika zasluga gre v prvi vrsti pok. Karolini
V nedeljo, 12. junija 1977, o|> 19. uri bo v SKEDNJU na prostem
3. ŠKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV
Nastopajo:
—	Godba na pihala iz Pridvora pri Kopru
—	Škedenjski pevski zbor
—	škedenjska šola s folkloro in petjem
—	Folklorna sekcija KUD Karol Pahor iz Pirana
—	Moški pevski zbor iz Divače V soboto in nedeljo bo v Domu odprt kiosk z domačim vinom.
Včeraj zjutraj je v Zgoniku in. o-kolici bridko odjeknila vest, da je nenadoma prenehalo utripati trudno srce zaslužnega antifašističnega borca in družbeno-političnega delavca Stanota Miliča iz Zgonika, ki je v starosti 68 let podlegel srčni kapi.
Pokojnik je izhajal iz zavedne kmečke družine in je vse svoje življenje skrbno in intenzivno obdeloval svoje obsežno posestvo, tako da so ga prištevali med največje in najbolj cenjene kmetovalce 'v okolici.
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU
vabi na
86. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 5. junija 1977. ob 9.30'in ob 10. uri dopoldne v drugem sklicanju v prostorih v Ul. degli Apiari 31 v ROJANU.
■Dnevni red:
1.	Poročilo tajnika
2.	Slučajnosti
ČLANI, udeležite se vsi občnega zbora!
ODBOR
Štrekelj, ki je polnih 25 let imela v oskrbi gostinski obrat in je bistveno prispevala k vsestranskemu izboljšanju pogojev. Po zadnji vojni so prostore obnovili, leta 1959 pa so dozidali še jedilnico. Pred devetimi leti so končno še preuredili kuhinjo in druge prostore, tako da ima danes Društvena gostilna sodobno in obenem karakteristično ureditev.
Podjetnim in marljivim članom Društvene gostilne v Gabrovcu ob tem visokem jubileju iskreno čestitamo in želimo še veliko plodnega delovanja po smernicah, ki so jih pred 75. leti začrtali že ustanovni člani.
1	—bs—
Dragemu tovarišu
LADKU ŠKERJANCU
iz Bazovice, ki praznuje danes svojo 70-letnico v krogu svoje družine, iskreno čestitajo prijatelji in mu želijo še mnogo zdravih in srečnih let.
V ILIRSKI BISTRICI
Zadnja pot priljubljenega Aleksija - Sandija Bubniča
Danes, NEDELJA, 5. junija s	FERDO
Ce vzide ob 5.17 in zatone ob ■JO. __ dolžina dneva 15.33. — La-,Vzide ob 23.52 in zatone ob 9.23. J“tri, PONEDELJEK, G. junija MILUTIN .
2,'*n’e včeraj: Najvišja temperatura I,.,! stopinje, najnižja 12,7, ob 19. f [19- stopinj, zračni tlak 1010,7 mb narašča, veter 12 km na uro J^ahodnik. vlaga 53-odstotna,- nebo j/ mlačeno, morje skoraj mirno, tehv ratura morja 16,7 stopinje
•UlJSTVA, SMRTI IN POROKE
4. junija 1977 se je v Trstu |,'k> 16 otrok, umrlo pa je 8 i>seb. uMRLI SO: 1 dan star Mauiizio
Včeraj-danes
ZASPokr/// most/

uliva mmzzlnlffj
Giraldi, 77 letna Elide Lidia Pos sega, 79-letni Nicola Giurda, 92-letni Domonico Fornusaro, 49-letna Dolores Stanissa. 72-letni Ferruc-cio Cebochin, 78 letni Gicvanni Co-trozzi. 62 letni Elio Marsich.
OKLICI: zdravnik Luca Luchini in učiteljica Giovannn Antonia Me la, frizer Aljiosa Beilumaric - Pa.j-vod in trgovka Fulvia Sbrizzai.1 u-radnik Federico Moviu in fotografka Emilin Zaccariotto, 'uradnik Giorgio VVittreich , in univerzitetna študentka Ulrike Tiefenbacher, de lavec Alfredo Cocolo in gospodinja Giuliana Schiafini, pleskar Sergio Mian in trg. pomočnica Mirella Si rotic, varnostni agent Andrea Gal-lo in gospodinja Anna Ferrero, e-lektromehanik Giorgio Coslovich in uradnica Laura Burlin delavec Franco Poretti in tehnik za papir Giuliana Flegar, uradnik Luigi Mongini in uradnica Anna Maria Maraspin, strugar Gianfranco Ra-valico in frizerka Angela Carrino, uradnik Pier Francesco Tartarelli in univerzitetna študentka Francg Biella, brigadir Giuseppe Ma*ar-rese in študentka Giovanrta Rita Zanimati, kirurg Roberto Apollonio in univesrzitetna študentka Claudia Trevisi. železničar Renato Perosa in študentka Mariagrazia Ivancich, predstavljalec Sergio Alessio in trgovka Avnamaria Bassa, uradnik | Achille Wcis in otroška vrtnarica Laura Bonan. delavec Joseph Fran-cois Ciampi in frizerka Marina Pi-I schedda, uradnik Evandro Aloisio I
in učiteljica Giuliana Spagnoli, pek Nevio Stokovac in gospodinja Olga Kotika, litograf Roberto Dussi in gospodinja Anna Maria Andreuzza, uradnik Lucio Degrassi in študentka Elsabetta Giordano, uradnik Lucio Giassl in uradnica Luciana Porini, kolar Roberto Rret-zel in trg. pomočnica Marta Le-ghissa, trgovec Giovanni DTJr/.o in gospodinja Maria Izzo, finančni stražnik Salvatore Mo,orana in blagajničarka Daniela Ferlatti. uradnik Gianfranco Sai in družbena pomočnica Isanna Umech, trgovec Adriano Cavaliero in trgovka I.i viana Fonda, tehnični uradnik Guerrino Moscheni in uradnica Maria Frisolini, pek Vittoric Esposito in gopodinja Anna Esposito, brigadir Franceco Ledda in uradnica Francesca Rinaldi.
Na avtocesti v bližini bencinske črpalke na Ravbarkomandi pri Postojni se ,je 36. maja,- nekaj minut po polnoč:, pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 26-letnega . Aleksandra . Bubniča iz Ilirske Bistrice.
Voznik tovornjaka s priklopnikom francoske registracije 46-letni Georgea Viller je vozil od Vrhnike proti Postojni, pri bencinski črpalki pa je iz neznanega vzroka ustavil vozilo na voznem pasu. Te daj je za j njim pripeljal Bubnič s fiatom 750 in silovito trčil v
■ iiiiiiiiui>uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii,„ia„lllplljiliiilMiimlii,lilllilil|ll«iii|ailtt^tllHpllltHitHlHltil
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL STANO MILIČ IZ ZGONIKA
Bil je pač zaljubljen v svojo zemljo in je bil v zgoniški občini med pobudniki organiziranega partizanskega odpora proti fašistični straho-: vladi, obenem pa je bil z vsega ! začetka član komunistične partije.
I Bil je prvi predsednik krajevnega ! odbora OF, zaradi česar so ga faši-i stični zločinci preganjali, sodilo mu ‘ je »posebno sodišče« in je bil kot politični ujetnik že leta 1942 interniran najprej v Italiji in nato celih 24 mesecev še v Nemčiji. Po osvoboditvi je bil ljudski sodnik na procesih proti vojnim zločincem in je bil vsestransko angažiran pri krajevnem družbenopolitičnem življenju. Za dve mandantni dobi (od leta 1956 do 1964) je bil tudi občinski odbornik in si je kot upravitelj prizadeval za dobrobit občanov. Od leta 1966 je bolehal na srcu in je vodil bolj mirno življenje, vseeno pa je bil povsod prisoten in je kot strasten igralec vedno rad zahajal na balinarsko stezo. Pred tremi meseci se je njegovo zdravstveno stanje občutno poslabšalo, a je dobro okreval in je bil še v petek zvečer v družbi prijateljev na občinskem razstavišču. Le nekaj ur zatem pa ga je kruta smrtna kosa za vedno iztrgala iz objema družine.
Pokojnika bomo danes ob 16. uri spremili na zadnji poti na domače pokopališče, kjer bo mirno počival v ljubljeni domači grudi. Svojcem, v prvi vrsti ženi Idi ter otrokom Stani, Milki in Stankotu, izrekamo iskreno sožalje.
di S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjer-ska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20,30 dalje)
Largp Sonnino 4, Trg Liberta 6.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta
SEIKO
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE • ZLATO 18/750"™ Tehnični servis SEIKO z garancijskim listom.
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst — Trieste Largo Santorio 4
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet, št 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance 1NAM. INADEI. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje ■ Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA 17 82 43 90 19 36 43 58 46 83 72
ENALOTTO
1X2 1XX X X 2	2X1
KVOTE: 12 točk - 2.333.000 lir; 11 točk — 115.700 lir; 10 točk - 13.800 lir
BARI
CAGLIAR1
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Sprejem v službo grobarjev, kamnosekov in vrtnarjev
Tržaška občina bo v kratkem sprejela v službo delavce s posebno specializacijo in sicer grobarje, kamnoseke in vrtnarje. Vsi tisti, ki so zainteresirani za ta delovna mesta, naj, naslovijo prošnjo na glav ni protokol tržaške občirie (Trg U-nitš 4, soba štev. 32) najpozneje do 20. junija 1977. Za informacije se lahko interesenti obrnejo na od sek II za sprejem osebja pri tržaški občini (Trg Unita. 2. nadstropje, soba štev. 93). Kandidati ne smejo imeti več kot 30 let, razen izjem po zakoniku.
zadnji del priklopnika, ki mu je zapri pot. Zaradi hudih udarcev in zlomov je kmalu po nesreči izdihnil ter jo bil zaman takojšen poseg prometne milice in' prve pomoči. To je kratka in suhoparna kronika tragičnega dogodka na avtocesti, .
Žalostna vest je gl oboko od jek-.nila ne samo v deželi pod Snežnikom ter presunila vse. ki so A-ieksija - Sandija po znali, cenili in imeli radi. Skoraj ne morejo verjeti, da je zgubil življenje v prometni nesreči, saj re bil vesten inštruktor pri avto šoli v Ljubljani in nato' pri Avtomoto društvu v I-•irski Bistrici, da mu je kruta u-soda pretrgala nit življenja v cvetu mladosti, saj je, po resnem študiju z odliko diplomiral na kemij ski fakulteti, v Ljubljani in pred dvema mesecema, poln delovnega poleta in navdušenja, nastopil sluz bo v podjetju Piama - Podgrad, kot diplomirani inženir kemije.
Ne more-jo še verjeti otroci, da ne bo več z njimi hjihovega priljubljenega načelnika mladinske-sekcije planinskega društva. Pogrešali ga bodo planinci in alpinisti,. s katerimi je hodi' v hribe, plezal in pomagal reševati pone srečence v skalnatih gorah. A-leksij, kot so ga imenovali doma, Sandi, kot so mu pravili njegovi kolegi z univerze ir. prijatelji z gora, je bil vedrega značaja, preprost, iskren, marljiv, družaben in velik ljubitelj narive."V' hribth je spoznal in našel svoje dekle in v ljubezni do gora se je krepila njuna ljubezen ter odločitev za skupno življenjsko pot.
Od svojega gorskega sveta se je Aleksij poslovil, kot bi nekaj slutil, v nedeljo, 22. maja, ko je s svojimi malimi planinci oddajal z vrba Snežnika voščila tovarišu Titu ob njegovem 85. rojstnem dnevu. Z zaročenko je v nedeljo, 29. maja, risal in delal načrte za nov domek.
Vse načrte in nade pa je nenadoma prekrižala tragična usoda.
Nepopisna je žalost hudo priza- ! detih staršev, sestre, none in za- j točenke. Ni besed, s katerimi bi jim lahko izrazili sožalje V tolažbo staršem je zavest, da so edinega sina lepo vzgojili, da iim je v ponos, da je bil zlat fant. Intenzivno je živel 'in dozorel, s svojim značajem in delom pa je zarisal trajno sled. To je pokazal v sredo popoldne tudi njegov oogreb, žalni sprevod, ki mu ni bilo kon ca. venčki in šopki gorskega cvetja, s katerim so se otroci poslovili od svojega Aleksija in prekri li krsto v preranem grobu.
Dragi Aleksij, ne boš nam več prikazoval svojih krasnih posnetkov >. gora in nas ne bo več veselil tvoj prisrčen nasmeh Huda, tesno nam je in nam še bo pri srcu, zato pa boš še živel v lepem, neizbrisnem spominu in ti bo lahka domača zemlja v večnem snu v deželici pod Snežnikom.
Zares prijetno je. ko po desetletjih skupnega življenja mož in , žena složna obujata spomina in jx>do-življata vse, kar sta lepega doživela na skupni življenjski poti. Se\eda ni. bilo vse lepo in rožnato, kajti med lepe spomine‘se vrine tudi marsikaj mračnega. Toda tudi to prinese složnost, če je iskre na in če človek v takšnih trenutkih občuti okoli sebe solidarnost in do brosrčnost ljudi. Tako bosta čutila danes dobrosrčnost svojcev današnja slavljenca, zlatoporočenca Rudi in Lina Bajc iz Skednja, ki sta sr prav na današnji dan pred 50 leti obljubila zvestobo.
Oče Rudi se je rodil v Skednju 12. aprila 1901 kot prvi sin Julije in Franca Bajca. Ljudsko' šolo je o-biskoval v Skednju, nato v Ciril -Metodovi šoli pri Sv. Jakobu ter napravil še. dva razreda pripravnice na Akvedotu. Po končani šoli je moral na delo, da pomaga družini, ker je bil oče odpoklican v vojsko. Vsak dan je moral Rudi iz Skednja pešačiti na Socerb, kjer je moral kopati jarke za avstrijsko vojsko.	>
Po'vojni je bil nekaj časa zapo
pel v šolskem pevskem zboru. Ljubil je glasbo in petje ter ob vsaki priliki je igral na harmoniko. Po drugi svetovni vojni, se je ponovno vključil v pevski zbor prosvetnega društva v Skednju.
Njegova žena I-ina je tudi prava škedenjka. Rodila se je 8. oktobra 1900 v kmečko - delavski družini kot zadnja hči šestih otrok Lucije in Ivana Sigdmunda. Obiskovala in dokončala je slovensko ljudsko šolo in kot nam je sama povedala, ko je obiskovala šolo v Skednju, je bilo v tej šoli več slovenskih otrok, kot pa italijanskih. Prav obratno kot danes. Takoj po končani šoli je morala na delo, najprej v tovarno, nato pa je dobila službo v glavni tržaški bolnišnici, kjer se je izučila za bolničarko in kjer je bila zaposlena celih 25 let. Po tolikih letih dela in truda, uživa tudi ona, kot njen mož, zasluženi pokoj.
V zakonu je povila dva sinova, Rudija in Karla, ki ju je napredno vzgojila. V mladih letih se je večkrat udeležila slovenskih prireditev in tudi sedaj, če le more, zahaja v društvo.
Za časa NOB je mati Liha, kot , vsa njena družina, pomagala in de-slen v tržaški luki in v tovarni | lala za našo stvar. Na njenem do-
olja Gaslini. Končno je dobil delo v tržaški konopljarni, kjer je o-stal celih 35 let in sicer do leta 1962, ko je stopil v pokoj. V mladih letih je bil Rudi pri Sokolu in se udeležil tudi velikega sho da v Pragi. Kot učenec je večkrat nastopil v Narodnem domu, kjer je
mu so zbirali material za partizane.	►
Čestitkam otrok, sorodlnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima želimo, da bi v krogu svojcev preživela še mnogo zdravih, veselih in srečnih let.
M. M.
UllllllllMIlMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIltUlIllilllliiiiiiiiiiniMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIimMIIIUlM
ZOFIJA IN ANTON KALC

Pred 50 leti, na današnji dan, sla stopila pred oltar Zofija Križ-mančič, šesta od otrok iz znaiie Šajsnikove družine iz Bazovice in delavec Anton Kalc iz Gropade. Vreme jima ni .bilo naklonjeno, padalo je in dan je bil čemeren, pa tudi bližnja bodočnost jima ni bila rožnata. Še sama nista vedela kam pojdeta pod streho. Poroka sama pa je bila kar v redu saj je bilo 28 samih mladih svatov na tej za tiste skope in nevesele čase na ohceti. Šele pozneje v teku dogodkov, sta si uredila in ustvarila kmetijo, ki je hranila vedno številnejšo družino. Imela sta štiri otroke. Prvo dekletce je kmalu umrlo, nato pa so se rodili trije krepki in po-
stavni fantje. Žal je najstarejši Vinko leta 1974 umrl in zadal družini težak udarec. Bil je uslužbenec koprske luke z družino v Izoli. Ostala dva sta si tudi ustvarila družino in sta vsestransko aktivna na prosvetnem polju.
Vsekakor lepa življenjska doba, ko gledata slavljenca nazaj na prehojeno skupno pot v grdih, pa tudi v lepih časih zakonskega življenja.
Draga Zofija in Teni, naj vama bo naklonjeno, da ste še dolgo med nami in da živita še nadalje v taki družinski harmoniji kot do sedaj. Na mnoga leta! čestitkam najožjih se pridružuje uredništvo Primorske-? ga dnevnika.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii«
Darovi in prispevki
Tržaška občina obvešča, da bodo na področju XX. oddelka tržaškega pokopališča pri Sv. Ani prekopali grobove umrlih v dobi od 22. marca 1963 do 22. julija 1964. Kdor je zainteresiran za ohranitev in prenos |xi-smrtnih ostankov drugod, naj se obrne na urad pokopališča v Istrski ulici štev. 206 ali pa na občinski urad za (»kopališče, oddelek II. ter odsek XII. za javna dela (Prehod Costanzi štev. 2/4. nadstropje, soba štev. 427) najpozneje do 30, junija od 8. do 11. ure. V nasprotnem primeru bodo posmrtne ostanke prenesli v skupno kostnico.
Namesto cvetja na grob Maria Forausa in Maria Lovriha. darujeta Nerina in Ecijo Fontanot 30.000 lir za ŠD Breg.
V	počastitev spomina ob 7. obletnici smrti strica Franca Kuzmiča ter v spomin na Marjana Kuzmiča daruje Jordan Kuzmič (Prebeneg 37) 5000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Marije Resinovič darujeta družini Valenčič in Godnik 5000 lir za TPPZ.
Danica in Mirko Verginella (Križ 51) darujeta 5000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB V Križu.
Tonči Pertot daruje 50.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Maria Izjvriho darujeta Miro in Lidija Lovriha 5000 lir za PD Valentin Vodnik in 5000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob dragemu Mariu Lovrihi darujeta Elvira in Anton Feri 5000 lir za PD Valentin Vodnik.
V	počastitev spomina Marije Ci-jak darujeta Vida in družina 2000 lir za ŠD Kontovel.
Živko Danev daruje 5000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Dolores Zobec darujejo družine Dobrinja 3000, Štefančič 3000 in Zahar (Boršt 119) 2000 lir za osnovno šolo v Borštu.
Štefanija Gojča (Trebče) daruje 5000 lir za Skupnost Družina na Opčinah.
V	spomin na drage starše daruje hči Ljudmila z družino (Veliki Re-
pen 57) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Viktorije Verša daruje Dorka Nabergoj 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon tovel.
Ob prvi obletnici smrti Franca Sosiča (Žiberleja) darujejo žena Lina 5.000 za ŠD Polet, sin Stojan z družino 5000 na onkološki oddelek in Pierina Sedmak 5000 lir za VZPI ANPI z Opčin,
Družina Komar iz Bazovice da ruje 2000 lir za osnovno šolo Primož Trubar.
Ob 32. obletnici smrti Ivota Caha rije daruje- teta Delka 5000 lir za SPD I. Gruden.
Društvnega prodajalna na Opčinah daruje 100.000 lir za ŠD Polet, 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 50.000 lir za SPD Tabbr, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 50.000 lir za center za rakasta obolenja in 50.000 lir za italijanski Rdeči križ.
V	počastitev spomina Lidije Žerjal daruje Drago Slavec 10.000 lir za TPPŽ.
V	spomin na Lidijo Žerjal darujeta Klavdija in Marino Bandi 10.000 lir za PD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Maria Forausa daruje Danj Žerjal 5.000 lir za PD V. Vodnik.
V	spomin na drago mamo Marijo Seražin daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za pevski zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana
in 15,000 lir za komorni zbor Glasbene matice.
V	spomin na pok. Jožka Pernuša daruje Zdenka šauli 5000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Maria Lov-rilie darujeta Ema in Viktor iz Mačkolj 10.000 lir za PD V. Vodnik.
V	počastitev spomina nepozabnega moža Karla Malalana daruje žena Zmaga 10.000 lir za ŠD Polet Opčine.
Namesto cvetja na grob Alberte Križmančič darujeta Vilko in Marija 10.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Alberte Križmančič darujeta Roza in Rutko 5000 lir za ŠD Zarja.
Ob priliki gostovanja dramske skupine PD Tabor v škednju daruje Emi' Furlan 5(8X1 lir za SPD Tabor.
Ob prvi obletnici .smrti Franca Sosiča daruje sestra Berta z družino 5000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na pok. Slavico Hrovatin darujeta Marica in Uči Dolenc 5000 lir za ŠD Polet.
Za novo kotalkališče ŠD Polet darujejo Valerija in Stojan Sosič 10.000, Pia in Avgust Ipavec 5000 tn Gela (Križeteva) 5000 lir.
Namesto cvetja na grob bratranca Maria Forausa daruje Darij štrain 15.000 lir za zbor Fran Venturini.
V	spomin na Josipo Smotlak daruje Vilko Smotlak 5000 lir za godbo Breg.
Namesto cvetja na grob Maria Lovrihe darujeta Dani in Vilma Žerjal 5000 lir za PD V. Vodnik.
'nmorski dnevni
GORIŠKI DNEVNIK

5. junija 1977
ZAČASNO JE KONEC KRIZE V KRAJEVNIH UPRAVAH
S prihodom komisarjev v krajevne uprave se odpira faza predvolilne aktivnosti
Po zakonu bi morale biti volitve v pokrajinski svet in v nekaterih občinah jeseni, morda pa jih bodo odložili na prihodnjo pomlad
S prihodom vladnega komisarja v goriško pokrajinsko upravo se je nekako zaključila politična kriza v tej upravi in v občinah Tržič in Gradež, ki je praktično trajala nepretrgano od zadnjih upravnih volitev spomladi 1975 leta. Volilni rezultati v tistem letu so v vsej goriški pokrajini, podobno kot v drugih krajih države, pomenili močan porast levičarskih sil/ Močan in nepričakovan porast so takrat zabeležili komunisti, precejšen pa je bil tudi uspeh socialistične stranke. S prizorišča so takrat izginili liberalci, nekoliko so se ojačili republikanci, nekaj pozicij so izgubili socialdemokrati, Slovenska skupnost pa je izgubila svojega edinega predstavnika .v, pokrajinskem svetu.	:
Ker so se takrat socialisti izrekli za tesno povezavo s komunisti v vseh upravah je prišlo do močnega političnega preobrata. V Tržiču. Gradišču, Krminu in Zagraju so bili svetovalci levičarskih strank v večini in demokristjani so morali zapusiti tiste oblastne pozicije, ki so jih imeli od leta 1948 dalje. Isto tako je KD le s težavo ohranila svoje pozicije v pokrajinskem svetu, kjer so prav tako kot drugje dobili komunisti in socialisti več mest. S težavo je KD ohranila oblast v nekaterih manjših furlanskih občinah, kjer je še do pred nekaj leti lahko razpolagala s šestdesetodstotno absolutno večino.
Zanimivo je za takratni povolilni položaj, da so se socialdemokrati takoj odločili za sodelovanje s komunisti in socialisti. Tako je bilo v Tržiču, kjer sta oba socialdemokrata podprla levičarski občinski odbor in socialističnega župana; tako je bilo v Krminu kjer je edini izvoljeni svetovalec na socialdemokratski listi stopil v levičarski odbor s socialističnim županom; tako je bilo v Gradišču, kjer > je edini socialdemokratski svetovalec v začetku od zunaj podprl lev-čar-ski odbor s komunističnim županom. Ta svetovalec je pred petnajstimi dnevi tudi stopil v levičarski odbor.
KD pa je ostala osamljena s podporo republikancev in socialdemokratov le v-občini Gorica in v pokrajinski upravi. Tu je bil sicer izvoljen enobarvni demokristjanski odbor, kj sta ga podpirali tudi PRI in PSDI. Vendarle pa je tak odbor razpolagal le ^s polovico glasov, ni bil zmožen sam odobriti proračuna in odnosi med KD in ostalima strankama niso bili najboljši. Zaradi tega je prišlo do več zaporednih kriz. in sedaj tudi da razpusta pokrajinskega sveta in prihoda komisarja.
KD pa ni hotela, za razliko od tega, kar ta stranka dela v drugih krajih Italije, sporazuma s komunisti in socialisti. Odtod tudi ostri napadi tako imenovane de-mokristjanske levice na levi odbor v Tržiču in negativno glasovanje o letošnjem proračunu, kar je privedlo do prihoda komisarja
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v Gradežu, kjer ni bil letošnji proračun odobren. Tudi tja je šel komisar.
Od leta 1948, ko so bile na Go-
riškem prve demokratične volitve, I nje osimskih sporazumov je namreč smo imeli le en primer komisar- ' stvar prebivalstva vse pokrajine,
ske uprave. Nekaj časa je bil komisar v občini Renke, ker se je pred velikim številom let podrla koalicija sredinskih strank.
Upoštevajoč zakonska določila bi morale biti volitve v tistih krajih, ki jih sedaj vodi komisar, v teku šestih mesecev. To pomeni to jesen. Takrat bi bile na vrsti tudi volitve v Trstu. Ronkah, Vi-lešu, Romansu in nekaterih krajih videmske pokrajine. Nekateri znaki pa kažejo, da KD hoče volitev to jesen, ker se boji, da bi v Trstu imela uspeh tamkajšnja občinska lista. Zaradi tega bodo volitve najbrž šele na pomlad, sočasno z deželnimi; . '
Motela bodo takrat v Gorici tudi volitve za rajonske in krajevne svete.
Komisarska uprava bo morda bi-rokratično uspešna, vendarle ne bo in ne more biti demokratična, ne more biti odraz dejanske volje prebivalstva. Številna vprašanja so odprta in čakajo odločitve, med temi je treba omeniti tudi izvajanje osimskih sporazumov. To posebno pri nas na Goriškem. Izvaja-
ne pa samo prebivalcev goriške občine. Zaradi tega je nujno, da bodo volitve čimprej, da bodo lahko tukajšnji politiki konkretno vodili izvajanje teh sporazumov.
Jutri brez elektrike na briškem področju
V števerjanu, Jazbinah, Pevmi, na Oslavjo, v Štmavru, Grcjni in naselju Ponte del Torrione ne bo jutri ti. junija, od 13. do 17. ure električnega toka zaradi popravil na osrednjem električnem prenosnem vodu.
Na področju Števerjana v istih urah, kot javlja CAFO, ne bo dobave vode.
Goriški Zeleni križ pripravlja žp deseti tečaj namenjen bodočim mamicam. Pojasnila dajejo na sedežu ustanove v Ulici Crispi, kjer sprejemajo tudi prijave.
Tečaj bo vodila diplomirana babica Anna Maria BuSb.
IZ PODATKOV PREDHODNEGA VPISA
Bo letos v prvih razredih višjih šol manj dijakov kot v prejšnjem letu?
Podatki niso dokončni, ker zapade rok za vpis 28. t.m. - Gospodarska kriza sili mladino v hitro zaposlitev
V teh dneh se izteka letošnje šolsko leto in učenci ter dijaki imajo pred seboj le nekaj šolskih dni. Nekateri bodo morali še na izpite, ki zaključujejo razne šolske cikluse. Tudi letos bodo dijaki zadnjih razredov višjih-srednih šol šli na maturo v Trst, z izjemo maturantov slovenske trgovske šole, ki bodo imeli zaključni izpit kar v Gorici.
Novost v letošnji šolski praksi je bilo predhodno vpisovanje v razne šele. Prosvetno ministrstvo v Rimu jo to vpisovanje uvedlo v želji, da bi imelo čimprej okvirno sliko zahtev dijakov v prihodnjem šolskem letu. Tako bodo morda uspeli pripraviti vse potrebno, da se šolsko leto prične v predvidenem roku, t.j. 20. septembra.
Zanimalo nas je izvedeti, kpko je s prehodnim vpisovanjem v slovenske višje srednje šole v Gorici. Starši dijakov tretjih razredov na nižji srednji šoli «Ivan Trinko* so namreč že pred koncem šolskega leta in še pred malo maturo predlagali, kam naj gredo njih* otroci v prihodnjem šolskem letu. Ni pa ta odločitev stoodstotno obvezna, kajti šele 28. junija zapade rok za dejanski vpis v srednje šole. Marsikdo se torej lahko še premisli.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiHimiiimiHiiiiiiiniiiiiiHniHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiliiiiiniiniiiiiiiiiiiiiniiiiminiiiiiHiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiin
NA POBUDO' KROŽKOV GREGORČIČ IN ŠČEK
¥ palači A ttems na Komu srečanje zastopnikov narodnostnih manjšin
Drago Štoka je opisal zakonski osnutek SSk za globalno zaščito Slovencev - Kako do manjšinskega predstavništva v evropskem parlamentu
Narodnostne skupnosti v Italiji, ki živijo na področju . alpskega loka in v območju Sredozemlja, so po svojih občasnih srečanjih v Veroni, Milanu, Cagliariju, Aosti in Bocnu včeraj v Gorici osvetlile nekatere kulturne, družbeno-gospodar-ske in politične poglede na vprašanja svojega življenja v sklopu italijanske države ter so, morda prav v zadnjem času, opredelile odnos tudi do svoje navzočnosti v evropskem prostoru, ki naj bi jo zagotovile bližnje volitve v evropski parlament.	1 “
Včerajšnje srečanje manjšin v Gorici sta priredila šf libijska', i?n)L, ka Anton Gregorčič iz Gorice 'in Virgil Šček iz Trsta. Udeležili so se ga, med drugim, župan občine Gorica Pasquale De Simone, Giuseppe Agati, ki je bil do nedavna pokrajinski predsednik, župana iz Števerjana in Doberdoba Slavko Klanjšček in Andrej Jarc. generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in drugi. Na shodu, ki je bil v Attemsovi palači na Komu, so bili navzoči predstavniki, francoske, nemške in furlanske manjšine ter kulturnih in raziskovalni ustanov na Sardiniji in Siciliji. Zborovanje je odprla predsednica društva »An tori Gregorčič* Marija Ferletič, ki
je pozdravila navzoče, opisala namen srečanja in vodila zborovanje izmenoma z Rafkom Dolharjem, predsednikom krožka Virgil Šček iz Trsta. Skupno je spregovorilo kakšnih deset razpravljavcev.
Po pozdravnem nagovoru goriš-kega župana Pasquala De Simone-ja, ki je dejal, da so napori Gorice usmerjeni k razvijanju drugačnega načina življenja, kakršnega smo v Gorici imeli v prvi polovici Stoletja, in podprl izvolitev manjšinskega zastopnika V .evropski parlament, je deželni svetovalec Drago Štoka naglasil .potfgbo., RO, izmenjavi izkušenj,. ki .so ijji j.pridobile manjšine. Podrobneje je opisal zakonski osnutek, za globalno zakonsko zaščito, ki ga je pred dvema dnevoma predložil deželnemu svetu in ki ga bodo kasneje predložili tudi pariamentu. V uvodu zakonskega osnutka navaja SSk naš boj proti genocidni politiki fašizma, ki je imel za cilj popolno narodno, kulturno in gospodarsko uničenje Slovencev. Osnutek se nadalje sklicuje na določila ustave, deklaracije OZN o človečanskih praviegh, deželnega statuta iri člena osem osimskih sporazumov o ravnatlju z manjšinami ter zahteva, da se na podlagi okvirnega zakona, ki upo-
..............................
OD ČETRTKA DO SOBOTE ZBOR ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA '
Več kot 300 slovenskih zdravnikov na letnem zborovanju v Novi Gorici
Na Lokvah so se zdravniki udeležili pogovora o temi ^Partizansko zdravstvo na Primorskem»
V Novi Gorici je od četrtka do sobote bilo zborovanje slovenskih zdravnikov, ki so ga poleg obravnave organizacijskih vprašanj njihovega društva, namenili tudi razpravi o zdravstvenem stanju oziroma varstvu delavcev ter okrogli mizi o temi »Partizansko zdravstvo na Primprskem — razvoj, organizacija in izkušnje*. Udeležba je bilo velika, saj se je zborovanja udeležilo več kot 300 zdravnikov raznih strok, od zdravnikov splošne prakse do zdravnikov specialistov, ki so znani tudi v evropskem merilu.
Kar zadeva vlogo dispanzerjev za medicino dela so v Novi Gorici prebrali 13 strokovnih referatov. Potem ko so poudarili, da začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih razlogov v Sloveniji narašča bolj strmo kot drugod v Jugoslaviji, so menili, da do takšnih neugodnih gibanj prihaja tudi zato, ker so aktivno zdravstveno varstvo delavcev zanemarili na račun pasivnega varstva. Zaradi tega bodo v prihodnje zlasti prek dispanzerjev za medicino dela — e-den najboljših v Sloveniji deluje v Novi Gorici in ga vodi magister dr. Anton Prijatelj — pospeševali dejavnost, ukrepe in akcije za iz-
boljšanje, utrjevanje in ohranitev zdravja delavcev, za humanizacijo dela, za preprečevanje in zmanjšanje obolenj ter invalidnosti, za zgodnje razpoznavanje ter za hitro in uspešno zdravljenje bolezni — posebej bolezni v zvezi z delom — ter sploh za popolno rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.
Prvega dne zborovanja so izročili tudi odlikovanja predsednika Tita sedmim zdravnikom za njihove dosežke na raznih področjih. Med odlikovanci sta tudi dr. Aleksander Gala-Peter, ki jč bil prvi par tizanski zdravnik na Primorskem ter dr. Zoran Dietz iz Ajdovščine.
Na Lokvah je 10 partizanskih zdravnikov posredovalo svoje spomine, zlasti pa izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja. Med njimi so bili omenjeni dr. Aleksander Gala-Peter, ki je že pred kapitulacij« Italije ustanovil na območju od Vipavske doline in do Krna 10 sanitetnih postaj za ranjence, na dalje doktorici Pavla Jerina-Lah in Franja Bojc Bidovec (delali sta v bolnišnicah «Pavla» v Trnovskem gozdu in »Franja* v cerkljanskih hribih), pa nekdanji sanitetni referent IX. korpusa prof. dr. Edvard Pohar in drugi. Pripovedovali so
Priznano mednarodno avtoprevoznik podjetje
LA GO R IZ IA N A
GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45
GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
o izkušnjah pridobljenih od ustanovitve prvih sanitetnih postaj za ranjence, do formiranja bolnišnic »Pavle* in «Franje» ter premičnih sanitetnih formacij v okviru IX. korpusa, pa do začetka maja leta 1945; ko so ranjence v dolgem pohodu po komaj prestani veliki nemški ofenzivi prenesli iz partizanskih bolnišnic v gozdovih v osvobojeno Sežano in potem v Vipavo.
Partizanski zdravniki so svojim mlajšim kolegom pripovedovali sproščeno in v zartosu, vendar skromno, tako kot pojmujejo svojo vlogo pri organizaciji in razvoju partizanskega zdravstva na Primorskem. In vendar so opravili veliko delo, tudi zate, ker so uživali vso podporo prebivalstva, med katerim ni bilo izdajalca. Za ponazoritev vloge tega zdravstva omenjamo, da se je v partizanskih bolnišnicah in sanitetnih postajah na Primorskem zdravilo okrog 5 tisoč ranjencev. Veliko skrb so zdravniki tudi med vojno posvečali civilnemu prebivalstvu v zaledju. Pri tem svojem poslanstvu so partizanski zdravniki in bolničarji na Primorskem izpričali vse najboljše človeške vrline in pokazali etiko, ki je dragocena vrednota tudi za sedanji čas oziroma za sedanje in prihodnje generacije zdravstvenih delavcev.
Na Lokvah so udeležencem predstavili tudi sodobno opremo, s katero razpolaga jugoslovanska armada za kirurške posege v izjemnih razmerah, denimo ob potresih in drugih naravnih nesrečah. Kontejnerje z zdravili in drugimi pripomočki za ndgo ranjencev so na Lokve spustili z letali oziroma s padali.
Med gosti se je pogovora o parti zanskem zdravstvu udeležil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Ja nez Milčinski.
števa stvarna dejstva in zakone, zagotovi Slovencem polno narodno življenje.
Občinski svetovalec Andrej Bratuž je razmišljal o mitteleuropskem proštom, na katerem se srečujejo različne kulture. Bratuž je poudaril vlogo slovenskega naroda in njegove kulture na tem prostoru, izhajajoč iz nekaterih velikih gibalnih sil v zgodovini slovenskega naroda, kot so kmečki upori, protestantizem in boj za združeno Slovenijo.	, ,
Različice med manjšinami alpskega loka in manjšinami Sredozemlja je prikazal Egidio Guidubaldi,, pro,-fesor na univerzi v Sassariju. Za »Evropo manjšin* se je začel zanimati med svojim bivanjem v trijezični dolini Gressoney v Aosti, pozneje pa se je ves posvetil stikom z arabskim svetom. S tem v zvezi je navedel nekatera zanimiva spoznanja, ki jih je posredovalo evropsko - arabsko srečanje v Firencah. To srečanje se vključuje v okvir stikov Evrope z arabskim svetom ter ima malo zveze z manjšinsko problematiko. Sicer pa je prof. Guidubaldi povedal dve zanimivi u-gotovitvi, ki ju je vredno zabeležiti in se nad njima razmisliti: potrebno je kulturi dodati nekaj popra, torej je potrebno boj za evropsko predstavništvo osloniti na politično podlago, drugič, združeno Evropo bomo grad;li z velikimi strankami (izjava Petrillija).
Tehten je bil nadalje poseg profesorja na univerzi v Anconi Aleša Lokarja, ki je v analizi družbenogospodarskih vprašanj Slovencev v Italiji postavil za podlago nastanka in kulturnega razvoja slovenskega naroda uvedbo obveznega šolstva.
V	procesu demokratični in naprednih odnosov je nadaljnje izobraževanje Slovencev omogočilo izgradnjo samostojno gospodarske osnove (bančništva, zadružništva itd.)
V	tem okviru e o tržaški Slovenci, izkoriščajoč gospodarske povezave s svetom, postali vodilna gospodarska in politična sila.
Nekaterih izmed napovedanih manjšinskih predstavnikov na shodu ni bilo. V popoldanskem delu so spregovorili š„- zastopniki nemške, furlanske in francoske manjšine. Zvečer so gostom na čast (priredili koncert pevskega zbora Mirko Filej.
Vsekakor pa bodo morali starši, po opravljeni mali maturi, poskrbeti za vpis v višje srednje šole, kajti tiskovina, ki so jo pred tedni podpisali, je bila le indikativnega značaja.
Prvo kar opazimo iz teh predhodnih vpisov je to, da se je letos odločilo za nadaljevanje študija na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici, kljub povečanemu številu dijakov, ki obiskujejo tretji razred nižje srednje šole, manj dijakov kot v lanskem letu. Ob koncu šol skega leta 1975-76 se je 61 dijakov od skupnih 79 v tretjih razredih nižje šole vpisalo na slovenske višje šole v Gorici. Enajst jih je šlo na klasični licej, 27 na učiteljišče, 8 v tečaj za otroške vrtnarice in 15 na slovensko trgovsko šolo.
Letos pa se , je za nadaljevanje študija na teh slovenskih šolah o-dločilo le 55 dijakov, t.j. šest manj kot lani, čeprav se je število dijakov v zadnjem razredu nižje srednje šole povečalo od lanskih 79 na 87. Za klasični licej se je odločilo enajst, dijakov, dvajset za učiteljišče, devet za tečaj za otroške vrtnarice, petnajst pa za trgovsko šolo.
Nekateri dijaki bodo nadaljevali študij na nekaterih drugih šolah. Trije bodo šli v Trst na, slovenski oddelek strokovnega zavoda Galva-ni, kjer bodo obiskovali tečaj za ke. mijske analiste. Dva bosta šla na kmetijsko šolo (italijansko) v Čedad, eden bo obiskoval industrijsko šolo Ceriani v Tržiču, trije industrijsko šolo v Gorici, dva tečaj za izvedence v prevajanju na zavodu Fermi v Gorici, eden pa se bo vpisal na italijansko klasično gimnazijo v Gorici. Nekateri bodo obiskovali kmetijske tečaje, ki jih vzdržuje ustanova ERSA.
Lani so se za študij na italijanskih šolah odločili le štirje dijaki, letos pa jih je precej več. Slovenska šola bo torej v prihodnjem šolskem letu izgubila nekaj dijakov. Na eni strani moramo to odločitev staršev pripisati dejstvu, da imamo Slovenci premalo šol na razpolago (poleg vsega obstajajo *v Trstu in Gorici včasih nepotrebni dvojniki). Tudi v italijanskem šolskem svetu dijaki opuščajo nekatere šole in se odločajo za nove. Če Slovenci nimamo nekaterih šol, je skoro neizbežno, da se dijaki odločijo za nadaljevanje študija na taki italijanski šoli, ki nima odgovarjajoče v slovenskih šolah. Manj razumemo .tistega dijaka, ki bo šel na italijanski klasični licej.
Pri tem velja pojasniti, da je bil pripravljalni odbei ustanovljen že leta 1970, vendar do danes ni uspel uresničiti načrta, zaradi čudnega zavlačevanja pri goriškem županstvu, kar z drugo besedo i-menujemo tudi pomanjkanje politične volje. Odtod odločitev, da bodo zemljišče odkupili vaščani in svojci padlih partizanov.
V Gorici jc bil 6. kongres UIL
V Gorici se je v petek in včeraj vršil šesti pokrajinski kongres sindikata UIL. Prisotnih je bilo okrog osemdeset delegatov, ki so zastopali 3.892 članov Na otvoritveni seji so bili prisotni tudi zastopniki drugih sindikatov in političnih strank. Pozdravili so Agati, kj je bil takrat še predsednik pokrajine, goriški podžupan Zucalli, zastopnika PSI Trombetta,
KPI Bratina, PsDI Bianconi, Gan-dini za CISL in Petrah za CGIL.
Pozdrav jugoslovanskih delavcev je kongresistom prinesel Sergij Ko-glot iz Nove Gorice, ki je bil na čelu delegacije tamkajšnjega ohčin-skega sindikalnega sveta
IIIIIIIIIIIIIUlUlllllllllllllllllMIHIIIHmilllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIlllllllllllllll
V GALERIJI «LA BOTTEGA»
Vaška vprašanja na seji PSI v Štandrežu
Prejšnji večer so imeli v štandrežu sestanek člani tamkajšnje sekcije socialistične stranke. Občinski svetovalec dr. Vladimir Nanut ja obširno poročal o delu svetovalske skupine v občriskem svetu. Podrobneje je' obdelal vprašanja medobčinskega zdravstvenega konzorcija, ki je prevzel vso zdravstveno oskrbo pri nas, vprašanja ki zanimajo Goriški sklad pri trgovinski zbornici in občinske pokrite ;n odkrite plavalne bazene na Rojcah, ki prič-ho delovati v kratkem. Dr. Nanut je obrazložil stališče socialistične stranke o teh vp-ašanjih. Poročilo o delovanju štandreške krajevne skupščine pa je podal njen predsednik in tajmk štandreške sekcije PSI Walter Reščič. Ta je govoril o vprašanjih, ki zanimajo promet skozi vas, razna javna dela, otroški vriec in razlaščanje zemljišč’’ l industrijsk-' coni in na področju av-toporta. Zlasti kar se tiče otroškega vrtca je Reščič dejal, da bodo socialisti napravili vse, da se odpre v Štandrežu še druga sekcija vrtca za slovenske otroke, za kar se čuti v vasi zelo velika potreba. Dosedanji negativni odgovori vodstva ONA IRC ne morejo zadovoljiti štandreš-kih staršev in vaške skupnosti. Na sestanku je bila tudi izrečena soli darnost z razlaščenci.
Na istem sestanku je predsednik konzulte Reščič tudi obvestil prisotne, da je za prihodnjo sredo povabil na skupni sestanek župana, zastopnike ONAIRC, medrazredni svet, člane manjšinske konzulte. Na tem sestanku naj bi skupno preučili vprašanje slovenskega otroškega vrtca v vasi.
Lucijan Bratuš iz Vipave razstavlja v Gorici
*
Mladi umetnik je že dobil visoka priznanja
, Preteklo soboto je v goriški galeriji «La Bottega» naš rojak doma iz Vipave, akademski slikar Lucijan Bratuš, odprl samostojno razstavo ob navzočnosti številnih prijateljev in ljubiteljev njegove umetnosti. Galeristu prof. Mari-nottijii gre vse priznanje, da se je odločil, da bodo v njegovi galeriji razstavljali ne le ožji domačini pač pa tudi okoliški sosedje, tudi z onstran meje. Želeti bj bilo. da bi se ta pobuda vedno bolj uveljavljala, saj bi bila v veliko kulturno korist vseh Goričanov.
Niz slik, ki jih je Bratuš razobesil, se odvija po stenah kot nekakšno zaporedje jot.ogramov. Iz posameznih fotogramov se sešte Na drugi strani pa je skoro go -'na slutnja celotnega prizora: tu
.... .......j—_..i~ pgtfopa nekakšen ogorek,, človeške
(ženske) figure, ki hoče biti, razen
tovo, da slabši gospoda^,,položaj sili starše, da pošljejo svoje otroke, ki so končali obvezno šolo, kar na delo, v tovarne, obrtne delavnice ali kot pomočnike v trgovine. Zlasti, kar se tiče slednjega, je gotovo, da bo vsakdo, ki zna slovenski jezik, takoj dobil zaposlitev v eni izmed številnih goriških trgovin.
Vsekakor pa bo treba zgornje podatke preveriti po opravljenih izpitih na nižji srednji šoli, ko pride do efektivnega vpisa na razne višje srednje šole.
Zemljišče za spomenik bodo Štandrežci odkupili
Štandrežci so siti praznih obljub gorišse občinske uprave. Na skupščini vseh vaških društev, ki so včlanjena v pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim v NOB, v petek zvečer, so sklenili odkupiti zemljišče, kjer bodo postavili obeležje. Na sestanku so tudi imenovali komisijo, ki se bo z lastniki dogovorila za prenos lastnine.
v par izjemah, za vsako ceno pokončna ter se svobodno kretati. Obsežne . barvne ploskve, fovistič-ne vsebine, simbolično poudarjajo širino prostora: ponekod vedrega, prijazno razgibanega, ponekod pa, ob temnem barvnem posegu, nekoliko bolj dramatično nakazanega. Figura sama je sloka in postavno elegantna ter lepo zasukana, a neusmiljeno todprta* in zato na videz žgoča v svoji krvavo rdeči barvni vsebini. Človek bi rekel, da se slikar vrača k starejšim vzorom in da hoče čeprav po že shojenih poteh še enkrat preveriti ekspresionistično razpoloženje. Je va to samo izhodišče: v resnici si tu slikar postavlja vse drugačna vprašanja. Mislim, da gre tu predvsem za vprašanje neke nove skladnosti med «bivšo» predmetnostjo in brezpredmetnostjo (čeprav se to nekam čudno sliši!): videz figure je namreč tak, da nas opozarja na neke plastične prvine manierističnega izhodišča: je pa to le odjek, v renici se figura presnavlja v tonske barvne sestavine Te so žgoče le na videz, take pač. da se odločno u-veljavljajo v onih barvnih p la-
Koordinacijski odbor za poimenovanje slovenske osnovne šole v Doberdobu po Prežihovem Vorancu se zahvaljuje vsem, ki so s svojo aktivno udeležbo pripomogli k uspehu nedeljskega slavja.
SVETLO PIVO

Zustupuik za Goriško VOJKO NARDIN Gorica — štandrež Ul. del Carso 67, tel. 81-310
steh ki tvorijo navidezen prostor. Sunkovitost ženske postave in odločen pregib barvnih plasti povzročata živahno in sproščeno ritmično igro figure v razširjajočem se prostoru.
Bratuša smo dolej poznali predvsem kot grafika, tu pa zgleda, da je grafiko na pol zamolčal (razstavil je le mapo z «resumejem» dosedanjega ustvarjanja) in se ves predal prostornemu platnu. Sicer je tudi v grafiki kazal, da ne vzdrži v tesnem prostoru: to izpričujejo posebno nekatere barvne litografije, ki so ne le po obsegu, pač pa predvsem v zasnovi monumentalne.
Njegova pričujoča' '))lttčrta 'pti‘ htk' čejo razkazovati nikakine monumentalnosti. pač pa zaobseg čim večjega prostora, čeprav na majhnih površinah. Mislim, da je vredno pri njem poudariti to težnjo, saj se v njej razodeva notranja silnica, ki obeta na Bratuževi u-stvarjalni poti bogat in zanimiv razvoj.
m. r.
V So vodnjak zaključna glasbena prireditev
Pred nabito dvorano Kulturnega doma so v četrtek zvečer nastopih gojenci sovodenjske podružnice Glasbene šole, ki so imeli svojo vsakoletno zaključno prireditev. N® oder se je zvrstilo kakih trideset mladih iz sovodenjske občine, ki so občinstvu pokazali, kaj vse so se med letom naučili.
V prvem delu sporeda so nastopili gojenci šole, ki svojo ljubezen do glasbe usmerjajo v igranje klavirja, violine, kitare in flavte. Vse nastope, in teh je bilo precej, Je sovodenjska publika nagradila s toplim aplavzom. V drugem delu bogatega in zanimivega sporeda so nastopili mladi sovodenjski harmonikarji, ki so bili deležni odličnega prvega mesta na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Recanah-ju. Glasbeni večer je namreč sklenila skupina harmonikarjev, ki se je predstavila s tremi skladbami■
Ob koncu prijetnega večera *jj gojenci in njihovi starši podorih profesorjem snvodenjskfe podružnice, Silvanu Križmapčiču, Belem Plesničar. Klavdiju Jamšku, p°n' ni Kante, Anici Furlan in Adrijanu Ruchiniiu, za njihov ■ trud, ki *° ga vložili za poučevanje mladih, šopek rož.
PD «A. PAGLAVEC«
IN SEKCIJA VZPI — ANPI PODGORA vabita na
POLETNI PRAZNIK
pri MADONNINI Danes ob 9. uri kolesarska dirka; ob 16. uri nategovanje vrvi (ženske in moški), tekmovanje v briškoli, jries 1 ansamblom «MEJAŠI».
Jutri ob -20. uri ples z izvolitvijo lepotice večera.
Vabljeni!
PD «ŠTANDRF,Ž»
IN KMEČKO DRUŠTVO
vabita danes, 5. junija, v ŠTANDREŽ. na vsakoletni
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Ob 19. uri — nastop pevskih zborov Mirko Filej iz Gorice. Hrast iz Doberdoba in sta®-dreškega mladinskega zbora. Dramska skupina prosvetnega društva «štandrež» bo upri20' rila Nušičevo veseloigro NALFABET*.
Po kulturnem sporedu ho plesna zabava. Na voljo bodo-odlični šparglji, domača kaplji’ ca in jedača.
V mestnem središču ne bo elektrike
Zaradi preureditvenih del na palači Assicurazioni Generali na Kor-zu Verdi, jutri popoldne med i.3.30 in 16.30 ne bo električnega toka v središču mesta.
Mestno podjetje sporoča, da bo to najbrž zadnja prekinitev zaradi del na omenjeni zgradbi.
GRADIŠČE (GO)
od 4. do 12. junija 1977 v športni palači
XII. VELIKA NAGRADA NOČ
RAZSTAVA TIPIČNIH IN KAKOVOSTNIH VIN
PRIDELANIH V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI
Urnik: ob delavnikih od 17. do 22. ure
ob praznikih od 10. do 13. in od 15. do 22. ure
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA
Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča člane, da bo treba v kratkem prijaviti dohodke iz leta 1976. Z namenom da olaj ša delo, predvsem pa nepotrebno tekgnje in zamudno zbiranje dokumentacije v zadnjih dneh, zveza priporoča, da si interesenti priskrbijo sledeče listine:
—	družinski list (na nekolkovanem papirju),
—	davčno številko (codice fiscale),
—	obrazec mod. 11 in 102 (tisti, ki so zaposleni),
—	obrazec mod. 101 (za upokojen.),
—	izvlečke posestnih pol za zemljišča,
—	izvlečke posestnih pol za hiše in druga i>cslopja,
—	za nakupe v letu 1976 je treba prinesti kupoprodajno pogodbo,
—	kopijo prijave za leta 1975 (o brazec 740),
—	kartele davkov za leto 1976,
—	potrdilo, da je hiša nova oziroma, da je oproščena davka ILOR do leta ...
—	potrdilo o prejemkih za delova-1 nje pri javnih ustanovah (getto-ni di presenza),
—	potrdila za odbitje stroškov (življenjsko zavarovanje, pogrebni stroški, zdravniški stroški itd.).
—	lastniki avtomobilov naj si oskrbijo tudi točne podatke o vozilu znamka, reg. številka, moč motorja itd.),
Navedene listine in podatki so nujno potrebni za korektno izpopolnitev prijave.
Kmečka zveza nadalje sporoča, da bodo prijave izpolnjevali samo do vključno 25. jur/ja.
Gledališča
Jutri, 6. junija, ob 20.15 v veli , dvorani „RDG v Solkanu - Vlah« Vukmirovič: MREŽA ZA VETER- * bpopjajfika , predstava za red “ (Gimnazija Nova Gorica).
Kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «11 cinico, 1'^' me, il violento*. M. M,erli h1 Milliam. Prepovedan mladini pod 1 letom.
CORSO 15.30-22.00 «La pantera r«5” sfida 1’ispettore Closeau*. Peie Sellers. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.20-22.00	u°'
mo sul tetto*. K.G. Lindstedt h1 .' Wollter. Prepovedan mladini pod 11 letom.
CENTRALE 15.30—22.00 «Orzovvei > figlio della Savana*. P. Marshall 1 D. Kunstmann.
V1TTORIA 15.15-22.00 «Conoscen*» carnale*. J. Nicholson in C. Berg« ' Prepovedan mladini pod 18- let0
Tržič
PRINCIPE 14.00-22.00 «Corvo r«sS°’ non avrai il mio scalpo*. ^
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Quinto ^ tere*.
Aoiv» Gorica in okolica
SOČA »Ljubezenska zgodba Gable jjj Lombard* — ameriški film ob i ' ,in 20.30.
SVOBODA »Ljubimci gospe Fanny» ameriški film ob 18.30 in 20:30.
DESKLE «Robin Hood in Maria«11' — ameriški film ob 17.00 in i9'
DEŽURNA LEKARNA V GORlC1jc,
Danes ves dan in ponoči je v dežurna lekarna Pontoni S Bassi Raštel, 52 - tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIC^,
Danes ves dan in ponoči je v {i žiču dežurna lekarna Al Rede«1 Ul. Fratelli Roselli - tel. 72340-
Slovensko planinsko društvo v rici vabi člane in prijatelje, da udeležijo 7. planinskega srečanja Matajurju 12. junija letos. Za,11^ voz tokrat ne bo avtobush, PaC bo moral vsakdo sam poskrbeti-
EgrrmiM^
V počastitev spomina drage teljice Petre Mozetič daruje *a Čemigoj 20.000 lir za Podporno štvo v Gorici.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
MARIJE PLACER
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnj' poti ter počastili njen spomin.
Sin Ginn in hčeri Lučana in z družinami
Sovodnje, 5. Junija 1977
I( }p> društvenega življenja v
i^U. Kot nam je znano, je Jadranski Slgvjan ohranjen v treh, ne vedno popolnih kompletih. ce ta časopis sodi med prve slovenske periodične ti-. Dp ha Tržaškem, na želimo s sedmimi letniki časnika • TQ, posnetimi na mikrofilm, dopolniti dokumentacijo Jenske tržaške študijske knjižnice o družbenem in po-i>ie( o političnem dogajanju v letih 1920-1926. časnik je , '®/aZ v Trstu in je bil najprej glasilo Socialistične zveze f olijski Benečiji, od maja 1921 glasilo Komunistične Italije in pozneje v ilegali od leta 1930 dalje )|UPn° glasilo komunističnih partij Italije in Jugosla-Izhajal je kot tednik, trikrat tedensko, kot meseč-J* U končno kol ilegalho glasilo neredno, zato nobeden treh znanih kompletov ni ohranjen v celoti.
^®or?fcT3iiwnSfc
KULTURA
5. junija 1977
Ob OTVORITVI m VIH PROSTOROV, NARODNE^ in ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE^ v 'TRSTU
V novih prostorih Uspešneje naprej!
*	Na uradni otvoritvi novih prostorov Narodne
in študijske knjižnice v Trstu, v Ul. sv. Frančik ška, je v imenu Univerzitetne knjižnice v Ljubljani spregovoril njen ravnatelj dr. Branko Berčič, ki je knjižnici poklonil tudi dragoceno darilo. Dr.
Berčič je dejal:
L,.. Shajam na današnjo slovesnost Narodne in študijske SjUj ‘ce v Trstu s pozdravi, čestitkami in najboljšimi že-■,r}1 sodelavcev Narodne in •univerzitetne knjižnice v miani.
jju Skupaj z vami se veselimo vaše pomembne delovne ko ste si z zavestno odločnostjo in trudom pri-iL,.i boljše pogoje za svoje dnevno delo in za svoj na-‘Ihji razvoj. Uverjeni smo, da se z današnjim dnem od-ji boljše možnosti na eni strani za študijsko delo ^ Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter ve 'poznavanje z nekdanjim in sedanjim življenjem slo-^skih rojakov na obeh straneh državne meje, na drugi pa za širši razmah knjižničarstva med slovensko °dnostno skupnostjo v Italiji.
Zbirati slovensko tiskano besedo in V/ najširši kulturni J razširjali vedenje o Slovencih ter razvijati in utr-slovensko knjižničarstvo -sta tudi temeljni nalogi P(Mn^Se nar°dne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. iftanstvo in delovanje obeh naših knjižnic se med seji dopolnjuje, kar je osnova našemu medsebojnemu šo-SVanju tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti in pri-ju"10sli. in prepričani smo, da bo vez med nami in j Venskimi tržaškimi knjižničarji ter, tudi , z njihovim Jredovanjem, z drugimi knjižnicami v sosednji Italiji dneva v dan še čvrstejša.
h dovolite mi, spoštovani m dragi delovni tovariši iz iK^dne in študijske knjižnice v Trstu, da vam v spo-d ng današnji dan izročim skromno darilo tovarišev Korodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Znano nam je, da neutrudno zbirate dokumentacijo 1QZdoclovinskem razvoju slovenskega življa na tržaškem (j^oč/u. z ato smo vam pripravili kopijo časopisa JA-,u^NSKl SLAV J AN, ki je kot drugi slovenski časopis
Bil je to «po-članki
|jdfal v Trstu od marca do avgusta 1850 i„civni Ust v raznih ljudstvu koristnih rečeh» s i^dovinske, jezikoslovne in pedagoške vsebine z lepo-Vr}imi prispevki ter z obilico podatkov iz gospodarske-
slovenskem in hrvaškem
»Oj;
Med javnimi nastopi, ki jih ob zajcljučku šolskega leta pripravlja Glasbena matica, je 1 skoraj neopazno izzvenela tretja produkcija dijakov glasbene šele 24. maja v Kulturnem domu. Nekatere izvedbe, ki bi sodile že na koncertni o-der in 'izbran spored, so zaslužili večji odziv naše kulturne javnosti. Vsekakor bi bila1 v prihodnje u-mestna podrobnejša objava sporeda, ki bi pritegnila številnejše ljubitelje glasbene umetnosti, zlasti tiste, ki jih zanima napredek dijakov slovenske glasbene šole. Pogrešali smo večjo prisotnost mladih, ki študirajo glasbo, ker je prav za dijake glasbene šole nadvse koristna udeležba tovrstnih nastopov, ki jtrti 'nudijo priložnost primerjave in plodne diskusije. Te, kakor tudi konstruktivne kritike, pogrešamo pri mladih in pri glasbenih pedagogih.
S tremi klavirskimi sonatami L. van Beethovna v prvem delu
..""nun,..............IIIIIIIIIIIIM.................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.n
L Ko izročamo tržaški knjižnici naše spominsko darilo, 'L,efho izpričati svoj interes za pospeševanje študijskega
■ pa
bt italijanskega družhehVtfa 'dogajanja in razvijanje ih sosedskih odnosov. "Narodni ih-
med zamejskimTKoloven&kimi ^jaki, ter^ga ma-poglabljapije medsebojnega poznavanja slovenslze-
C ’ ' '	’.......
'Tr,
študijski knjižnici }tu pa posebej želimo novih uspehov na poti k po-
di uveljavitvi njenega družbenega položaja kot spe-lche in pomembne javne knjižnične ustanove.
Pogled v novo sodobno in funkcionalno opremljeno čitalnico NŠK
OB LETOŠNJEM MLADINSKEM PEVSKEM FESTIVALU V CELJU
Mnogo spodbudnega v petju mladinskih pevskih zborov
Visoki umetniško-estetski vidiki postavljajo vprašanje kako razvijati naprej pevsko vzgojo na šolah
Letošnji XII. mladinski pevski festival v Celju je za nami. Celoten njegov program — razstava sodobne glasbene literature in učbenikov za glasbeni pouk, koncert otroških pevskih zborov, tekmovanje mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih.pevskih zborov Jugoslavije, mednarodno tekmovanje mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih pevskih zborov, pa ocenjevanje na obeh tekmovanjih, dalje simpozij glasbenih pedagogov z o-srednjo temo «Sodobna ustvarjalnost za mladinske pevske zbosr* in zlasti še konkreten prikaz usjrešno-sti metode pri glasbenem pouku na šolah v Estoniji pa množični koncert združenih mladinskih zborov iz celjske okolice in še nekateri drugi koncerti inozemsk.il zborov
tlllllllklilllllllllllllllllllllllllkllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlIliiiiiiiiiiiiiiiiilllilMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIllIllIlIllIlIKIIIimillllllllll
3. ZAKLJUČNA AKADEMIJA ŠOLE GLASBENE MATICE
Tri Beethovnove klavirske sonate za 150-letnico smrti velikega mojstra
Izvajali so jih Loredana Sancin, Stojan Kuret in Tea Košuta - Nastop Evalda Krevatina (trobenta) in Silvana Pibrovca (klarinet) ter godalnega kvarteta (Jagoda Kjuder - Pino Acconcia - Umberto Biancuzzi - Iztok Kodrič)
OB IZIDU DRUGE ŠTEVILKE
Letopis nšk 1972 -1976
Poleg poročila o delovanju NSK vsebuje Kravosovo studijo o Kosovelu in Gombačevo o slov. politiki v Trstu ob koncu 19. stol. ter 18 struni pomembnega gradiva - Cena 2.500 lir
tov^LJradni otvoritvi novih prosto-»f Narodne in študijske knjižnice Haj tu je bilo prejšnji torek pre-t$ 0 Poudarjeno, da je prav na C2a NšK zgodovinski dan, izšla Sf druga številka LETOPISA N ta' vsebr' podatke o stanju in CVanju NŠK v letih 1972 do 1976 Uatlsdčnim pregledom in povzet-»Wega poročila v italijanščini. Hi Zt' v prvi številki Letopisa Ifuzap'sano (izšla je v marcu ^Vat' )’ d® ž®li knjižnica pospe-ij d Prav z izdajanjem Letopi-^j?aPstveno delu z objavljanjem 4iJS|'h študij in jrergembnega grafi^ ri^fav zaradi tega je ured-L Stanislav Renko) v imenu od-l*J5,vLljučil v novo številko LETUJE Predvsem dve študiji: »riaJARKO KRAVOS, «Družbenu !n°a‘irana pesem Srečka Kosovč-tlihi Študijo je avtor napisgl kot (j JTatsko delo že leta 1969, a t^.djavo se je odločil szaradi vse tj J6 aktualnosti obravnavane sno-kjt da bi s tem prispeval k jreča-l>fj \ 50-letnice pesnikove smrti, pa sta mu z napotki in v,c. ki nomagala dr. Franc Zadra-dr. Anton' Slodnjak*, kot be-»šsl v avtorjevem pojasnilu na l>CVni strani tega najdaljšega 2P®yka v Letopisu (30 strani). DojL^ORlS GOMBAČ, »Slovenska IfJigka v Trstu ob koncu 19. sto-*vj — Gre za referat, ki g: je Vi.Prebral na zborovanju slo-ŠN/dk zgodovinarjev lani v ki gori ob 30-letnici Sloven-pjl4 z^odovinskefa društva.
študija je še prav posebno Wj?lya že zato, ker je ena izmed Nra ‘zbad peresa sodobnega pri-ga Pesnika o ■ Kosovelu, kit, a nas seznanja z marsikate-Vn°v*m Podatkom iz zadnjega *lt5 i.eMa 19. stoletja, ko msloven-Politika v Trstu doživlja enega Hfg Sv°jih vrhuncev*, ko r< se % posebno močno gospodar-Sia nar°dne organizacije*, a če-■ .bodite obravnava «odnos.
',e Politično društvo Edinost VgLd° delavskesa gibanja in do >Wris.*te socialne demokracije s Ve oz'rom na socialne raz-'V; v Trstu*, «ko sluvenski pro-še r.! bil trdno organizi-«ni bil sposoben ogrožati v V;1 slovenskega narodnjaštva , QsStu»-
»072 d^membnega adiva v letih " 1976 pa so v tej številki Le-
tonisa objavljeni trije naeovori predsednika SKGZ Borisa Raceta na treh tižaškili zborovanjih slovenskih zgodovinarjev (1974), slovenskih biblioteka-jev (1975) in slovenskih slavistov (1976). V vseh govorih je zlasti poudarjena enotnost slovenske kulture, ki «briše me;e, ki režejo slovensko narodnostno ozemlje*, v tretjem nagovoru j)a je govornik zlasti ugotovil, da je «bilo v zadnjih letili storjenega mnogo, in smo na dobri poti, da se bo enotnost slovenskega kulturnega prostora v obdobju, ki je pred nami še bolj utrdila*.
Med pomembno gradivo spadata tudi seznama razstavljenih publi-
kacij na razstavah, ki ju je priredila NŠK: leta 1974 razstavo primorskih bibliografij, leta 1976, razstavo beneškeg \ tiska (ob sodelovanju s Slovenskem klubom). Prvi seznam je razdeljen na osebne bibliografije, strokovne bibliografije, dalje na tekočo slov. bibliografijo. bibliografijo NOB, bibliografska kazala, bibliografijo čas-n:kov in časopisa, bib. p-evodov, pokrajinski bibliografije, izseljenske bibliografije, izbor iz jugoslovanskih bibliografij, medtem ko seznam zaključujejo bibliograf ki prročniki. Seznam beneške razstave pa obsega kar lepo število 91 knjižnih enot.	L. T.
sporeda se je naša glasbena ustanova spomnila 150-letnice smrti velikega glasbenega ustvarjalca.
Pianistka Loredana Sancin, ki zaključuje glasbeni študij, se je predstavila s Sonato op. 90 v e-molu. Ta klavirska' sonata spada v začetek obdobja, ■ ko skladatelj ustvarja svoja vrhunska dela v večini primerov že oddaljena od klasičnega izročila ter zajeta v transcendentalno vzdušje, prisotno zlasti v poslednjih sonatah in godalnih kvartetih, Missi solemnis in Deveti simfoniji.
Sancinova je v interpretaciji sonate pravilno naglasila njeno intimno, skoraj lirično vzdušje, ki se zrcali zlasti v 2. stavku z značilno, ljudski melodiki sorodno spevnostjo, vzejušje. ki ga v prvem stavku -prekinjajo tudi dramatični akcenii. Imeli smo občutek, da je pianistka kljub nekaterim tehničnim spodrsljajem v celoti pravilno doumela in izrazila Beethovnovo umetnino.
Pogumno se je lotil izvedbe znamenite Patetične sonate op. 13 v c-molu Stojan Kuret. (3. letnik srednje šole), Beethoven je sonato, ki jo je posvetil knezu Carlu von Lichnowskvju, svojemu zvestemu prijatelju in mecenu, imenoval «Grande sonate pathetique». Verjetno je hotel s tem izraziti svoje bolestno razpoloženje, strah, ki je navdajal komaj 30-letnega skladatelja pred grozečo gluhostjo, ki se je tedaj že pojavljala pri njem. Popularnost te Beethovnove sonate pa ni v bolestno tragičnem občutju marveč v izrazni moči, ki neposredno, v I. stavku skoraj nasilno goVori poslušalcu. To značilnost avtorjevega dela je Kuret smiselno oblikoval tako v monumentalnih uvodnih taktih, kakor v sledečem allegro con brio. Manj je bil prepričljiv adagio canlabi-le, katerega kontemplativnemu značaju je manjkalo intimno vzdušje, ki je prav nasprotje viharnemu 1. stavku. Muzikalni zgovornosti Rondoja, katerega preprosto temo in umirjene medigre prekinjajo razgibane glasbene zamisli, je primanjkovala oblikovna celo-vitnost. Tehnično pa je pianist dostojno rešil svojo nalogo, zlasti
...................Hlinili.........lil......mn
Nova važna odkritja iz slovensko-hrvaškega reformacijskega obdobja
PISMA MANDELCA IN KONZULA
Osvetlitev reformacijskega obdobja med Slovenci in Hrvati je izpopolnjena z novim dokumentacijskim gradivom. V okviru obsežnejše raziskovalne dejavnosti sta prof. 7.. Bartolič in F Šebjanič na Madžarskem, v mestecu Kosze-gu, odkrila več pomebnih rokopisnih listov. Izvirno in nedatirano pismo znanega protestanskega tiskarja in knj;gotršca Janža Mandelca, ki je moral iz Ljubljane e-migrirati na Ogrsko leta 1562, naslovljeno magistratu v mestu Šo-pi-onu (kjer se je meščanstvo v znatni meri opredelilo za luternn-stvo), odkriva razgledanost in propagatorsko vnemo te malo raziskane osebnosti Iz doslej neznanega pisemskega gradiva so prav tako pomembna štiri izvirna pisma Štefana Konzula - Istrana, ki jih je le-ta naslovil na znanega protestantskega veljaka J. Weis-priacha, ki je bil vp'ivni zemljiški gospod v zapadni Ogrski. V teh pismih (iz Regensburga) Konzul obravnava konkretne zadeve v zvezi s svojo preselitvijo med gradiščanske Hrvate, kjer je pozneje deloval in končal svojo življenj-
sko pot. Neenkrat med vrsticami izraža tudi svojo zaskrbljenost za položaj «ubogih Hrvatov*. Sodeč po navedbah izvirajo ta pisma iz obdobja 1567 66, po vsej verjetnosti pa so se ohranila v arhivski zapuščini Weispriachovih potomcev
Glede na to, da je madžarski bibliotekar Gedeon Borsa v zadnjem času odkril v platnicah nekaterih publikacij iz 16. in začetka 17. stoletja tudi več doslej neznanih tiskov iz Mandelčeve delavnice, bodo nova odkritja vsekakor znatno prispevala k orisu dejavnosti omenjenih dveh reformacijskih sodelavcev Primoža Trubar ja, ki sta se uriomila v zapadni Ogrski in se tu povezala s protestantskim gibanjem panonskih Slovencev oziroma gradiščanskih Hrvatov.	fš
Madžarski avtor o začetkih nazadnjaške narodnostne politike
Na madžarskem knjižnem trgu je vidnih vse več novih publika-
cij s kritičnimi ocenami narodnostne politike v preteklosti. Ena teh publikacij je izšla pravkar, na predvečer tradicionalnega budim-peštanskega knjižnega sejma. Zgodovinar Bela Beller v svoji' obsežni razpravi, ki jo je izdala Akademijska založba v Budimpešti, obravnava idejne in družbeno-po-litične zasnove protirevolucionarne narodnostne pslitike na Madžarskem po zadušitvi revolucije leta 1919. Opirajoč se na številne vire v tej razpravi razobličuje predvsem nosilce nazadnjaške in ma-džarizatorske postopke predstavnikov vladajočih krogov takratne Madžarske, ki je vključevala znatno število nemške, slovaške, južnoslovanske in romunske manjšine V zaključnem povzetku svoje-študije Beller tudi ugotavlja dejstvo, da še vedno ni dovolj proučena medvojna madžarska narodnostna politika napram južnoslovanskim narodnostnim skupnostim. Ta njegova ugotovitev velja tudi za odnos do porabskih Slovencev, ki so bili med dvema vojnoma še posebej izpostavljeni raznarodovalni gonji in asimilaciji.
fš.
prepričljivo je podal zaključni finale.
S tretjo Beethovnovo Sonato v As-duru op. 26, je nastopila Tea Košuta (3. letnik srednje šolo). Skladatelj je v tej sonati prvič prelomil s tradicionalno so-natno obliko. Povsem neobičajno začenja z varijacijami, katerim sledi scherzo, namesto počasnega stavka vključi žalno koračnico ter zaključi s preprostim rondojem e-tudnega značaja.
Klavirska igra mlade pianistke je izzvenela kot solidna, vendar še v šolski okvir zajeta interpretacija. Ob bolj sproščenem podajanju — kar velja v glavnem za vse nastopajoče! največkrat na rovaš treme pri javnem nastopanju) — pa bj sč utegnila Košutova izogniti posameznim tehničnim spodrsljajem ter se v večji meri približati muzikalnemu utripu Beethovnove umetnine, saj smo mestoma občutili, da se pianistka zrelo in poglobljeno posveča študiju klavirske igre. Doživljeno in z občutkom za pravilno tonsko doživljanje je pianistka interpretirala zlasti mesta v 1. stavku in žalno koračnico.
V drugem delu produkcije je nastopil najprej Evald Krevatin (5. razred), ki je ob spremljavi prof. Mojce šiškovič zaigral na trobenti dve Schroekovi krajši skladbi: Vrnitev in Ljubezensko. Od prejšnjih nastopov je Krevatin . znatno pridobil na lepoti tona, ki dobi sonornejši, blesteč zven ter je le škoda, da je tudi njemu trema preprečila, da ni uspel skladbi lepše oblikovati.
Z interpretacijo Webrovega koncerta za klarinet v f-molu op. 72 je izstopal z blestečo, do potankosti izbrušeno tehniko, Silvan Pi-brovec (1. letnik visoke šole), ki ga je pri klavirju spremljala Loredana Sancin. Koncert v f molu daje solistu obilo možnosti, da pokaže svoje znanje saj vsebuje številne tehnično zahtevne, briljantne pasaže, značilne za ustvarjalno umetnost C.M. von Webra, ki je prav za klarinet, ki mu je bil posebno priljubljen inštrument (tudi kot znanilec romantičnega čustvovanja) napisal nekatera odlična glasbena dela.
Za zaključek smo slišali 2. stavek Borodinovega godalnega kvarteta v D-duru (skladatelj je napisal še enega v A-duru) v izvedbi Jagoda Kjuder — 1. violina, Pino Acconcia — 2. violina, prof. Umberto Biancuzzi — viola, Iztok Kodrič — violončelo. Kvartet sodi med najbolj dognana dela, napisana za to komorno zasedbo. Čudovit je posebno nežno nastrojeni Nokturno, katerega glavno temo s pristno, sočno slovansko melodiko prinese najprej violončelo ter jo naprej razvijejo ostali instrumenti.
Borodinov kvartet je mojstrsko komorno delo, preizkusno kamen tudi za zrelo izvajalsko skupino. Izvedba te skladbe, naštudirane v okviru šolskega koncerta, predpostavlja temeljito pripravljenost kot plod dolgotrajnega skupnega muziciranja. Ne bi hoteli zanikati izvajalskih sposobnosti posameznih 'članov kvarteta, posebno še čelista Iztoka Kodriča (1 letnik visoke šole), ki smo ga na eni prejšnjih produkcij občudovali kot izvrstnega interpreta Boccherini-jeve sonate, vendar je treba pov-dariti, da za komorno igro ni dovolj perfektno obvladamo posameznega instrumenta, temveč je še v večji meri potrebna zanesljiva skupna igra. Poleg mejstoma into-nacijske nezanesljivosti smo pogrešali večjo homogenost. Treba pa je podčrtati, da je v glasbeni vzgoji komorna glasba neobhodno potrebna in v tej smeri moramo pozdraviti nastop godalnega kvarteta. Nujno pa bi bilo potrebno v take komorne sestave vključiti
predvsem dijake glasbene šole ter jim s tem nuditi možnost sistematične vzgoje v komorni igri.
Nastop je nudil zanimiv in vzpodbuden vpogled v pedagoško deio slovenske glasbene šole, ki terja od dijakov in njihovih glasbenih mentorjev veliko vst.rajnosti in požrtvovalnega dela Glasbeno delo z mladino je v našem kulturnem prostoru neprecenljive vrednosti iz več zornih kotev. Predvsem je tu joomen strokovne glasbene vzgoje. Moralne, etične in estetske kvalitete, s katerimi dobra glasba oplaja mladega človeka in mu pomaga oblikovati značaj je nadaljnja vrednota, v današnjem potrošniškem življenju še posebno pomembna. Ne na zadnje pa prav s kvalitetnimi dosežki na tem glasbenem področju posebno učinkovito afirmirano slovensko kulturno bit v zamejstvu.
—	je nudil mnogo zanimivega in z umetniško estetskega vidika vrhunskega, a' obenem odprl nekaj problemov, ki nas še bolj silijo v razmišljanja v pogledu stanja in bodočnosti glasbene oziroma nevske vzgoje na šolah in s tem nadaljnjega razvoja mlati'irskega zborovskega petja v celoti:
Že na začetku na; povem, da je bil letošnji celjanski mladinski pevski festival dobro o-ganiziran in po svojem umetniškem nivoju izredno usjrela manifestacija pojoče mladine. Že slavnostni konce " na predvečeru tekmovanja je pokazal zaznavno porast otroških pevskih zborov in simboliziral skrb pri ijevski vzgoji najmlajših na osnovnih šolah. Na tem koncertu so nastopili najboljši, ki so bili izbrani na lanski rev:ji v Zagorju: otroški zbori osnovnih šol iz Celja (I. osn. šola in osn. šola «1. celjske čete*), Šempetra pri Gorici, Škofje loke
—	ki se je še posebno odlikoval po izdelanem zvoku in nazornih interpretacijah — Polhovega gradca, in Velenja. Ti zbori, ki jim dolgo časa niso posvečali posebne trezor nosti — prvič so jih na pobudo Združenja pevskih zborov Primorske začeli uvrščati v revije in koncertne nastope na Primorskem
—	so se v zadnjem času razvili do precejšnje kvalitetne stopnje, kar je pretrdi! tudi celjski koncert.
Drugi nastop, ki je prekazal (Jevško kulturo v širšem smislu, je bil množični koncert združenih mladinskih zborov iz Celja in njegovega območja. Pripravila, seveda ob osnovnem sodelovanju pevovodij posameznih zborov, in vodila sta ga Pavle Bukovac in Ciril Vertačnik. Saj ni bilo to množično petje v običajnem smislu, temveč je bil izbran spored pesmi, ki so zahtevale dobro pripravljene in vešče vodene zbore. V crnvo zadoščenje nam ie bilo, ko smo slišali 17 združenih zborov z oKoli 1.000 .nladiii grl, ki so dokaj čisto, enotno in v pristnem mladostnem zanosu razgrinjala pred nami svojo doživeto le poto, ki so se ji pridružili v kano nu Dona nobis pacem še nekateri drugi inozemski zbori, tako da se je v pesmi z odrom združil tudi del avditorija.
Tekmovanje mladinskih zborov Jugoslavije je pokazalo poprečno kvalitetno porast le-teh. Zbor iz Šoštanja je glasovno dober, manj pa je uspel v interpretacijskem pogledu. Sorazmerno najboljše je za pel Ježevo Igbaj kolce ih deloma Bilečanko U. Vrabca. Vodi ga Danica Supovec.
Zrob «Vesna» iz 7. orja ob Savi,
TRŽAŠKO SVET01VANSK0 NAREČJE
O tujih besedah v našem narečju
Morda zaradi pomanjkanja slovarja našega narečja (ali narečij) v Primorju, so se tuji jezikoslovci lotili tega dela. Zbirke,, ki vsebujejo v glavnem tuje besede v našem narečju, so po eni strani zanimive, ker pričajo o stoletjih sožitja ljudi več narodnosti na lem ozemlju. Po drugi strani pa imajo svoje hibe, ker niti ne vsebujejo vseh tujk v tem narečju, >poleg tega pa niti malo osnovne podlage o njem.
Kdor pozna vsaj površno zgodovino teh krajev, se tujim besedam, ki izvirajo iz več področij, ne čudi.
Morda najobširnejše področje je versko. Pokristjanjevanje je pri-, bajalo iz tujili virov. Zato so vsa cerkvena hijerarhija, verski obredi in vse_kar je z vero povezano, polni tujih latinskih, italijanskih in nemških besed.
Tujke so potem s področja trgovine, predvsem zaradi «Serenis-sime», ki je stoletja vedrila in oblačila na Jadranskem morju. Nanje naletimo na področju civilne uprave in oblasti in v sod stvu, posebno ko so Slovenci z ukinitvijo bratovščin in županov zgubili zadnje znamenje ljudskega sodelovanja pri upravljanju. Seveda je skoro odveč omenjali tudi vojaško področje.
Po naši zemlji so vodile starodavne poti, po njih je plalo življenje. Posebno so te oživele v dobi Karlo VI. in Marije Terezije. Začelo se je prevozništvo. Iz Milana skozi _ Goriško na Dunaj, iz Trsta na Dunaj in obratno. Kupčevanje s tujci, dotok novih vrst blaga in predmetov, ki so bili poimenovani po tujili proizvajalcih, vse to je( vtihotapljalo v narečje tuje izraze.
Vsako zgodovinsko razdobje je pustilo v našem narečju usedline. Nešteto jih je žal pustila tudi doba fašizma.
Slovenec, ki vzame v roke dosedanje zbirke našega narečja, ga pomanjkljivosti v njih vznemirijo, ker dajejo vtis, da so te tujke kot zastava naše revnosti, nebogljenosti, onemoglosti, manjvrednosti.
Mislim pa da na tujca, ki bi se z našim narečjem hotel seznaniti. napravijo ti izsledki se poraznejši vtis, da je naše na-
rečje sestavljeno iz ..arnih tujk in da nima lastne osnove.
O teh že zbranih tujkah Di Oi-lo še marsikaj pripomniti. Tolmačenje pomena je večkrat dvomljivo. Zabeležena izgovarjava pa ni občeveljavna, saj vemo, da je celo od vasi do vasi večkrat različna.
Res je, da se nekatere besede tujega izvora uveljavijo tudi v knjižnem jeziku, kot na primer: posta, telefon, telegram, elektrika .. . Toda to ne velja v absolutnem merilu. Nekatere izgine-jp, ko razni predmeti prenehajo biti v rabi, druge zopet, ko preneha neko zgodovinsko razdobje in nastanejo povsem nove razmere in okoliščine. Kjer pa obstajajo šole v jeziku ljudstva, uvajajo le-te besede v knjižnem jeziku.
|4ot primer navedem tujko, ki jo je v eni izmed svojih hudomušnih poezij, ki nosi naslov «Urlaub», uporabil Atilio Kralj.
Spomnila me je na prvo svetovno vojno, ko so naši očetje prihajali na redek «Urlaub» i/ strelnih jarkov soškega Dojišca, iz Karpatov, iz Romunije . . . čolni, ušivi, umazani, da se niso upali prestopiti hišnega praga, preden se niso znebili obleke in se umili ter preoblekli, da ne bi zanesli v hišo tnrčes. Kleli so vojsko in cesarja, ki jo je sprožil. Matere so pobijale usi, pre kuhavale obleko in perilo in io-' kale, otroci pa smo lačni strmeli nad temi prizori, ki jih v naši otroški neizkušenosti nismo mogli razumeti.
Po končani prvi svetovni vojni je izginil »presvetli* cesar, njegov dvor, ter z njimi cUrlaub* in tujke povezane z avstrijskim cesarstvom niso več v rabi. Kolikor so kje zabeležene, so samo še spomin na neko zgodovinsko dobo, na neka dogajanja.
Isto bi lahko rekli o tujkah, ki smo jih uporabljali v dobi fašizma in ki jih danes v demokratični državi ne rabimo več.
Naše narečje pa ni zaradi tega prav nič obubožalo. To je razvidno tudi iz tega, da sedaj, ko gremo proti koncu dvajsetega stoletja, nam v tem narečju št pojejo pesniki domačini.
Pavla Kolarič
ki ga vo '- Rilia-d Beuerman, je najboljše zapel I. Matetiča — Ro.ij-gova Čače moj. Kar zadeva psi e samo, bi bilo dobro posvetiti- več pozornosp altom, ki na f-mestih nekoliko zgubijo na homogenosti.
Zbor «2. oktobar* iz Zienjanina, ki ga vodi Marija Mali, se je predstavil kot glasovno dokaj dovršeno pripravljena pevska skupina plemenitega tona; disciolinraoa n enotna. Pri obvezni Ježevi Čiči na-na se je potrudil 1 :di za s.urazir.sr-no dobo izgovarjavo slovenskega besedila. Intern.c,..icije so bde ao-volj nazorne, da bi mu vsekakor lahko pr nesle boljšo oceno Žiri e.
Lepe glasove v dokaj ubranem petju združuje zbor iz Kamnice, ki ga vodi Franci Kovač. Njegove interpretacije so učinkovale prepričljivo.
Zbor iz Lucije pri Portorožu vodi Helena Jureš, ki je pevce glasovno pripravila v enotno delujočo, precej zlito in uravnovešeno skupino, ki ji tudi v oblikovanju da e pečat svojega pristnega muzikalnega občutja. Najnazorneje sta bili izvedeni vsekakor Aroičeva Palčki na potepu in Gobčeva Jesenska.
Med boljše zbore sodi tudi zbor osnovne šole «1. celjske čete* iz Celja. k: ga vodi Dragica Žvar, ta je zbor pripravila do glasovno izenačenega, precej ubranega petia.
Zboru osnovne šole »Jan Amcs Komenski* iz Skopja, ki ga vodi Kiril Spasov, manjka malo več vokalne izdelanosti, da bi lahko zadostil nazornejšemu interpretiranju tako obvezne pesmi kakor izbranega sporeda.
Med najboljšimi sta bila mladinska zbora RTV Ljubljana, ki ga vodi Matevž Fabijan, 'in «Razvi-gorče* iz Skopja, ki ga vodi Zapro Zaprov.
P:-vega odlikujejo izbrani, glasovno dobro oblikovani pevci, čistost in zktost, dokajšnja volumi-noznost, disciplina in prožnost v enotnem delovanju. Zbor na že prehaja v značilnosti dekliškega zvoka. Za svojo vokalno dovršenost in za plastično izoblikovan program je zasluženo prejel najvišje število točk in zlato odL čje.
Zlato odličje si je priboril tudi mladinski zbor «Razvigorče» iz Skopja, ki ga prav tako lahko prištevamo med zbore z zaznavno pevsko kulturo, pa najsibo v pogledu vokalno tehnične prip-ave, naj-s'bo v jregledu interpretacijsk. u-činkovitosti. Tudi ta zbor odlikujejo let>i polnozvočni glasovi, ki se združujejo v dokaj voluminozno in glasovno izenačeno pevsko telo z izrazitim ritmičnim čutom, zbor, ki tudi po svoji oblikovalni moči deluje izredno odzivno.
Med ostalimi zbori sta srebrno odličje prejela zbor iz Lucije in iz Zagorja ob Savi. bronasto pa zbori iz Šoštanja, Zrenjanina, Kamnice in Celja.
Žirija je zavzela stališče precej visokega umetniškega kriterija, kar. mislim, je pravilno. Ob koncu pa naj še omenimo problem, ki se ponavlja v smislu pripuščanja k tekmovanju zborov, ki delujejo pod dokaj različnimi pogoji: na eni strani so zbori, sestavljeni s pevci izključno ene same šole in teh je večina, na drugi pa zbori, k: delujejo redno in več časa v istem sestavu, z izbranimi pevci s širšega področja in pod boljšimi delav-. nimi in finančn:mi pogoji. Čeprav je umetniški efekt teh zborov u-pravičljiv, saj doprinaša k celotni glasbeni kulturi svoj pomemben delež in posuešuje razvoj, moramo na drugi strani naglasiti še večjo pomembnost delovanja in dosežkov mladinskega petja na šolah, ker le ti vsekakor lahko bolj neposredno vplivajo na svoje okolje. Predvsem pa seveda gre priznanje pevovodjem prav teh zborov, ki včasih tudi pod zelo neugodnimi pogoji vršijo svoje poslanstvo. In ie tem gre vse priznanje, da je naše mladinsko petje zavzelo precej razprostranjeno mrežo zborov na šo-iah in da so med njimi prav ti pevovodje, ki se borijo, da se ta veja dejavnosti razvija, ponekod pa, žal, ohrani.
IVAN SILIČ
revije
GALEB, št. 8
Pravkar je izšla osma in zadnja številka XXIII. letnika zamejske mladinske revjje »Galeb*, ki jo izdaja Založništvo tržaškega tiska, urejuje pa časnikar Lojze Abram.
Revija se odlikuje po vsebinski primernosti za otroke, še posebej pa po nazornih ilustracijah/ ki so delo priznanih slovenskih slikarjev. Urednikova zasluga je tudi, da si je znal ustvariti stalen krog kvalitetnih sodelavcev, ki znajo pisati za otroško dovzetnost, kar je vse prej kot lahka naloga.
Upa zamisel je bila tudi o-srednja slikovna priloga v barvah, ki so jo otroci lahko spravljali in preko nje bogatili svojo prvo vednost o naših krajih in zanimivostih. Tokrat barvna priloga je posvečena slikoviti dolinici Glinščice.
»Galeb* odhaja sedaj skupno s svojimi malimi prijatelii na počitnice. da se bo še boli svež in poln novih zamisli povrnil na jesen med nje.
Pnmor^klTjfnevnlk g
5. junija 19^
ramones
Lea ve home,
(ŠIRC Rec. SA ' 7528)
<iPUnk» rock ali bolje «mestni» rodf postaja iz clneva v dan bolj popularen. Zadnjič sevi vavi predstavil odličnega pevca Igggja Po-pa, danes pa je na vrsti razmeroma nova skupina Ramones. Ce se ne motim, -je skupina sestavljena iz samih bratov in je lo njihova prva plošča. Toda ze po. poslušanju prvih popevk,' lahko trdim, da je nedvomno boljša glasba, ki nam jo je posredoval , lggy Pop. Njegove skladbe so bolj vživete v mestno stvarnost, pa tudi motivi so bolj u-sklanjeni s to tematiko z mračnimi. in tegobnimi zvoki. Lahko bi tekli da so Ramones izbrali le obličje pravega punk rocka, ki' je nekaka mešanica trdega, «hard» rocka in rock‘n rolla, medtem ko so popolnoma postavili ob stran vse ostalo. Njihova glasba' postane na tak način le modema verzija nekdanjega rock' n rolla. Ker pa je bila po mojem ta glasbena zvrst izredno važen pojav, izpade vsak način prirejanja in ponarejanja neokusno. Na plošči je posnetih kar štirinajst
jo je sestavila Emilou sama: rTulsa Queeiu.
ga brez .velikega truda neobrav-navanb tematiko, ne dti bi takoj vzeli v poštev komercialno stran.
CITY BOY
Dinner at the Ritz (VERTIGO 6360 136)
bumu «Dinner at the Ritz» — večerja v Ritzu, bomo res lahko uživali prvo «pojedino» prijetnih zvokov, posebno če razpolagamo s stereofonskim gramofonom. Zaradi tega ima predvajanje po radijskih valovih mnogo manjši učinek in to je problem, ki postaja iz dneva v dan bolj pereč, zlasti po uveljavitvi mnogih zasebnih radijskih postaj, ki predvajajo v stereo foni ji.
MICHAL URBANIAK
Body English (ARISTA 3C 064 08805)
EMILOU HARRIS
Luxury Liner (W.B. W 56334)
popevk, ki pa so si skoraj vse enake, tako da postane poslušanje proti koncu celo dolgočasno. No, včasih velja pogledati tudi na razne podatke na albumu: Odkrili boste lahko, da je ta ■ angleška skupina posnela album v ZDA. kjer je glasbeno tržišče manj zahtevno.
Nič kaj dober začetek' za ta ansambel, posebno če pomislimo, da 'je punk rock še «svež» pojav. Zato je možno črpati iz te-
■ Glasba tega ansambla je zelo podobna tisti skupine 10 Č.C. Lahko bi celo rekel, da so City Bog pravi nasledniki skupine 10 C.C., odkar so me ti z zadnjo ploščo nekoliko razočarali. Po odličnem začetku so namreč menjali svojo glasbeno pot; nasprotno pa lahko trdim, da nadaljujejo Citg Bog prav po tisti poti, ki so jo sprva začrtali 10 C.C. Njih glasba je enako svežo in učinkovita, morda so jo celo izboljšati z večjo živahnostjo ritmov in z genialnimi zvočnimi učinki. Treba je priznati, da imajo angleške skupine v primerjavi z ameriškimi (in nekaterimi evropskimi) več fantazije pri preiskušanju in uveljavljanju rovih glasbenih o-blik. To je mnogo odvisno od dejstva. da je njihova pop glasba precej ločena od tradicionalnih ljudskih motivov, medtem ko je možno zaslediti v mnogih ameriških skladbah vpliv folka ali countri/ja. Posledica tega je, da se ameriške skupine le s težavo ločijo od te melodične komponente, medtem ko so Angleži v tem oziru bolj samostojni Seveda obstaja tudi možnost, da je kdo s pretiranimi zvočnimi poiskusi zoprn in neokusen, vendar to ni primer skupine Citg Bog. V al-
Kot nalašč je tu primer coun-try glasbe, katero sem prej o-menil. Po mojem ni slučaj, če je dobra pevka kakor Emilou Harris izbrala to glasbeno zvrst. Očitno so Američani zelo navezani na te melodične in včasih celo preveč «posladkane» motive. Rekli boste, da je' pač njena : stvar, zakaj poje countrg. Med drugim se pri izvajanju te tudi dobro izkaže, že res, toda po mojem ni to območje, na katerem bi se lahko kosala z drugimi boljšimi ameriškimi pevkami; več ali manj je vsaka od teh izbrala težjo, toda zato učinkovitejšo samostojno pot. Emilou Harris ima vse glasbene vrline.
Tudi Ganeš sem. kot zadnjo vzel v poštev ploščo iz zbirke •progresivnega jazza, ki jo je izdala diskografska družba Arista. Hvalevredno je dejstvo, da so se producenti te zbirke spomnili na vzhodnoevropsko glasbo kar z dvema imenoma. Pred dvema tednoma sem obravnaval Čeha Miroslava j/itousa, danes pa je na vrsti Poljak Michal Urbaniak.
Slednji je začel igrati najprej domačih
da bi lahko tudi sama izbirala in šla originalno po začrtani smeri. Najprej bi si lahko izbrala, recimo, samostojno komponiranje vseh svojih skladb. Zakaj tako pravim? Zato, ker se mi zdi od vseh najboljša prav pesem, ki
kot saksofonist v raznih domačit jazzovih klubih, nato je sestavil lastno skupino in se ustavljal v državah, kjer so ga posebno to .plo sprejeli Tako je prebival dalj časa na primer na Danskem. Švedskem in Norveškem Vse do danes se te Michal stalne izpopolnjeval v raznih instrumentih. Počasi je prešel od saksofona na violino, v zadnjih časih va se vedno bolj ukvarja s sintetize-rjem. Najplodnejše sodelovanje ima ta glasbenik z ženo Vrszulo Dudziak. ki mu pomaga pri bobnih. sintetizerju in petju.
Pred nekaj leti se je ta glasbenik preselil v Ameriko, ■ vodar pa ne morem trditi, da se je s tem njegova glasba izboljšala in izpopolnila. V albumu «Bodp English» je le nekoi posrečenih trenutkov (zlasti ko nastopa odlična Urszula), druaače pa spremlja Michalovo izvajanje preveč banalna in ne jazzovska glasbena podlaga, ki nekoliko spominja na orkestracije Isaaca Hai/esa. Jutri boste vse to lahko bolje preverili.
Sandi Pcrtot in Pavel L'min
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽARARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
Na puljski rivieri bodo porušili 500 počitniških hišic
SPLOŠNA OPREMA

T|___Kr
aduMmfofc.'*
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv*. Ivana), tel. 54-390
PULJ. 4. — Na jugoslovanski obali v bližnjem tržaškem zaledju je vedno težje graditi počitniške hišice. Sedaj so na vrsti take zgradbe, ki so bile zgrajene v zadnji!) letih na obalnem področju Pulja. Tajništvo za urbanizem in MfftfflStthe zadeve puljske obči^e^jp^sfflčr.il, ob soala-sju predsednišlva občinske konference SZDL ter drugih ored-stavniških teles, da bodo porušili 504 počitniške hišice, ki so bile zgrajene samovoljno in brez potrebne dokumentacije ter gradbenega dovoljenja na puljskem o-balncrn območju.
V skladu z že pravomočnimi odloki bodo najprej porušili 38 »divjih?/ počitniških hišic. Za sedaj se rušenju zoperstavlja samo krajevna skupnost Peroj, na območju katere so bile zgrajene hišice.
Največ »črnih* gradenj je o-pazili na področju od Fazane do Peruja,. toda nekatere so tudi na vzhodni puljski rivieri
Vsaka tvoja izbira je utemeljena
Pohii
iioivu r n
00MJ0 137 - TEL 820862
(Cesta za Grandi Motori)
—	ipptp	ker
^	vsak dan v
letu dobiš moderno pohištvo, ustrezno servisno službo in predvsem
IZREDNO UGODNE CENE
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) U-deležili sc boste pogovora, kjer bodo postavljeni temelji za novo dejavnost. Neprijetno srečanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spopadli se boste z nekim poslovnim predstojnikom. Ogibajte se preveč subjektivnih razlag in tolmačenj.	,
DVOJČKA' fč»cf 21.5: 'do ‘&Mj Nemudorbn rešite neko vprašanje, ki vas oviri) pri delu. Bodite bolj sproščeni Irt iiaravni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Določeno izboljšanje finančnega položaja. Uspešen dan za tiste, ki ljubijo šport.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Po-, stavite se po robu pesimizmu svojih sodelavcev. Računajte na privrženost nekega prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) I-zredno primerne okoliščine za izvedbo nekega drznega podviga.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razpršili se bodo vsi dvomi o nekem vašem družabniku. Veliko zadoščenje s strani ljubljene o-sebe.
ŠKORPIJON (od 24 1U. do 22. 11.) Uspešen dan za tiste, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Bolje bo, da se otresete vsiljivcev.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Seznanite se z organizacijskim delom, ker vam bo poverjena zapletena naloga.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zavrnite neke ponudbe, ki se bo izkazala za koristno. Ne zaupajte preveč nekemu pri jate’ iu.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Med vašimi sodelavci bo prevladala neodločnost. Nekaj časa boste predmet žolčnih kritik.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne prenaglite se v nekem načrtu. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo.
nF
NEDELJA, 5. JUNIJA 1977 PONEDELJEK, 6. JUNIJA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
10.20
11.00
12.15
13.00
17.00 18.45
19.00
RIM:	Proslave ob dnevu
republike
20.00
20.40
22.00
12.30 13.00
13.30
14 00 18.50
19.50
20.00
20.40
21.50
22.45
23.00
9.20
10.35
11.25
12.30 16.00
17.30 17.25 17.30
18.45
19.45
20.30
20.59
21.00
22.0(1
22.25
22.55
23.13
Maša Kmetijska oddaja DNEVNIK - Ob 13. uri Skupni nedeljski program Športne vesti
Italijansko nogometno prvenstvo DNEVNIK
«IL GRANDE RAGGIRO* - TV film Športna nedelia
Drugi kanal
Risani filmi
DNEVNIK 2 Ob 13. uri Izbor iz oddaji «ONA DRUGA NEDELJA* - Koncert «Diretta šport*
Nakia - /LA NON PER-SONA* - TV film DNEVNIK 2	- Odprti
studio
NEDELJA SPRINT «IL SUPERSPIA* -, tretje in zadnje nadaljevanje DNEVNIK 2 - Dossier DNEVNIK 2
Rubrika o judovskem življenju in kulturi
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
POROČILA
A J. Cronin: Zvezde gleda ju z neba
SEZAMOVA ULICA - o-
troška oddaja
Ljudje in zemlja
Nastop vojašk h orkestrov
Okrogli svet
Poročila
Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial Halle: Evropsko prvenstvo v ook.su
Zabavna oddaja z Jackom
Pamellorn
DNEVNIK
Tedenski 'gospodarski komentar
M. Savič: MORAVA 76 Mostarski Ikarji, serija (Karavana DNEVNIK
ŠPORTNI PREGLED NOGOMET:
Argentina — ZRN
13.00	ARGUMENTI:	Ob izvirih
civilizacije
13.30 DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
18.15 TERN
19.00	Znanstvena raziskava o novem testamentu ™ Raz-
prava
19.00	AITJTANTE TUTTOFARE: Preiskava na Škotskem
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Srečanje s Francoisom Truf-fautom:
LA CALDA AMANTE. film 22.25 Bonta loro
Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgoja in dežele
15.00	V evroviziji: C0. kolesarska dirka «Giro DTtalia*
18.15 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — šport
18.30	Program za mladino:
«Ante, laponski fant* — TV film
19.10 Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.49 IL EORSACCHIOTTO
21.45	Videosera: Aliče nel paese delle radio libere
22.45	Vidim, slišim, govorim Ob koncu DNEVNIK 2
Koper
17.30	Lahka atletika:	Memorial
Manžekovič
; 18.45 Haile: Evropsko prvenstvo v boksu
20.20 Otroški kotiček
21.00	27 kanal
21.35 Ljubezenska zgodba v Bangkoku. film
23.00	Jazz festival Ljubljana 75
Zagreb
11.03 Otroška oddaja
12.00	Narodna glasba
15.30	LESSIE SF. -VJ1AČA- llikn.
2(130 DNEVNIK JIHL'
22.55 ŠPORTNI PtttJMliEO •
23.15 NOGOMET:	^
Argentina — ZRN
Švica
14.50 Avtomobilizem: Gran Prix Belgije
18.23 DNEVNIK
18.35 Mednarodni turnir v tenisu — v evroviziji iz Pariza 22.00 «APPUNTAMENTO IN NE-RO» — peto nadaljevan io 22.55 Športna nedelja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.20	Kmetijska oddaja
18.05	Vrtec na obisku
18.20	človek in zemlja
18.50	OBZORNIK
19.05	Zdravilo, človekov prijatelj ali sovražnik i
19.30	Dogovorili smo se
19.45	Mladi za mlade
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	S. Rozman:	Reportaža o
primeru tehnika Matka, TV drama
22.00	Kulturne diagonale ' ,
22.45	Mozaik kratkega filma: «SRAKANJANI»
23.05	DNEVNIK
Koper
20.55 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35 čjovek brez meja, Memcn-to mori
22.15	Slovenski rock:	Ansambel
Predmestje
22.50	Baletni večer
Zagreb
19.00	Živel ie car
10.15	Književni klub
19.45	Mlad' za mlade 20.30 DNEVNIK
21.00	V. Radovič: .laikov objema trnje — Tv drama
22.05	PANORAMA------
22.15	Plaža - dok. film 23.10 DNEVNIK
Švica
15.00	Kolesarstvo: Giro DTtalia
20.55	Otroci v svetu 20.30 DNEVNIK
21.15	25 minut z ansamblom Narayania
22.00	Televizijska enciklopedija
22.55	Raziskovati
23.50	DNEVNIK
NEDELJA, 5. JUNIJA 1977 PONEDELJEK, 6. JUNIJA 1977
TRST A
8.00, 12.00, 19.00 Poročila; 9.45-13.(|0 Dorh in izročilo: Dobro jutro; Kmetijska oddaja; Vedri zvoki; Nedeljski sestanek; Mladinski oder; Nabožna glasba; Glasba po željah; 13.00J5.00 Kultura in delo; Ljudje pred mikrofonom; Slo venske ljudske pesmi; Klasično a ne preresno; Operete; Orkestri lahke glasbe; 15.00-19.00 Za mlade: šport in glasba; športna filatelija; Turistični razgledi.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30,	14.30, 21.30,
22.00, 23.30 Poročila; 7.05 - 8.00 Glasna za dooro jutro; 9.15 Gu-sabetline pravljice; 9.30 Piosce; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 raboian shovv; 12.JO Glasba po željah; 14.00 Avto story; 15.30 Koncert na trugu; -6.15 Orkester Michel Le-grand; 16.45 Popevke; 17.00 Umetnost, način življenja; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik, 1U.00 Primorska poje; 19.30 Nedelja na športnih igriščih; 21 .OJ Pevci lahke glasbe; 21.40 Rock party; 22.45 Vesela opereta; 25.4u Plesni motivi.
RADIO 1
8.00. 10.10, 13.00, 18.00. 10.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 9.30 Maša; 10.20 Itineradio; 11.30 Papaveri e papere; 12.00 Kabaret; 13.30 Parfida RAI; 14.45 V prvi vrsti; 15.50 Mille bolle blu; 17.00 Popoldanski koncert; 19.20 Policija — radijska igra; 20.35 Equipe '84; 21.05 ,Show .dovvn; 21.55 Jazz; 23.05 Lanko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 18.50, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanja Radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 9.35 Več kot tako...; 11.(Jo iu 11.35 Radiotrionfo; 12.15 «1 Camaleonti*; 13.40 Glasbeni spored; 16.00 Disco aziope; 17.00 Glasba in šport; 10.50 Franco Sopranu: Opera '77; 21.00 Radio 2 Ventunoventinove; 22.45 Lahko noč
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00.	15.00,	16.00, 20.00,
23.00.	24.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.44 Skladbe za mladino; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 12.15 Glasba po željah; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru Joe Loss; 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijski .i^ra;, 2£ifi Aali^neč.T otroci k 20.45 • Glasbene' razglednice; 21 .■OO-V-Hedeljo z večer; 33.20 ■ Skupni program JRT; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Plesna glas-
I ba za .vas; 1.00 Poročila; pre-1 gled in ocena najpomombneiših dogodkov in vremenska napoved; 1.05 'Noči v španskih vrtovih: 1.30 Pop, rock, beat; 2.00 Vremenska napoverf in poročila; 2.03 Če še ne spite.., 3.00 Vremenska napoved in poročila; 2.03 S pevci jazza.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13-» 14.H, 15.30, 17.00, 18.OJ, 1915 ^ ročila; 7.20 Dobri) jutro; 8.05 J*
9.05	Glasba in kramljanje; »•*' Obletnica tedna; 9.40 Koncert sir di. jutra; 10.05 in 11.35 Predp®' danski omnibus; 12.00 Glasoa P željah; 1? 10 Glasbeni almana"’
14.05	Koncert folk; 14.30
v zralcu časa; 44.40 Stu-j>o *■
15.30	Klasični album; 16 D l( melodije do melodije; 17.05 renjski salvček* — opera; 'h-Glasbena panorama; 18 05 J1'0'11 nja; 18.20 Slovenski zuui i.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30,	12.30, 13-*J
14.30,	17.00,	17.30,	19.30, 2M"j
22.30,	23.30 Poročila;- 7.05 *p Glasba za dobro jutro; 9.30 šče; 10.10 Življenje in šola; K. Glasba in nasveti; 11.30 Ansa1* bel Hotno Sapiens; 11.45 E'1®3’ bettine pravljice; 12.05 Gla®“ po željah; 14.10 Plošče; 14.35 rj* mo iz...; 15.00 Arkesler Arja'"
15.30	Bia-bla-bla; 15.45 La VeP Romagna; 17.10 Edig Gali««’
17.45	Operne uverture; 18.00ŠPor* ni pregled; 18.30 Primorski dnC nik; 19.00 Glasbeni cocktail;
Iz zborovskega arhiva; 2jj' Crash; 21.35 Rock party; Operni oder; 23.45 Pop jazz. -RADIU I
7.00,	8.00, '10.00, 12.00, tf.jj'
14.00,	15.00, 18.00, 19.00, 21.““'
23.00	Poročila; 6.00 in 7.30 Ju^. nja glasba in pogovori; 8.40 Cle, sidra; 9.00 in 10.30 Vi in M
11.00	Folk; 11.30 ltinerario; ^ Par besed na dan; 12.30 Sad130 hi; 14.20 Drobec satire; 14.30 K spunto; 15.05 Nesmrtne melodij3'
15.45	in 18.05 Primo Nip; 18'') Controturismo; 19.20 Večerni sp red; 19.50 Znane popevke; 20“ Miniatura: Strah — radijska dfa. ma; 21.05 II mondo dello colo; 22.05 Italijanski glasbeni*1'
22.30	1’ApprodO.
RADIO 2
7.30, 8.30, '9.30, 10.00, 11.30, 12.»
13.30,	15.30, 16.30, 18.30, Poročila; 6.00 in 7.55 Neki drU. gi dan, 8.45 Lahko; 9.32 il Diavolo; 10.12 Za vse vaše F? bleme telefonirajte na št. 3Hd 11.32 Popevke za vsakogar; 12-.. Nekoč je bilo; 13.40 Le graD-pagine; 15.00 Le svisavole; 15;* Tukaj Radio 2; 17.55 Najnover iz Caprija; 18.38 RadiodiscoteC«-
SLOVENIJA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	13.00,	15.00, 16.00,
20.00,	23.00, 24.00 Poročila; ”•*“ Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, troci!; 8.20 Beseda na današnJ.
dan;, 8.30 Iz naših sporedov;
9.0*
Jerifc' matineja; 10.05 P'sa,()
___	10.40 Vedre melodije;
'uristlčni napotki; 12.03 Za vsa' kogar nekaj...; 13.10 Revijski a-' kestri; 13.30 Kmetijski nasv<w 13.40 Pihalne godbe; 14.30 PHP® ročajo vam...; 15.05 Pojo aniat3 ski zbori; 15.30 Glasba po želj11’’ 16.30 Melodije in ritmi; »Vrtiljak*; 19.05 Iz tuje glasben folklore: 19.25 Zvočni signali: ff. Lahko noč. otroci!; 20.45 MiT' z ansamblom Fantje treh doli11'
i:
tar
fot
taii
><
%
tae
V
ta
V
tav
I
it
klil
h
k
J*
*i
l
*

Žig
k

	

JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 7. DO 11. JUNIJA 1977
TOREK, 7. junija 17.30 Pan Tau; 18.00 Atletska tekmovanja: 19.30 Risanka- 19.10 Napad na vlak: 20.30 Dnevnik: 21.00 Diagonale: 21.35 I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja; 22.25 Iz koncertnih dvoran; 23.25 Dnevnik.
Koprska barvna TV
Glasba takšna in drugačna; 20.15 Risanka:	20.20 Cikcak:	20.30
Dnevnik; 21.00 Re Ione. film: 22.35 Dnevnik; 22 50 Včeraj, danes, jutri: Nizozemska in Belgija-
Koprska barvna TV
— 1939. dok. serija, 22.05 Izziv kulturi; 23.35 Dnevnik
Koprska barvna TV 20.55 Oroški kotiček- 21 15 Dnevnik; 21.35 Vohuni ubijajo molče, film; 23,05 Popisovanja: Livno; 23.35 20 minut z...
ce. film; 23.00 Loeandina: 2-1 Umetnost Srednjega in Bliž'06 ga Vzhoda: Samarkand.
SOBOTA; 11. junija ^
19.00 Lahka atletika — Celje: Zorkov memorial; .20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški Kotiček; 2’ 15 DNEVNIK: 21.35 Poročena ženska, film; 23.10 Aktualna tema; 23.45 Jugoslovanski zbori.
20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zvezde gledajt. z neba, 7. del; 22.25 Perujska ko-rida, dok oddaja; 22 50 Rovinj, turistična dokumentarna oddaia; 23.05 Spekter.
SREDA. 8. junija
17.50 IXklica Delfina in lisica Zvitorepka; 18.00 Ukročeno oko; 18.30 Obzornik; 18.45 Mladinski pevski festival v Celju:	19.15
ČETRTEK. 9. junija 18.15 Colargol; 18.30 Obzornik; 18.50 Svetle in temne strani Benetk, film; 19.30 T Egner Razbojniki iz Kardemomme — 1. de|; 20.15 Risanka; 20.00 Cikcak; 20.30 Dnevnik- 21.00 Svet v Ktih 1900
PETEK, 10. junija 18.15 Križem kražem; 18 30 Morda vas zanima: Hej, hej. brigade; 19 15 Oktet DPD Svoboda Britof pri Kranju; 19.45 Nevroki rurgija; 20.30 Dnevnik; 21.05 G. Prosperi: Michelangelovo življenje; 22.00 Razgledi: Berlin; 22.35 I. Shaw: Bogataš in revež: /23.25 Dnevnik.
Koprska barvna TV 20.00 Vaterpolo: Partizan Mladost; 20 55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik- 21.35 Mož iz Casablan-
0.00 Colargol; 9.15 Deklica ina in lisica Zvitorepka: risica bolnica; 9 40 T EgnfD
fina
Lisica ooinica; asu i r,R"-,5 Razoojniki iz Kardemomme; M. Človek in zemlja; 10 55 MontT^, stika; 11.25 Napad oa vlak; Dg. C. Prosperi: Micin.-,angelovo j vljenje: 18.45 Obzorn k 19 00 % la, film; 20.30 Dnevnik; ^ Na tuj račun, film: 22 35 Dn«’ nik; 22 55 625. pogovor z glc“a ci; 23.35 Jazz na ekranu.
Kninska barvna TV .c .20 30 Otroški kotiček; 2J-1’ Dnevnik; 21.35 Zgodbe T H D, dyja, prvi del: 22.30 Ljubek na koncu sveta, film
%
h
Tl

K
k
VLADIMIR GRADNIK
lijanske armade v napadu na Krasu. Sedaj je prišel na vrsto tudi VI. italijanski korpus pred Gorico (Podgora -Kalvarija - Oslavje - Sabotin). Na avstrijskih položajih pred Gorico so bili v glavnem bataljoni dalmatinskih polkov št. 22 in 23 ter lovski bataljon 37. bosansko - hercegovskega polka. To je bilo jedro XVI. avstrijskega korpusa, ki je branil del soške fronte od Plavi do reke Vipave (okrog 20 km).
5. julija je VI. italijanski korpus, ki je imel premoč 4:1, po 7-urnem topovskem obstreljevanju sprožil splošni napad. Toda namesto skupnega in hkratnega napada vseh enot od Ločnika do Sabotina, so se vrstili časovno in lokalno med seboj nepovezani posamezni napadi, ki so jih daleč slabši branilci relativno lahko odbili.
4. julij ni prinesel nič novega. Zato so ta dan zamenjali enote in zapolnili izgube, ki so bile na obeh straneh občutne. Vrhovni komandant kralj Viktor Emanuel je z zvonika v vasi Turriaco opazoval dogodke in pričakoval gladko zmago italijanskih čet v boju za pohod v Trst, a se je razočaran prepričal o nasprotnem. Na odseku fronte od morja do Sv. Mihaela so 5. julija po 30-urnem peklenskem topovskem obstreljevanju napadale enote 5 italijanskih brigad in bersaljerskih bataljonov in v valovih jurišale na avstrijske položaje na kra-škem robu. Številčno močnejšemu napadalcu je sicer u-spelo, da na nekaterih mestih prodre v avstrijske, prednje položaje, a uspeh je bil le začasen. Branilci so z močnim artilerijskim ognjem, z ročnimi bombami in strojničnim ognjem prizadeli napadalcu hude izgube in ga prisilili, da se je vrnil na svoje izhodiščne položaje.
NA GORIŠKEM MOSTISCU
Na goriškem mostišču do lega dne ni bilo posebnih napadalnih akcij, ki naj bi razbremenile enote III. ita-
Sabotin je na primer napadala divizija, ki je v prvi bojni črti imela brigado «Ravenna». Napad je bil odbit. a so ga istega dne popoldne z novimi močmi ponovili. Tudi tega je zaustavilo moštvo prvega bataljona 10. polka (Poljaki).
Pri Osiavju in Pevmi je med drugimi glavno vlogo pri napadu imela brigada «Lombardia». Tudi ta napad je bil nekoordiniran, previden in-mlačen, zato so ga enote Poljakov in Madžarov z lahkoto odbile. Hkrati pa so bili na Kalvariji in Čodgori boji zelo ostri. Tu sta napadali brigadi «Re» in «Casale». Čeprav močno zrahlja ne, so se jurišne vrste s svojimi oficirji na čelu na nekaterih mestih prebile celo na greben. Tu se je vnel boj prsi ob prsi; okrepljena četa 37. lovskega bataljona je očistila vrh in potem skupaj z drugimi enotami desno in levo v protinapadu pregnala napadalce na njihove začetne položaje, na nekaterih mestih pa še dlje.
Oporišča goriškega mostišča vsako zase niso imela takšne taktične moči, da bi mogla sama zdržati silovite napade, kakršni so bili sproženi proti njim. Obrambna moč posameznih oporišč je bila relativna, oziroma je bila
'odvisna od medsebojne pomoči in pomoči drugih Tako je bila na primer obramba Oslavja zelo odvisna od drugih oporišč in zato so jo tudi močno podpirali- z ognjem s Sabotina, z odseka Škabrijela (Sv. Gabrijel) in deloma z desnega krila Kalvarije. Podgori (Kalvarija) so z artilerijskim ognjem pomagali s Sabotina kakor tudi s hribov Vodice in Sv. Gora in večkrat z odseka Sv. Mihaela in Mirna. Italijanske napadalne enote je pod Sabotinom tolkla tudi artilerija s škabrijela in iz okolice Gorice. Tu je, kakor vidimo, prišlo do popolnega taktično - artilerijskega sodelovanja,,ki je zelo koristilo posamezni in skupni obrambi. Primer Sabotina nam to potrjuje. Ko je bil ta v 6. bitki osvojen, sta takoj padla Oslavje in Podgora Italijanski posamezni in neenotni napadi na goriško mostišče so omogočili, da so si taktični vozli med seboj navzkrižno pomagali, predvsem v kritičnih trenutkih. Zato je .general Cadorna upravičeno zameril komandantu II. armade generalu Forgoniju za slabo organizacijo in koordinacijo napadov, v čemer je videti tudi vzroke za neuspeh.
7. julija so boji tudi na goriškem mostišču ponehali. Samo mesto Gorica s predmestji (razen vasi Podgora in Pevma) v teh začetnih vojaških operacijah ni bilo nevarno obstreljevano. Pozneje pa so granate padale največ okoli mesta in na Kostanjevico. V bližini so namreč bile topovske baterije, v Rožni dolini pa je bil postavljen merzer 305 mm. Topovske granate so zadele samostan na Kostanjevici, v mestu pa stolno cerkev, kapucinsko cerkev in kolodvor. Tudi nadškofija, semenišče in bolnica ter še nekatere druge zgradbe v mestu so bile poškodovane.
movanega kot k. 383, od koder se je spustila na Po1' .4
1 ■	.	. •	^	^ ,	. .	..aSlv'
Ij^
pot, ki pelje v vas Paljevo. Od tu je zavila proti Zagora in naprej okoli 150 m nad Sočo proti Dolgi oi1^

pod zaselkom Zagomila, Tu je prekoračila Sočo ■**
ni«
vzpela na greben Sabotina pri k. 507. Merjeno po P , bi to bilo okrog 5 km. Nad to črto se je vlekel Kuka (k. 611) in Vodic (k. 652). Naprej proti jugu se daljujeta Sv.' Gora. in Skabrijel, ki pa v prvem letu v°i nista spadala v prvo bojno črto.
Položaji pri Plaveh so bili v strelskih jarkih, mest0ll\ različno globokih, ki so bili na sprednjem robu oblo^u
3,1

K
s kamenjem, pomešanim z zemljo. 15 - 30 m pred iar

je bila razpeta bodeča žica ponekod pripeta na kole.
po
nekod pa samo povlečena po zemlji. V jarkih ni
kavern; le tu in tam so bile vdolbine, pokrite s
hlodl'
‘i
%
kamenjem in zemljo. Namenjene so bile shranjevanju 1,1
V
nicije in drugim potrebam, predvsem stražarskim
pazovalnicam in telefonu. Nekaj boljših kavern je v j
na drugi strani grebena Kuka in Vodic in v stfu^
am
potoka Rohot. Seveda ti jarki in kaverne in drugo 11 “
bili skopani že od prvega dne, temveč postopno. ita
ni so s svojega dela Sabotina, Vrhovlja in Planine
oPr
' /u
zovali in obstreljevali vsako gibanje po jarkih in Pob° ju, zato je bil vsak promet podnevi prepovedan.
Skoraj eno leto je ta sektor soške fronte branil® gada z 22 dalmatinskim in 37. domobranskim p0^% ki je bila mešanega narodnostnega sestava. Tu so ° (. tudi enote iz Gornje Avstrije ter vojaki češke in ske narodnosti. Komandant brigade je bil general Nov9
V
najbolj proslavljen poveljnik bataljona in pozneje P
olK*
S
PRI PLAVEH - OD K. 383 (PRIŽNICE) DO DOLGE NJIVE
Avstrijska prednja bojna črta pri Plaveh se je na levem bregu Soče vlekla od hriba nad Plavmi, zazna-
pa je bil podpolkovnik Stanko Turudija. V borbi rico so ga Italijani na Osiavju ujeli.
(Nadaljevanje sledi)
Hft' '
^SrsS^fnevHik:
2.30'
9.30'
dru-
Fra
pr«
‘2 -j
[5.4®
eP
5ca
1,00.
3.00;
7.20
o-
šnj'
9.0®
isa°
1.40
vs»'
or
ret«
•ipo-
itcf
jah;
7.00
>cne
iute-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5.
1°gomet .... *
V C LIGI
Danes slovo Triestine &d domačega občinstva
W/a bo z vodečim Cremonesejem
k Vrst> nastopov s skromnimi jr,tnii se bo danes Triestina spo-P v poslovilni tekmi [b-ed do-J®1 .občinstvom z moštvom Cre-^*e36. ki si je že pred zaključ-Prvepstva zagotovilo prvo rae-lestvici in s tem napredova-k' v^i° US°. Obeta se torej ,'v° srečanje, saj sta obe eki-dobri kondiciji in sta v teku "■«va pokazali iep in tehnično p nogomet. Za Tržačane bo ^ Predvsem prestižnega pomelo bodo Tagliavinovi varo-J skušali na vse načine ugnati nasprotnike. Zmaga pa bi l Pomenila tudi četrto mesto ,Kon^ni lestvici, mestii javila.
Jlnterjem so Tržačani ponovno PPi. Tagliavini pa je lahko j"*!, da sta si branilca De Lu-ijMonticolo popolnoma opomo-r°. Poškodbah. Tako bo Triestina J™a v popolni postavi. Edino Srenje bi lahko nastalo pri frvl majce št. 11, katero bi jj oblekel mladi Marini, ki je L j®terju prijetno presenetil, i flopi za rezervne igralce bo-cleg Valsecchija sedela najve-?e)e Berti in Rossi.
?®va bo torej naslednja: Bar--' Lucchetta, Zanini, Politti, j®®, Monticolo, Andreis, Fon-
na se je za to tekmo vestno V prijateljskem sreča-
Pro 'Vercelli — Clodiasottomarina: Cesare Manfredini Triestina — Cremonese:
Giovanni Castaldi Venezia — Biellese:
Graziano Zuffi
ROCHESTER. 4. — Na svoji 4. tekmi turneje po severni Ameriki, je nogometna ekipa Lazia dosegla neodločen izid 0:0 proti ekipi Rochester Lancers.
KOŠARKA
Snaidero odslej Mobiam
VIDEM. 4. — Košarkarska ekipa Snaidera bo v prihodnji sezoni nastopala pod drugim imenom. Odslej se bo imenovala Mobiam.
SMUČANJE * V '
V PRIHODNJI SEZONI
Spremembe v tekmovanju za SP
Odslej bodo priredili kar 8 pokalov - 22.1. 78 slalom v Mariboru
Mednarodna smučarska zveza je na svojem letošnjem zasedanju, ki je bilo v Južni Ameriki, spremenila pravilnik tekmovanja za SP. Najprej je določila, da celotna sezona ne bo več razdeljena na dva dela, kot je bilo doslej; poleg tega pa je tudi zmanjšala število tekmovanj, na katerih bodo lahko atleti zbirali točke za SP: odslej bo za točkovanje veljavnih le 8 smukov. 7 slalomov in 7 veleslalomov. Važne spremembe je tudi določila glede startnih številk. Smučarji bodo startali po tem sistemu: prvih 15 na lestvicah FIS bodo pred tekmovanjem žrebali in jim tako določili vrstni red starta.
Od 16. mesta dalje pa bodo tekmovalci startali kar po položaju, ki ga zasedajo na lestvicah FIS. Na tak način so odpravili jakostne skupine, ostala je. le prva, v kateri pa bo lahko vsaka država zastopana z več kot štirimi smučarji, kot je to veljalo doslej. Upoštevali bodo seveda lestvice FIS, tako da ostaja
Trainini, Marini.
S
51'}® se bo pričela ob 18. uri.
1 ekip sta se namreč dogo-2® poznejšo uro zaradi soča-s prihodom . kolesarske dirke h flltalito.
A. K.
s	# * # r
Janašnje, 18. kolo tretje ita- j ■ e nogometne lige (A skupina) ' 623 določila naslednje sodnike:
jjan°
.^enzo Faccenda
S. Angelo Lodigiano;
ugašale — Seregno: J1 Altobelli - Lecco: l^rto Facchin j® 7- Alessandria: Giovanni Canesi etna — Albese: >®rlo Redini ip® - Udinese: p10 Lanese atria — Treviso: Lanzetti
Posnetek z mednarodnega tekmov an.ja na «ski - rolkali« v
SK Devin
priredbi
teoretična možnost, da lahko starta kar 15 smučarjev iz iste države v prvj jakostni skupini.
Važne spremembe je zveza določila glede podelitve svetovnih pokalov. Predvsem ne bomo imeli na koncu prihodnje sezone dveh zmagovalcev, ženske in moškega. V vsaki disciplini, tako za ženske kot za moške, bodo po končani sezoni podelili pokal. Poleg tega pa bosta smučarka, oziroma smučar, kj se bosja najbolj izkazala v vseh treh disciplinah, dobila še nov pokal. Po tem novem načinu bodo torej podelili kar osem svetovnih pokalov.
V vsaki disciplini bodo smučarji lahko vzel; v poštev le pet najboljših izidov in tako osvojili največ 125 točk. V pokalu kombinacije pa bodo upoštevali le po tri najboljše izide iz vsake discipline: na končni lestvici bosta tako zmagovalka, oziroma zmagovalec lahko zbrala največ 225 točk.
Tekmovanje za svetovni pokal pa se bo pričelo 7. decembra v Val dTseru in se zaključilo 19. marca v Arosi (Švica). Evropski pokal pa se bo odvijal od 3. decembra (Ti-gners, Francija) do 26. marca (Visoke Tatre, ČSSR) za moške, ženske pa bodo pričele s tekmovanji 12. decembra (Flaine, Francija) in jih zaključila 26. marca (Visoke Tatre. ČSSR).
Celoten spored tekmovanja za SP pa je naslednji:
MOŠKI
7. in 8. 12.: Val dTsere (Fr.): smuk in veleslalom;
13.	in 14. 12.: Madonna di Campi-glio: Slalom in veleslalom:
18. 12.: Valgardena: smuk;
22. 12.: Cortina d’Ampezzo: smuk;
5. 1. 1978: Oberstaufen (ZRN); slalom:
7. in 8. 1.: Zvviesel (ZRN): slalom in veleslalom;
14.	in 15. 1.: Wengen (Švi.): smuk in slalom;
16. 1.: Adelboden (Švi.): veleslalom ;
21. in 22. 1.: Kitzbuel (Av.): 2 smuka in slalom;
11. in 12. 2.: Chamonix (Fr.): smuk in veleslalom;
18. in 19. D.: Arosa (Švi.): veleslalom in vzporedni slalom.
ŽENSKE
7. in 8.12.: Val dTsere (Fr.): smuk in veleslalom;
10. 12.: Courmayeur (Fr.): veleslalom;
1. in 16. 12.: Bormio: smuk in slalom; .
>l>MaiatllllllllfStvvVaia|,4vlfaal§iiiiiamiiaiiii«iaBaMaiHaitMMaiiit«itn>i>m*«t«>>iiMMiam>a*iH«BMiaaMMuiiiM>iiiiiaM«iftvatf*ti««tMiiitai«iB(r«ii«iitiiiiiiitifiiiititiiiaiiiita*««aaiiiiiMaiiaii>iii>«f«Mii>>iiMaaitMlMiiMHifiiiiiaaiiii«i»
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA
--------------1"". n...............
' Dolini uspelo tekmovanje srednji šoli «S. Gregorčič»
t(|>ci in učenke so se pomerili v igri «med dvema ognjema». poligonu in odbojki
!.^nje in dijaki nižje srednje W .otl	Gregorčič« so	zakljU-
%if-	Je	šolsko	leto v	drugač-
i	kot	je bila	navada.	Zavod-
ijj	in	odbor	staršev	so pri
^.^hisli, odlično uspeli, saj se If^itev končala v veliko zadeta.1? Prav vseh od staršev, pro-lo[ v in ne nazadnje dijakov. Vse-tj| Pa bi poudarili, da bi se i <<Dan šole« nadaljevati tu-HjjPnče, ker se nam zdi, da je !)j dokaj dobro izbrana in se S"V bodoče še izpopolniti in
JJPestriti.
tl jenski spored je bil name-| ™rtnim tekmovanjem, da so lit;|'°žnost tekmovati prav vsi i J1 dijakinje. Kot prva točka je tl (j sPoredu tekmovanje v igri %j 'nta ognjema med fanti in bm “• razredov. Obe srečanji 1 Da *?redno izenačeni. Ob vsem. ^ ht. bila izenačenost še toli-■ž' 'lij 1®. ker so bile pri dekletih ..i/O <ljv)?st°Pnice 2. B pri fantih pa ' ri * tič Sovrstniki iz 2. A.
J W/?s®mezne razrede so igrali
jjjv* dijakinje in dijaki:
Eberti, Bandi, Berdon, Cri-
iV*
6«	4.	DEKLETA
-d,	®e,,netti, Coretti, Corsini,
P . ^ M V Kerin, Kocijančič, Križ-fp ' ; (; .horčič, Ota, Prašel, Peča-S&' ,'tf' *h S. Sancin, Stepančič in
felsni, Hlabjan, Klun, Luin, , ' Gta, Sancin in Žerjal.'
«lH V „ FANTJE 2 id H' Rozina, Gerdol, Marsetti, »r AbVPe«ar, Pieri, Vidah, Žerjal
p0'	'■ F c-
Hild ^: .Hacin, Kraljič, Marsetti, j., V Ročnik, Rojc, Starec, Sik, |od	in Žerjal.
ifld' %JJ^Prvih razredov so pomterili 0'
1«
K ^bretnost. Pri fantiv je bil i$P (n^načen boj, saj se je v
l HirJ ln razredov so pomenu 0'	, v poligonu. Kar prijetno
S, Sledati nekatere, kako so
'I »v. '-••ašjcil uuj, »aj so jw *
%il n) kot času dveh sekund ,. il|, . vseh enajst dijakov, koli-i\ j6 tekmovalo. Med prvima nfli' »^bji ot tudi tretjim in četrtim, a minimalna razlika ene de-liJekimde. Pri fantih je zna-h{V K s Slavec pred Alešonn šte-fii, r' (i.?i !n Davorinom Bandljem. otfl 1 idiotih je bilo večje zastop ,'Ms‘ddi -•	-
je tekla pod 20 sekunda Prašel, ki je imela toč boljši čas kot drugo
bil'
i»{'
f, KS.'
večje Časovne razlike
/ Člena Zobec. Za tretje me e bil dovolj čas 21 sekund IZIDI
fantje
plaveč 4v0f^fančič Nvv. h Bandi
18”5 18”fi 18”8
18”9, 5. Vodopivec 19”0,
6. Tedesco 20”4, 7. Milini 20”7 8. i Maver 21”3, 9. A. Slavec 21”5, 10. Smotlak 22”2. 11. Žerjal 22”4.
DEKLETA
1.	Arjana Prašel	19”6
2.	Elena Zobec	'	20’'6
3.	Franka Tul	21”0
4.	Smotlak 21”4, 5.	Kocjančič	21”6,
6. Guštin 21”7, 7.	Scroccaro	22’3, 8.
Dobrila 22”5, 9. Prašel 22”6, 10. Zobec 22”7, 11. Slavec 23”1, 12. Žerjal 23"3, 13. Šturman 24"4, 14. Bandi 25”1, 15. Žerjal 25"6, 16. Pe-čenik 26”1, 17. Alberti 27"8, 18. Kocjančič 27”9, 19. Prašel 30”3, 20. Švara 30”8.
S tekmo v odbojki med fanti in dekleti tretjih razredov se je končal dopoldanski športni program.
Dekleta — fantje 2:0 (15:13, 15:6)
DEKLETA: Mohorčič, Komar, Kocjančič, Žerjal, Tul, Čuk, Pečenik, Vatovac, Sancin in Mihelčič.
FANTJE: Barut, Korošec, Cdr-batti, čok, Pregare, Coretti in De-bernardi.
Prvi set je bil dokaj izenačen in šele po desetih točkah so dekleta
aokaj točkah
najprej stanje izenačile in potem izbojevale še odločilne točke za prvo delno zmago. V drugem nizu fantje niso bilj sposobni več nuditi takega odpora. S to zmago so dekleta še enkrat dokazale, da letošnja osvojitev tretjega mesta na pokrajinskem prvenstvu v okviru mladinskih iger ni bila slučajna. Prikazale so res dopadljivo igro, kateri fantje niso bili kos.
Po končanem popoldanskem kulturnem programu so bili nagrajeni tudi nekateri dijaki in dijakinje, ki so se med šolskim letom posebej izkazali v tekmovanjih v teku čez drn in strn ter odbojkarska ekipa deklet, ki je izbojevala tretje mesto
bil, C^v®li"mzneTvire hTkazalif?	,tr,'j«"v vsa,ki
[•0F \ ®bretnost.
konkurenci iz vsakega letnika so dobili kolajno, odbojkarice pa spominsko plaketo.
TEKMOVALCI LETNIKA 1963 DEČKI: Franko Debernardi, Robert Barut'in Robert Slavec.
DEKLETA: Manuela Sancin, Nadja Mihelčič. Laura Pečenik.
' TEKMOVALCI LETNIKA 1964 DEKLETA: Manuela Stepančič, E-lena Hlabjan, Donatela Crisma.
FANTJE: Gorazd Pučnik, Sergij Kraljič, Igor Tul.
TEKMOVALCI LETNIKA 1965 DEKLETA: Arjana Prašel, Lore-dana Guštin, Silva Zobec.
Spominske diplome pa so dobile naslednje odbojkarice: Patricija Mohorčič, Magda Komar, Ksenija Kocjančič. Franka Žerjal, Vivjana Tul, Katja Čuk, Lorena Vatovac, Laura Pečenik, Manuela Sancin in Nadja Mihelčič.
G. Furlanič
N *. M AIHONU «1. MAJ«
Zanimivo srečanje danes v Trstu
Primorska šahovska zveza je z veseljem sprejela vabilo novoustanovljene Tržaške šahovske akademije, da v okviru festivala ARCI -IRKZ, ki bo prirejen danes, 5. junija v Trstu na stadionu «1. maj«.
Primorska šahovska zveza s sedežem v Kopru je zelo resno sprejela vabilo in kapetan moštva PŠZ Koper je določil moštvo 35 igralcev, med katerimi je poleg mojstra Rudija Ostermana iz Pirana tudi o-sem 'primorskih prvokategornikov iz najmočnejših primorskih šahovskih središč: Kopra, Pirana in Tolmina.
Primorski šahisti že več kot deset let uspešno sodelujejo s šahisti dežele Furlanije - Julijske krajine. Že leta 1971 je bil v Postojni odigran šahovski dvoboj na 30 ploščah z e-kipo dežele Furlanije - Julijske krajine, ki se je končal s prepričljivo zmago moštva PŠZ z izidom 22:3^ V povratnem srečanju leta 1972 v Gradežu, pa je moštvo PŠZ zaradi nediscipline svojih igralcev izgubilo dvoboj na 24 ploščah z izidom 10,5:13,5.
Tokrat je med igralci Primorske šahovske zveze prisotna večja šahovska zavest in disciplina, vendar pa se primorski šahisti zavedajo, da je rezultat dvoboja drugotnega pomena ter je važnejša navezava stikov s Tržaško šahovsko akademijo, kj je' v svoj delovni program zapi-•sala, da bo poleg vzgoje mladega rodu šahistov na Tržaškem bolj skrbela za sodelovanje s šahisti slovenskega Primorja in hrvaške Istre.
Tako se odpirajo nova področja sodelovanja med šahisti sosednih narodov, ki so se pričela z mednarodnimi hitropoteznimi turnirji in nadaljevala s šahovsko interligo prijateljstva, ki se bo 12. junija zaključila na gradu v Gorici.
Ljubitelji šahovske igre v Trstu bodo danes, ob 10. uri, po italijanskem času, na stadionu «1. maj« imeli priložnost spremljati zanimive borbe šahistov sosednih narodov na črno-belih poljih.
Silvo Kovač
Mednarodna šahovska zveza je sporočila spored polfinalnih dvobojev za naslov svetovnega prvaka. Od 1. julija se bosta v Ženevi spoprijela Lajos Portisch (Madž.) in Boris,Spassky (SZ), v Evianu (Fr.) pa Viktor Korčnoj (SZ) in Lev Po-lugajevski.
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
NEDELJA, 5. junija 1977
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
10.30 v Gorici, Dijaški dom
Dom - Mobilcasa Krmin «POMLAD»
11.00 v Trstu, Miramarski drev.
Ferrnviario B - Polet • • •
11.00	v Dolini
Breg - Don Bnsco
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
9.00	v Žavljah
S. Andrea - Gaja
9.00	na Padričah
Esperia Pio XII - Primorec # # •
10.30	na Proseku
Kras - S. Vilo
# * *
17.00	v Doberdobu
Mladost - Staranzano
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	na Proseku Kontovel - Solaris
ATLETIKA
NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO - ZA POSAMEZNIKE MLADINSKO EKIPNO DEŽELNO PRVENSTVO
8.30	v Gorici
Nastopa tudi Bor * * •
MEDNARODNI MITING «HANŽEKOVIč»
16.00 v Zagrebu
NASTOPA TUDI BOR
RUSKO KEGLJANJE
15.30	v Zgoniku
Organizira ŠK Kras
20. in 21. 12.: Saalbach (Av.): smuk in slalom;
6. in 7. 1. 1978: Pfronten (ZRN): smuk in veleslalom;
11. in 12. L: Les Diablerets — Le Mosses (Švi.): smuk in veleslalotn;
18. in 19. L: Badgastein (Av.): smuk in slalom;
22. L: Maribor: slalom;
24.; 1.:	Berchtesgaden (ZRN):
slalom;
10. 2i: 78 Saint Gervais (Fr.): sTalom;
3. in 5. 3.: Heavenly Valley (Z DA): slalom iu veleslalom:
10. in 12. 3.: Aspen (ZDA): smuk in veleslalom;
18. in 19. 3.: Arosa (Švi.): veleslalom in vzporedni slalom.
Spored moškega tekmovanja mora še smučarska zveza dopolniti z vrsto tekmovanj v ZDA, kjer so morali v zadnjih letih organizatorji večkrat spremeniti svoje načrte, zaradi pomanjkljivih snežnih razmer.
Borove odbojkarske mladinke, ki so osvojile naslov občinskega in pokrajinskega prvaka na Mladinskih Igrah

ODBOJKA
PO ZMAGI V 3. ZD
OLVMPiA NAPREDUJE
V PRVENSTVO 2. ŽD
Igralke Doma so letos zasedle 3. mesto
Goriška odbojkarska federacija je te dni objavila uradne izide in končno lestvico 3. ženske divizije, ki se je zaključila pred približno dvajsetimi dnevi.
V tem prvenstvu so na Goriškem letos nastopale le^ tri ekipe, od katerih sta dve bili slovenski in si-cer: 01ympia in Dom (Gorica). Prvo mesto na končni lestvici 3. ŽD je zasedla ekipa Libertasa iz Gorice, ki je v štirih odigranih tekmah trikrat zmagala enkrat pa poražena zapustila igrišče. Toda ekipa Libertasa se jč odrekla napredovanju v višjo ligo in zato napreduje drugouvrščena 01ympia.
01ympia je letos opravila pozitivno prvenstvo in zasluženo napreduje v 2. ŽD, saj je tudi edina ekipa, ki je v letošnjem prvenstvu premagala Libertas.
Na tretje mesto na končni lestvici se je uvrstila šesterka Doma, ki drugo leto zaporedoma nastopa v , tem tekmovanju. Domovke ,so opravile dobro prvenstvo in prikazale Jep napredek. Posebno, so se izkazale v drugem delu prvenstva, ko so za ■igrale prisebnejše in odločnejše: Poglejmo rezultate letošnjega prvenstva 3. ŽD:
Libertas - Dom	3:0
Dom - 01ympio	3:2
01ympia	.	Libertas	3:1
Libertas	-	01ympia	3:1
Libertas	-	Dom	3:0
01ymoia	-	Dorn	3:1
' KONČNA LESTVICA 3. ŽD (goriška pokrajina)
1.	Libertas	4	3 1	10	4	6
2.	01ympia	4	2 2	9	8	4
3.	Dom ;	4 1 3	4 11 2
Slovenski šesterki sta nastopali s
sledečimi igralkami:
DOM (Gorica): Verena Buzzi, Manuela Černič, Neva Prinčič, Anto-nietta Petejan. Vida Cijan, Dolores Bensa. Marta Koren, Adrijana Petejan, Danja Bregant, Marta Vižintin,'Sandra Maraž. Trener: Rado Pelicon.
OLYMPIA: Marija Terpin, Neva Tommasi, Anamarija Uršič, Chiara Bertolini, Emanuela Flego, Miriam Kosič, Silvana Perše, Tatjana Kosiči Manuela Primožič, Lučka Uršič.
I. K.
MINIBASKET
«iaUi*'EJA GODINA«
Prva zmaga Brežanov
Breg — Ricr. Padovan 42:21
BREG: Klabjan 18. Zobec 4, Bavčar 10, Žerjal 2, Vodopivec 8, Slavec, Koc j ali, Boneta, Ota, Piras, Prašelj.
V drugem kolu turnirja v mini-basketu za «TrOfejo Godina« je Breg nepričakovano, a povsem zasluženo premagal ekipo Ricreatori Padovan. •
Bregovi najmlajši košarkarji so tokrat povsem zadovoljili, saj so
se požrtvovalno borili in so bili tudi točni pn metih ’ na koš, pri lovljenju odbitih žog pa se je izkazal Erik Zobec.	,
V'
DELOVANJE ZSSDI
Gostovanje v BIH
Od petka (10. t.m.) do torka (14. t.m.) bo številna skupina ZSš Dl. ki jo bodo sestavljali športni delavci in tekmovalci iz Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, bila v gosteh krovne športne organizacije SR Bosna in Hercegovina. Ta prvi neposredni stik spada v okvir vse Izrazitejših pirzadevanih, da pride med športniki bratskega naroda BiH in našimi zamejskimi
Brežani bodo v 3. kolu zopet za- j športnimi delavci do čimtesnejšega
■ ■ ; i
kov, ne glede na izid posameznih športnih srečanj.
Odbojkarski, revlVat 1977
Kot smo objavili že v naši petkovi številki, se bo v tem tednu pričelo rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje za neaktivne športnike. V ženski konkurenci nastopajo tri ekipe (Ekipa desetih, Kras in ZTT), v moški konkurenci pa kar sedem (Bor, Breg. Caravaggio, Central-sped, Kras, Skupina «0» in ZTT). “ že v tem tednu bodo odigrali Štiri
posieni jutri, in sicer v telovadnici i sodelovanja in medsebojnega raz,.-
pri Sv. Sergiju, ob 16.30 proti ekipi | mevanja. Namen te 5-dnevne «ek-	. _V "i*.! Fif 7 »T
Visintmi.	'	j skurzije« je torej v prvi vrsti nave-
■ za« a glob jih in plodnejših »polltlč-
V okviru košarkarskega tekmova-!	vezi, obenem pa se bodo šport-
nja za ihiedcelituski^kaf3 sodosčgH !	Parili v raznih disciplinah,
naslednje izide:
lin sicer v košarki, namiznem teni-
rek, ob 21. uri, v Dolini; Central-sped - Kras. v torek, ob 21, uri, v Zgoniku; Kras - ZTT (ženske), v četrtek, ob 21. uri, v Zgoniku in Caravaggio - Bor, v petek, ob 20.
v ,	T ” -ti n. uri- na stadionu «1. maj«,
nogometu in odbojki (moški m v ■ „act„naW.im
V Uegeu; Belgija Kanada 65:62 |	Sh = e- I
v Moč«7 . 7n4	m.iftR !r,c»m .. .,„„1.	__! ZSSDI obilo športnega uziti-a
in uspešno triesnokulturno
! iiajboi.iir postavi, ker 'ima velik« I mw,t («®»«J*®val»a kura*).
V	Moskvi: SZ - ZDA	114:105 | kipe ZSSDI. v vseh disciplinah pa i
V	S. Paolu: Brazilija - Izrael 84:73 i ne |,0 združenje nastopilo v svoji' " ttSpe4“° ‘ilesnokulturno dejav-
.UMETNOSTNO DRSANJE
MOSKVA, 4. — Evccpska in svetovna prvaka v umetnostnem' drsanju Irina M°jsejeva in Andrej Mi-nenkov sta se danes poročila.
naših športnikov študijske n/Jroma delovne obveznosti.’ Vendar pa tega gostovanja iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče programirati v drugačnem časovnem terminu, bistvene važnosti pa Je vzpostavitev sti-
Brcgova nogometaša Strnad in Crevatin
llllUllllllilllllllllllllltllllllUllltllllllllllllllllUliliiiimillllUIIIIMIIIHIIIHItll|l|IIHIIiniMtMl»tltltlHlU«lltHl|l
ROD MODREGA r£
TABORNIŠKI , KOTIČtiK
- < s>.
GORICA • £§•
NASVETI
Pred nami je poletna sezona,'ko pogosteje zahajamo na izlete, ture in ekskurzije. Morda je prav zato primerno dati nekaj nasvetov, kako se je treba vesti. Ti posveti so primerni za vse, posebno pa za tiste, ki se prvič odpravljajo v naravo. Človek sicer zelo nerad sprejema nasvete od drugih, ker misli, da. se njega ne tičejo, in saj vsakdo vse ve.
Najlažje se je prehladiti, zato nudimo nekaj nasvetov, kako se človek zanesljivo prehladi:
1. V gorah divjaj, kakor te je
slovenski derbi 2. nogometne amaterske lige med Primorjem in Vesno je bilo zanimanje izredno. Na Proseku se je namreč, kot nam kaže zgornja slika, zbralo veliko število navijačev
volja: Ko priden s preznojeno ira:co na vrh, se udgbno ■ zlekni na tla. Nikar se ne preobleci, ker se bo srajca sama posušila na vetru.
2.	Na izletih pij vedno ih, samo mrzlo studenčnico, kadar te zažeja — zlasti, ko si pošteno razgret.
3.	Tudi na smučanju se lahko hi tro odžejaš. Čemu bi trpel žejo, ko je pa okoli tebe toliko vode v prahu — snega.
4.	Na izleVh potoke in manjše re-
čice prebred', ne da bi se-sezul. Sicer prav ni važno, če imaš mokre noge in čevlje *— vsaj prijetno hladno bo.	<
5.	Ležišča v šotoru se ne splača delati, ker se da spati kar na golih tleh — saj Utrjuje človeško telo ter te revmatizem prizadene le v starosti.
6.	Poseben užitek je sedenje na golih tleh v mesecih, ki imajo v svojem imenu črko R. V mesecih brez črke R si upa sedeti na tleh vsak tepec.
Dodajamo še nekaj priporočil, ki so lahko namenjena vsem, venddr še posebno veljajo za tabornice in tabornike.
1.	Preden posodiš svoje gorske čevlje mlajši sestri, jih pusti eno noč na dežju, da se ji bodo lepše prilepli.
2.	če so težki čevlji preluknjani, jih lahko impregniraš z bencinom in parafinom. Nato poprosiš glavnega *kuhinjskega», naj te določi za kur. jača.
3.	Pri poučevanju naših najmlajšiir tabornikov, t.j. *medvedkov» in *če-belic>, najbolj nazorno razložiš besedo — krop tako, da zavreš vodo v neprodušnem brzoperilniku in ko voda močno zapiska, sunkovito odpreš brzoperilnik. Razlaga besede krop je zagotovljena: še najbolj počasen bo v hipu razumel, kaj beseda krop pomeni.
Tečaj za potapljače
Slovenska potapljaška zveza prireja od 9. do 17. julija, na Koprskem, tečaj' za potapljače. je prejelo , abilo, da prijavi največ G tečajnikov, ki morajo izpolnjevati sledeča pogoja: slari morajo biti vsaj 16 let in morajo bili popolnoma zdravi, za kar je potrebno priloži'1 zdravniško potrdil«. Rok za prijavo zapade nepreklicno 15. junija. Vti
zaintcreMrkni 'thladincl' naj se čim-prej javijo na sedežu ZS$DI v
Trstu, Ui. sv. Frančiška 20, kjer jih bo moral zdravnik Združenja temeljito pregledati, v Vsak tečajnik mora imeti naslednjo lastno opremo: masko, dihalno čev ln plaviltl, vse ostalo, vkl.učn« s stroški bivanja in prehrane, pa nudita Slovenska potapljaška-zv.eza in Društvo za raziskovanje morja Piran.
i 'i	•	'
Tečaj za trenerje
ZSSDI organizira, s posredovanjem ZTKOS, lečaj za trenerje, k< bo v Ljubljani od 13. do 17. julija tl. Prve štiri dni bo vsak dan po sedem ur lekcij, zadnji dan pa bodo tečajniki opravili Izpit, da dobijo naziv (inštruktor«. Tečaj predvideva usposabljanje trenerjev v sledečih panogah: nogomet, odbojka In namizni tenis. Tečaj Je brezplačen in mesec dni pred pričetkom bodo prUavljemd prejeti skripta, da poglobijo teoretični del. Rok vpisovanja zapade nrprcklfcno 31. maja. prijave pa sprejema tajništvo ?SSDI.
Odbor ZSSDI toplo priporoča vsem društvom, naj masovno prijavijo svoje trenerje na la tečaj, saj bomo le % ojačitvijo ln usposabtjaniom trenerskega kadra p-slaviii temelje za intenzivno športno udejstvovanje.
* b.s.
« » •
Seznam reprezentantov, ki bodo sestavljali mladinsko odbojkarsko reprezentanca oh priliki gostovanja v BIH, je naslednji:
Kras: Ivo Marušič
Domjan Klanjšček Sergij Budin Jordan Rebula Jože Rit cinik Rado Milič Miran Furlan Bor: David Krebelj Sašk« Pertot Dom: Igor Komelj
Mavrici j Černič
Vsi najavljeni reprezentantje nrj se zberejo jutri, 6. junija, v Zg i-niku, ob 19.30. Kdor se ne mere udeležiti treninga, naj telefonira ali na ZSSDI ali ua telefonsko številko 229332.
M. I.
ROKOMET
V	10REK IN SREDO V TESTU
Italijanska reprezentanca proti Sloveniji in Istri
Italijanska rokomet oh reprezentanca bo v torek, 7., in v sredo, 8. junija, odigrala dve prijateljski tekmi v tržaški športpi palači.
V	torek. bodo «azzurri» igrali .proti selekciji Slovenije, dan kasne j« pa proti Istri.
Z italijansko reprezentanco bodo igrali kar štirje rokometaši tržaške Dume, in sicer;. Andreršič, Manzo-ni, Pischianz in Calcina.
Halle, 4. — Svetovno prvenstvo v boksu leta 1978 bo na sporedu v Beogradu od 6. do 20. maja.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul 24 Maggio 1 -7 Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotne 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00. letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101 -603-4L361 «ADIT» .	. 61000 Llubli*"
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207	,
Trgovski 1 modului (širina 1 stolpec, višina 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500. legalni 500. osmrtnice in sožalja 250 Ur ra mm '
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
5. junija 1977
v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za ,r2a5k®.i goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku »H upravi. Iz vseh A™ pokrajin Italije pri SPI,
član Italijansk* zveze Časopis1™!| •založnikov
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
S
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSTVO
14. ETAPA «GIRA»
Belgijec De Meyer zmagal v Vicenzi
Moser šc vedno v roza majici - Danes «(iiro» v Trstu
VICENZA, 4. - Belgijec De Me-yer je osvojil danes najdaljšo in najbolj ravninsko etapo letošnjega »Gira*. Na cilju je odvzel zmago Basšu, ki se tako ni mogel izkazati pred svojimi someščani.
Lestvica 14. etape je taka:
1.	De Meyer (Bel.), ki je prevozil 247 km dolgo pot od Voghe-re do Vicenze v 5.57’50", s p.h. 41,404 km na uro. V njegovem času so prispeli vsi tekmovalci, najboljši pa so se za njim razvrstili takole:
2.	Basso
3.	Gavazzi
4.	Paolini
5.	Parecchini
6.	Gualazzini
7.	Knudsen (Norv.)
8.	Moser
9.	Borgognoni
10.	Mazzantini
11.	Paleari
12.	Suarez Dueva (Šp.) •
13.	Bitossi Skupna lestvica:
1.	Moser
2.	Pollentier (Bel.)
3.	Baronchelli
4.	Panizza
5.	De Muynck (Bel.)
6.	De Witt (Bel.)
7.	Gimondi	<
8.	Viejo (Šp.)
9.	Lasa (Šp.)
10.	Beccia
11.	Vandi Jutrišnja etapa bo tekmovalce privedla v Trst in bo povsem ravninska. Merila bo 223 km.
70.23’27” po 22" 52” 1*53** 2T5” 2*19” 245” 3’28” 3’46” 3’59” 4'00”
BOKS
Ruševski v finalu
V finale tega prvenstva se ni uvrstil niti en, tekmovalec iz zahodnoevropskih držav.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB 25. OBLETNICI SMBTI FBANA VENTURINIJA
SKUPNA SPOMINSKA PRIREDITEV
Prebivalci Boljunca in Domja so se poklonili svojemu rojaku
PLAVANJE
PESCARA, 4. - Cinzia Savi Scar-poni, 13-letna plavalka iz Rima, je danes končno zrušila že štiri leta star italijanski državni rekord na progi 100 m prosto. V Pescari je to progo preplavala v 1'00”49, kar je 53 stotink sekunde bolje od dosedanjega italijanskega rekorda katerega je na prvem svetovnem plavalnem prvenstvu v Beogradu postavila Laura Podesta.
TENIS
NA MP FRANCIJE
Gottfried in Vilas v finalu posameznikov
PARIZ, 4. — Amerikanec Brian Gottfried in Argentinec Guillermo Vilas sta finalista letošnjega mednarodnega teniškega prvenstva Francije v Parizu. ,
Gottfried je v polfinalu moških posameznikov premagal Avstralca Denta s 7:5, 6:3 in 7:5.
V drugem polfinalu je Vilas s presenetljivo lahkoto odpravil Mehikanca Ramireza s 6:2, 6:0 in 6:3.
V finale evropskega amaterskega boksarskega prvenstva v Halleju se je uvrstil tudi Jugoslovan Ruševski, ki se bo v lahki kategoriji v boju za zlato kolajno pomeril z vzhodnim Nemcem Zomowom.
Presenetljiv poraz Evertove
MILWAUKEE, 4. - Na mednarodnem teniškem turnirju v Mil-'vaukeeu je prišlo danes do velikega presenečenja: mlada sovjetska igralka Nataša Čmireva .je nepričakovano premagala favorizirano Američanko Evertovo najprej med posameznicami, nato pa v družbi s svojo rojakinjo Morozovo še v ženskih dvojicah. Everlova je igrala s Sha\vovo.
•niuimHiimiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiHtiiiniiiiiMiimrimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMinMiiiiuiiiii
i in
KOŠARKA
11111(11111111111
a fkiAilM'
V PROMOCIJSKI LIGI
Jadran spet ni uspel
Ob 25. obletnici smrti Frana Venturinija, rojenega v Boljuncu, je bila v petek v gledališču »France Prešeren* njemu posvečena prosla va. Poleg vaške šole, ki je bila 'lani poimenovana po Venturiniju, sta sodelovali , še prosvetni društvi France Prešeren iz Boljunca in Fran Venturini od Domja.
Pester program, ki je potekal brezhibno in zadovoljil prisotno občinstvo, se je pričel z nastopom šolskega zbora iz Boljunca z mogočno Venturinijevo skladbo Slovenska zemlja. Zbor je pod vodstvom Ljube Smotlak zapel še nekaj pesmi, vmes pa so malčki 'podaii nekaj skupinskih recitacij: te je pripravil Stane Raztresen.
Mešani pevski zbor France Prešeren se je pod vodstvom Draga Žerjala najprej predstavil z Ventu-rinijevimi skladbami, Dorjana Kofol pa je podala nekaj misli o slavljencu: «Fran Venturini je posvetil večji del svojega življenja delu za svoje ljudstvo kot učitelj, javni delavec, skladatelj in zborovodja. Že kot deček je ljubil glasbo in petje in se nato razvil v globokega poznavalca in prirejevalca narodne pesmi. S svojimi skladbami se je zelo priljubil ljudstvu, predvsem zato, ker so njegove pesmi preproste in dostopne vsakomur, po ritmu in vsebini živahne, vedre, fantovske ali pa čisto nežne in tihe. Njegov glavni cilj pa je bil nadaljevati z novo pesmijo, vendar ohranjevati v njej sveže in nespremenjene vse tiste prvine, ki določajo tipičnost narodne pesmi. Kot javni delavec je" Venturini dal pobudo za ustanovitev »Bralnega in pevskega društva Prešeren*, bil je njegov zbo rovodja. med prvo svetovno vojno so ga dolinski občani izvolili za župana, kmalu potem je bil odstavljen od oblasti zaradi njegove demokratičnosti m naprednega vpliva na slovensko ljudstvo. Leta 1927 se je zaradi fašistične gonje umaknil v Ljubljano, kjer je bil aktivno angažiran na glasbenem področju. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, po kapitulaciji pa se je vrnil v Ljubljano. Krivice lin nečloveški zločini med drugo svetovno vojno niso mogli zatreti v
„v^-p ,y zmago pravice; v trpljenju je r,
Tudi v drugem srečanju je podlegel Škedenjcem
Servolana — Jadran 72:65 (32:27)
Jadranu se tudi v drugem poskusu ni posrečil prodor v košarkarsko D ligo.
V sinočnji tekmi s Škedenjci so jadranovci sicer pokazali manjši napredek (v primeru s prvim srečanjem), toda to še vedno ni zadostovalo za napredovanje. Tekma kot taka je bila dokaj izenačena, kar kaže tudi izid.
O srečanju bomo še poročali.
V 3. kolu Vidmarjevega šahovskega memoriala v Ljubljani je sinoči Larsen premagal Saxa in je zdaj s 3 točkami na vrhu lestvice. Na 2. mestu sta s točko manj Planinc in Savon'
ODBOJKA
ŽENSKI TURNIR MCG
Prvo mesto pripadlo ekipi Dijaškega doma
V četrtek se je zaključil odbojkarski turnir za «2. pokal Mladinskega centra - Gorica* v ženski konkurenci.
Letos so v tej konkurenci nastopale le tri ekipe, ki so se v dveh dneh spoprijele vsaka z vsako.
Prvo mesto je letos osvojila ekipa Dijaškega doma «S. Gregorčič* iz Gorice, ki je prikazala požrtvovalno in zadovoljivo odbojko. Na 2. mesto pa se je uvrstila šesterka prosvetnega društva Danica z Vrha. Tretja je bila ekipa Mladinskega krožka - Gorica.
Vse tekme turnirja so bile izenačene in borbene, posebno pa prva tekma med gojenkami Dijaškega doma in predstavnicami Danice.
Poglejmo rezultate ženskega turnirja MC:
Dijaški dom - PD Danica 2:0 (14. 12)
PD Danica - Mladinski krožek 2:0 (13. 14)
Dijaški dom - Mladinski krožek 2:1 (-11, 8, 5)
SODNIKI: Mavrici,j Černič; Fabio Gergolet in Igor Korriel.
KONČNA LESTVICA
1.	Dijaški dom «S. Gregorčič* — Gorica
2.	PD Danica — Vrh
3.	Mladinski krožek — Gorica , Postave nastopajočih ekip:
DIJAŠKI DOM »S. GREGORČIČ* (GORICA); Cijan Vida, Semolič Lilijana, Uršič Anamarija, Knez Kristina, Sgubin Karla, Baranja Lore-dana, Srebrnič Jolanda in Petejan Adrijana
MLADINSKI KROŽEK - GORICA; Vižintin Marta, Buzzi Verena, Maraž Sandra, Bensa Dolores, Koren
Marta, Saksida Susana in Prinčič Neva.
PD DANICA - VRH: Juren Cilka, Juren Zora, Černič Manuela, Devetak Doriana, Zotti Katja, Černič Darija, Zotti Silva, Juren Nataša.
Ekipa Dijaškega doma je prejela «2. pokal Mladinskega centra*; o-stali dve ekipi pa sta prejeli pokale SKGZ in Primoskega dnevnika.
I. K.
NOGOMET
LONDON, 4. — Na medbritan-skem nogometnem prvenstvu je škotska presenetljivo premagala Anglijo z 2:1 in je tako osvojila prvo mesto na tej lestvici, ki je taka:
1.	Škotska	5
2.	Wales	4
3.	Anglija	2
4.	Severna Irska	1
V 31. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva je v anticipira-ni tekmi 1. zvezne lige včeraj Beograd premagal Slobodo z 2:0.
AVTOMOBILIZEM
Andretti najhitrejši
ZOLDER, 4. — Na poskusnih vožnjah za Veliko avtomobilsko nagrado Belgije so danes dosegli najboljše čase ti piloti:
Andretti (lotus)	1’24”64
Watson (martini-brabham) 1’26”18
pl.jenju je raslo hrepenenje po svobodi, pravici in miru in v trpljenju je mogočno zvenela Venturi-nijeva pesem, ki jo je priredil po. besedilu partizanskih pesnikov in se z njo vključil v neenak spopad našega mladega ir, trpinčenega naroda s sovražnikom. Po vojni se je Fran Venturini vrnil v Trst, vodil je številne pevske zbore in umrl 8. oktobra 1952.»
Tudi moški pevski zbor Fran Venturini od Domja je prvi del svojega sporeda poklonil slavljencu s skladbami Mi vstajamo, Zvezde žarijo pokojno in Nocoj pa oh nocoj; zbor je dirigiral Ivan Tavčar. Spet se je predstavil domači pevski zbor, ki je najprej sam zapel pesmi Soči, Slovenska pesem in Rožmarin, nato pa ob spremljavi vaškega tam-buraškega ansambla zaključil z na-rodrnma Dober večer in Šla sem po zelenen. travniku ter Venturinijevo in Žerjalovo Pesem bratstva. Proslavo so zaključili pevci od Domja, ki so zapeli staro italijansko El Grillo, Vodopivčevo Na poljani, Adamičevo Lucipeter ban, Švarovo Dobil sem pisemce in tržaško Peščalka. Posebno pa je prisotnim ugajalo zaključno Mirkovo kolo.
Proslava je dosegla zaželeni u-speh in dokazala, da Venturinijev trud in delo nista bila zamanj, na kar bj bil gotovo ponosen.
• V okviru festivala »Unita bo prihodnji petek v parku v. Ul, Flavia, na pobudo krožka «Che Guevara*, javna debata o prihodnjih volitvah
v Španiji. Uvodno poročilo bo podal prof. Ignazio Delogu.
Praznovanje sekcij KPI vzhodnega Krasa
Sekcije KPI vzhodnega Krasa prirejajo od petka, 10. junija, do ponedeljka, 13. junija, praznik komunističnega tiska v Bazovici s pestrim in zanimivim sporedom. Predvideni so nastopi zborov in recitatorjev, okrogle mize o aktualnih temah ter razstava o šolski problematiki pa vzhodnem Krasu.
V petek bodo ob 18. ur j odprli kioske, ob 20.30 pa bo dramska skupina PD »Tabor* z Opčin uprizorila igro «Rusa riga črjez uograde*. V soboto bo ob 17. uri šahovska simultanka, ob 18. uri pa nastop zborov »Tabor* z Opčin, «Lipa» iz Bazovice, «Primorec» iz Trebč in »Vodnik* iz Doline. V, nedeljo dopoldne bodo otroške igre in tekmovanja ter okrogla miza o problemih slovenske šole na vzhodnem Krasu: V popoldanskem delu sporeda bodo nastopili Tržaški partizanski pevski zbor in openski recitatorji. Govorila bosta Jelka Gerbec in Antonino Cuffaro, kulturni spored
pa se bo nadaljeval z nastopom južnoameriškega ansambla «Los Uca-yali». V ponedeljek pa bo okrogla miza o problemnih slovenske narodnostne skupnosti in .njenih pravic. Vsak večer bo ples z ansamblom Supergroup. ,
9 V ponedeljek, 6. t.m., se bo v sejni dvorani tržaškega pokrajinskega sveta sestala skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze. Na dnevnem redu je imenovanje komisije za porazdelitev finančnih bremen ,med občinami in vrsta vprašanj, upravnega značaja.
DOPOLAVORO FERROVIARIO IZ TRSTA in
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
organizirata 18. in 19. junija 1977 ob 120-LETNICI JUŽNE ŽELEZNICE,- jubilejno parno vožnjo TRST - LJUBLJANA.
Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario — Trg Vittorio Venelo 3 — tel. 36841 int. 621 od 8.30 do 12.30.
HnilllllllllKIIIIIIM lil II lllll llllllllllllllllllltJMIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIHlKlIlIliaiMI liail Itlllll l llllll IIIIII llllllllllll)
DELA ZA OBNOVO PARKA VILE ENGELMANN
V MESTU PRVI PRIMER ((AKTIVNEGA ZELEN J A»
Mali oglasi
sCll UOEN* - mehanična delavnici Ovalli, tudi drugih avtomobilov « Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi ». Ul. Pellicce rie 6. Videm — odprto ob sredah sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. TeL 65-923.
TRŽAŠKO PODJETJE išče uradnico z znanjem srbohrvaščine. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: uradnica
PRODAM hladilni pult (banco-frigo) v dobrem stanju — izredna priložnost. Telefon 421056 od 9.00 do 14.00 ob delavnikih.
P v I
pam železnina
M	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
za industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Induitrljika tuna) DO M JO, 132 - Tul. 824 979
ZMRZ0VALNE SKRINJE
IGNIS
od 70 do 610 litrov
■	V VAŠI KUHINJI VEDNO N* RAZPOLAGO SVEŽA HRANA
■	PRIHRANEK NA ČASU IN D* NARJU
Za pojasnila in cene obrnite sc 0 tvrdko
KOSMINA SERGIJ
NABREŽINA center 156 - Tel. 200-I23
Ul. Settefontane ^ TRST
Tel. 74-14-40
Združenje obrtnikov za opremo stanovanja
bo prisotno na TR2ASKEM VELESEJMU v paviljonuB
Obiščite nas!
Zaskrbljenost članov konzulte za Staro mitnico neutemeljena
Odbornik za javna dela tržaške občine Curnbat je dal včeraj pojasnilo v zvezi z deli, ki so v teku za obnovo parka bivše vile Engel-mann in njegovo opremo in spremembo v ljudski park. Načrt za obnovo je Izdelal dr. Vladimir Vremec ter ga bodo uresničevali postopno.' V skladu z načeli »aktivnega zelenjg* bodp opremili različna območja: eno za otroške igre' eno za sprehode odra,sili, .eno pa kot pravo »zeleno telovadnico*. N« kraji!, kjer je stala vila', ki je bila porušena med vojno leta 1945, bodo uredili jaso s klopmi. Končno predvideva načrt tudi območje tradicionalnega tipa z drevoredi in nasadi.
Pri vsem tem ra bodo skušali o-hraniti nekdanjo podobo parka, ki je nihal med sredozemskim tipom (z drevoredi, urejenimi nasadi itd.) in nemškim tipom (povečini travniki in drevesa). V ta namen so prav sedaj v teku dela za odstranitev rastlinja, ki je zraslo v tridesetih l^tih, ko park sploh ni bil negovan, ki je prekrilo in mestoma tudi zadušilo stara drevesa, ki so jih morali v nekaterih primerih izruti. Prav tako so morali izruti nekatera drevesa (akacije, češnje itd.), ki so zrasla spontano v tem tride setletju.
Specializiran tehnični servis za popravila
pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov
TELEFON: 763-663 Molino a Vento 10/B — Trst
Nilsson (lotus) Sehneckter (woJf) Depailler (tyrrel) Mass (melaren) Reutemann (ferrari) Peterson (tyrrel) Hunt (melaren) Laffite (ligier)
Lauda (ferrari)
1’26”451
1'26”481
1’26”71
1'26"81
1'26”85
1’26”95
1’27”04
1'27”05
1'27”11
NOGOMET
LONDON, 4. — Pričenši s prihodnjo sezono bodo lahko angleški nogometaši tudi na prvenstvenih tekmah nosili na svojih dresih reklamne napise.
Delovanje ZSŠDI
Prihodnji odbojkarski trening i- . gralk, ki pridejo v poštev ,/.a go- j stovanjc v Bill bo v ponedeljek j ob 20. uri v telovadnici pri Banih. Na trening naj pridejo nasled- ■ nje igralke:
BOR: Anamarija Glavina, Sonja , Jazbec, Ingrid Kalan.
BREG: Danica Kocijančič, Franka Olenik. *	j
KONTOVEL: Denis Daneu, Na- j dja Rupe), Elvijana Štoka.
SLQGA:	Anica_ Čuk, Ticijana
Crissani,' Nadja Debenjak, Suzana Grgič.	1
DARVIIIL OUARTZ CELLETRONIC Timer
<2>
T
najnovejši dosežek visoke elektronike — brez baterij — vsrkava svetlobno energijo — z vgrajeno ponavljajočo štoperico do 15 minut
CENA ENAKA KOT ZA NAVADNO URO
j	poleg digitronski
računalnik kot darilo
TRST	©
D A R Wl L
600 tipov in modelov kakovostnih ročnih ur DARVVIL po cenah še iz leta 1965!
ZA VSAK NAKUP - PISMENO JAMSTVO VSAKEMU KUPCU - LEPO DARILO
Plačate lahko z dinarji ali kakršno koli valuto po najugodnejšem dpevnem tečaju ,
Vsekakor občinska uprava zagotavlja. da ne gre za nobeno spremembo prvotnega načrta, kot so izrazili dvom člani rajonske konzulte za Staro mitnico. Člani konzulte so si včeraj lahko ogledali bodoči park v spremstvu samega odbornika Cumbata ih pristojnih funkcionarjev.
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
SPALNICE
gggg
SPREJEMNICE
VHODI
Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo ■ Izbrani artikli	ZA SERVIS IN GARANCIJO
UGODNE CENE!	Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cefl^
NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE
Salon pohištva BREST
v Cerknici
Odprto od 7. do 19. — ob sobotah od 8, do 14. Telefon 79-15-29
Potrošniško posojilo do 30.000 din - ob nakupu z devizami 5 odst. popusta - Dostava na dom brezplačna ne glede na oddaljenost kraja
It
Kuhinja BREST