fMkvitve ruskih letalskih in 9rHi< i h baz. Švedska ae je »vila na stran Finake in Ji Wt>« a Mporo. Načelnik fin-«ktegacije je dr. Juho Paa-JvPoalanik na Švedskem in J i,n"ki premier. CT^ *>• C. 12. okt.— r«n.k krogi študirajo poroči-! M(>«kve o poteku pogajanj B^vjetnko vlado in finako Ff*'Jo. Namignili so že, da 7"rika posegla v konflikt ftS?U zaWit* v balti-™ «rtavicah. Veat iz zanealji- ■ vira * iflaai, da bodo ellč- m «CIJO ■ |Éiin Da3u3 tk"J < p<>d vzele Mriui ^ drtav Norveška, Poslaniki BP» Washingtonu ao iz-J * niso dobili infor-^ Hvojih vlad, kaj bodo ir,te. č« ix>do ruake čete in rT^^nsko ozemlje. Lr*^. 12. okt.—VelHca Brleli ,n "°vJetaka Rusija aU ' itnenadill avet z nazna-EJ» Sklenitvi trgovinske po-Ta določa izmenjavanje •Tl.—Jt 1,0 PoMjaln An-u pa kavčuk in koal. t J^Ji. '*akt sU podpisala sovjetski trgovinaki komisar, in Leslie Burgin, angleški trgovinski minister. Pogajanja so se vršila tajno dva tedna. Uradno naznanilo pravi, da je pakt stopil takoj v veljavo. Dasi uradni krogi naglašajo, da je pakt izključno komercialnega značaja, je vseeno povzročil senzacijo v glavnih mestih evropskih drŽav. Ta ima predvsem vzpostaviti trgovinske od-nošaje med Anglijo in Rusijo, ki ao bili pretrgani, ko je Cham-berlainova vlada napovedala vojno Nemčiji. Zdaj ugibajo, kakšen odmev bo dobila sklenitev pakta- v Nemčiji, ki je podpisala nena-padalno in prijateljsko pogodbo z Rusijo. Naznanjeno je bilo, da bodo angleške parnike, ki bodo vozili ruski les, spremljale bojne ladje. V Leslie Hore-Belisha, vojni minister, je včeraj izjavil v parlamentu, da je že 158,000 angleških vojakov v Franciji. Tja je bilo v zadnjih dneh poslanih tudi 25,000 motornih vozil. To je bilo prvo uradno naznanilo glede števila angleških vojakov v ranciji, odkar je Anglija napo-vedala vojno Nemčiji. Vojni minister je informira! parlament, da so" poveljniki angleške oborožene sile v Franciji generali John Dill, Alan Fran-cis Brooke in H. R. Pownall. On je tudi omenil, da je bila trans-x>rtacija angleškega vojaštva zvedena brez vsake nezgode in da je kooperacija med Anglijo n Francijo popolna. Pariz, 12. okt.—Nemške čete so obnovile vojne operacije na zapadni fronti in uprizorile več naskokov na francoske pozicije na ozemlju med Saarbrueckenom Pirmasensem. Saarbruecken je glavno mesto nemškega Po-saarja. Francosko vojno poroči-o pravi, da ao bili vsi naakoki odbiti. Uradna vest ae glasi, da so francoske bojne ladje v zadnjih dneh zasegle 150,000 ton kon-trabantnega blaga, ki ga je ime-a dobiti Nemčija. To blago uk-jučuje gasolin, kovine in živila Berlin, 12. okt.-nNemški državniki in militaristični voditelji so aktivni v dveh kampanjah. Prvi vodijo mirovno ofenzivo, ki naj bi uatavila aovražnosti med Nemčijo, Anglijo itn Francijo, drugi pa kujejo načrte glede obnove intenzivnih operacij na zapadni fronti in morju. Povelj atvo nemške armade aicer trdi da ao aktivnoati na zapadni fronti omejene na male praake na drugi atrani pa ae čujejo gla-aovi o letalakih In pomorakih o-peracijah proti angleškim in francoakim bojnim ladjah, ki ao blokirale Nemčijo. Nacijaki krogi zdaj naglašajo, da francoaki premier Daladier je puatil vrata odprta mi rovnim pogajanjem, čeprav j< v svojem govoru po radiu izjavil, da Francija odklanja Hitlerjeve mirovne pogoje, ker ne da nič na njegove besede in obljube, in da ae bosta Francija in Anglija fte nadalje borili. V Berlinu ae širijo govorice da bo maršal Goerlng, H iUerjeva deana roka in letalaki minister, odpotoval v Rim. da pridob Musaolinija za posredovanje v konfliktu med Nemčijo, Francijo In Anglijo. Zunanji minister Joachim von Ribbentrop in Heinrich Himmler. načelni nemške policije, ata včeraj dospela v Milan. Italija. Kaj e namen njunega obiska, ni bilo pojasnjeno. Zavojevane države obljubile sodelovanje Washington, D. C, 11. okt.— Velika Britanija, Nemčija in rancija ao obljubile Ameriki, da ae bodo držale določb v Ženevi aklenjene pogodbe glede postopanja z vojnimi ujetniki. Ta pogodba je bila podpiaana leta 929. Državni department je našlo-vil noto tem trem državam pred-no ae je lotil naloge nadziranja poatopanja napram angleškim n francoakim vojnim ujetnikom v taboriščih. To je v soglasju z dogovorom, da bo Amerika ščitila francoske in angleške interese v Nemčiji. Nota je zahtevala zagotovila, da se bodo zavojevane države držale določb ženevake pogodbe v sedanji vojni in državni department je do-)il zadovoljiv odgovor od vaeh. Zdaj bo šel naprej a avojim de-om glede nadzorstva taborišč v Nemčiji, v katerih ae nahajajo angleški in francoaki vojaki in častniki. Ameriški diplomatje bodo skrbeli, da ne bo denar in osebno imetje vojnih ujetnikov kon-fiacirano. Dalje bodo gledali, da ujetniki ne bodo terorizirani, če ne bodo hoteli dati informacij svdjlft armadah. Vojne ujetnike lahko upoale, toda delo ne sme biti vojaškega značaja in povezano z vojno. Dobivati morajo iato plačo kot civilni delavci. Mehika sklenila iupčijo z Italijo Izmenjava olja za tekstilno blago Mežico City, 12. okt.-Jklehi ška vlada je aklenila novo kupčijo z Italijo glede izmenjave mehiškega olja za italijansko tekstilno blago. Prej ata akleni i dogovor, da Italija dobi olje vrednoati $8,000,000, Mehika pa italijanaki rajon. Izvoz mehiškega olja v Italijo se je povečal, odkar je Nemčija preklicala dogovor glede uvoza olja. Nemčija ni mogla dobiti parnikov, ki bi vozili olje, ko ae e zapletla v vojno z Veliko Bri-anijo in Francijo. Preklic dogovora z Nemčijo je rezultiral v padcu izvoza olja v septembru. Ta je znašal aamo 1,260,000 ao-dov v primeri z julijem, ko je izvoz dosegel višek 2,440,684 sodov. Senator Burke za odpravo embargo Waahington, D. C., 12. okt.— Senator Edward R. Burke, demokrat iz Nebraake, ki je večkrat kritiziral Roosevel-tov "new deal" In predsednlko-ve reformé, ae je včeraj odločno izrekel za odpravo embarga, d« bo Amerika lahko pomagala An gliji In Franciji, ki sta ae zapletli v vojno z Nemčijo. On je ailovito udrihal po nemškem dik tatorju Hitlerju, ker zatira žlde katolike in vse druge nasprotnike nacljakega režima. Eksekucija ipiona v Berlina Berlin, 12. okt. — GuenUr Haupt. ki je bil apoznan za kri vega špionaie In obsojen v amrt, je bil včeraj obla vi jen na dvorišču berlinske jftnišnice On je bil ie peti špion. ki ao jim rablji «likali glave v zadiijf treh dneh. — Avtm unija zapretila s stavko Protest proti priganjaitvu Detroit, Mich., 12. okt.—Uni-združenih avtnih delavcev (CIO) je al noči sspretila s oklicem aplošne stavk«- v tovarnah Chryaler Motor Corp. O tem je še obveatila dršavne avtoritete na podlagi novega zakona, ki do-oča, da mora unija naznaniti stavko pet dni prsj. Cez 60,000 delavcev Že počiva, ker je bila produkcija ustav-jena v nekaterih departmentih. Tem ae bo daniš pridružilo nadaljnjih 10,006 delavcev. Seat ovarn Chrysler Motor Corp. v Detroitu in okolici je že zaprlo vrata. Boj ae je pričel v tovarni, v kateri izdelujejo avtomo->ile z znamko Dodge in se potem razširil na druge. Unija trdi, da je konflikt posledica pri-ganjaštva, d očim Itompanlja pravi, da ae unija poslužuje novih metod, da izvojuje svoje zahteve. Kenoaha, Wia.t 12. okt.—Voditelji krajevne avtne unije CIO ao odklonili predlog Nash Mo-»r Co. glede premirja v stavki, ki se je pričela pred enajatl-mi dnevi, in izjavili, da bodo vztrajali v boju, dokler ne bo kompanija pristala na njihove zahteve. "Stavka bo preklicana, kadar bo kompasija priznala načela kolektivnega pogajanja, da bodo delavci ulivali popolno unijako protekcljo," so izjavili voditelji. "Vae druge sporne zadeve med unijo in kompanijo jodo potem kmalu poravnane. Japoneka odpbklicala poelanika iz Berlina Tokio, 12. okt.—General Hi-roši Ošima, japonski poslanik v Berlinu, je bil pozvan domov. Ošima je bil znan kot zagovornik vojaške zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Vladni krogi niso pojasnili vzroka odpoklica, dasi je akcija razumljiva. Japoneka je morala draatič-no revidirati avojo zunanjo po-itiko, ko je Nemčija sklenila nenapadalnl in prijateljaki pakt z Ruaijo. Tošijo Siratori, japonski poslanik v Rimu, ki se je, kakor Ošima, ogreval za ojača-nje vezi z osjo Kim-Berlin, je bil že prej pozvan domov. Veat z zanesljivih virov pravi, da ata oba poalanika šla preko avoje oblaati v kampanji glede akleni tve vojaške zveze z Nemčijo in Italijo. Volitve v pol j 9 ki Ukrajini Moakva, 12. okt.—Prebivalci poljske Ukrajine, ki je zdaj pod aovjetako kontrolo, bodo volili kandidate v državno zbornico, ae glaai naznanilo, katerega je objavila ruaka uradna čaaopisna agentura Tasa. Državna zbornica bo odločila, ali ae poljaka U-krajina združi z ukrajinsko sovjetsko republiko. Drugs vprašanja uključujejo razdelitev ve-leposestev med kmete In podržavljanje bank in Industrijskih podjetij. ADF RAZTEGNILA BOJKOT NA RUSKO BLAGO Huda obeodba totalitär-nih driav •■j ROOSEVELTOV APEL NA CIO Clnclnnati, O., 12. okt —Konvencija Ameriške delavske federacije ae je itrekla za bojkoti-ranje ruskega blaga. Sklep glede bojkota nemškega In japonskega blaga, ki je bil aprejet na konvenciji ADF pred štirimi leti, ostane še nadalje v veljavi. Raztegnitev bojkota na ruake isdelke je poaledica sklenitve Stalin-Hitlerjevega pakta. Govorniki ao naglašali, da bo boj-kotna akcija uključevala vsako državo, ki ae pridruži Nemčiji in Ruaijl v evropski vojni. Bojkot proti Nemčiji ae bo nadaljeval, dokler ne bo Hitler prenehal a peraekucijo Židov, katolikov in protestantov in dokler ne bodo svobodne unije priznane v nacijski državi. Govorniki ao ailovito udrihali po vaeh totalitarnih državah, katerih vladarji ao uničili delavake organizacije. Konvencija je aprejela resolucijo s pozivom na ameriško vlado, naj drži avoje roke proč od evropakega konflikta. Ta med drugim omenja, da je šla Amerika v zadnjo avetovno vojno, da očuva demokracijo, toda Evropa je dobila diktature, ne demokracije. San Francisco, Cal, 12. okt — Rooseveltova poslanica, v kateri je apeliral za mir In enotnoat med ameriškimi delavel, je bila včeraj prečitana na konvenciji unij CIO. "Ako želimo mir In dobro voljno a vetu, moramo gle dati, da aami najprej poravnamo avoje apore," pravi Roose-velt v apelu. "Nikakor ne smemo prezreti konflikta in razkola v delavskem gibanju, slasti v tem čaau, ko razkol v vaakl gru pi škoduje avetovnemu miru. Voditelje Ameriške delavake federacije aem že prej posval, naj se prično pogajati z vami glede poravnave konflikta. Zdaj/apetl ram tudi na vae. Možje in žen ake, ki delajo v tovarnah, rudni kih, na železnicah In v trgovi nah, želijo mir. Prav tako l«li mir ameriško ljudatvo na aploš-no." John L. l*wla, predaednik CIO, kateremu je Rooeevelt direktno naalovll apel, je Izjavil, da bo konvencija odgovorila predsedniku. Domače vesti AKTIVNOSTI STALINOVIH AGEN- Oblaki Chicago.—Anton Kerzich ml. In Cvetko Mihevc iz Waukega-I_. _ _» ^ . »..■k. —- na, III., «U U t. m obiskala glTAV RA7KR1TF urad SNPJ In uredništvo Pro-lVf II ft LIVII1 1 It svete, dne 12. t m je pa bil naš obiakovalec Anthony Stopar iz Puebla, Colo Krivitški nastopil pred DieBovim odsekom Nov grob v Mllwaukeeju Milwaukee.—Dne 6. oktobra IBROWDER JE STAL I-je v sanatoriju Muirdale umrl Mihael Ceaar, atar 74 let in doma is Ziljake doline na Koroškem. V Ameriki je bil 37 let in 22 let je preživel v Jolletu. Bil NOVA LUTKA je član KSKJ in tu zaptflča sina, štiri vnuke in pet bratov. Krmenčev zavod mu je oskrbel pogreb. Veatl Is Minnesota Ely, Minn. — Joe Pečavar, atar naaeljenec In društvenik, ae je pri nesrečnem padcu precej poškodoval. Zlomil al je roko v zapeatju In hudo pobil hrbtenico. Clevelandake novice Cleveland.—V bolnišnici je 10. t. m. umrla Jennie Makše, roj. Jekovec, stara .19 let in doma iz Cerklja na Gorenjskem. Tu je živela 27 let In zapušča moža, al na, dve hčeri In brata. —V develandakl okolici ae je pri avtomobllakl nesreči težko poškodoval Andrej Tokar Iz Fairporta. Nahaja ae v bolnišnici. Nov grob v Kanaasu Groaa, Kana.—Po daljši bo-lezni je umrla Ana Gorenc, ata-ra 68 let In rojena pri St. Vidu pod LJubljano. V Ameriki Je bila 81 let In tu zapušča moža In omošeno hčer. Bila js članica društva 806 8NPJ od uatanovli tve. Pogreb je oskrbela sloven- a* domlnlra aamo stranke, tem aka pogrebna zadruga v Fron-tenacu, Kana. Waahington. I). C.. 12. okt.— General W. G. Krivitški, bivši načelnik aovjetake vohunake službe v zapadni Evropi, Je včeraj naatopll pred Dleaovim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnoati, in razgalil aktivnosti Stalinovih agentov in špio-nov v Združenih državah. Kri-vitaki je šeat mesecev pred 6kle-nitvljo Stalin-Hitlerjevega pakta razgalil komuniatično-nacij-sko zvezo v člankih v magaslnu Saturday Evening Poatv Članom Dleaovega odseka je povedal, da je on uverjen, da 8talln in Hitler ata dobro Informirana o a-meriških mllitarlatičnih tajnostih. Te Informacije ata dobila od avojlh agentov in špionov v Ameriki, * Krivitški je pobegnil li Pariza 1.1987, da ae je izognil Stalinov! krvavi Člatki v boljševi-ških vratah. Dejal Je. da jo bilo v tej člatki pol milijona oseb vrženih v ječo, izgnanih In uatre-ljenih. H t i*l f ud v i agentje ao v ameriški armadi, bojni mornarici in v vladnih departmentih. Earl Browder, tajnik ameriške komuniatične stranke, Je le figura, Stalinovo orodje. Pravi načelnik komuniatične atranke je reprezentant komlnterne, ki Fašistični tisk napada komunizem Kritika angleftko-francoske politike Rim, 12. okt__Protlsovjetskl aentiment v Italiji ae izraža v aplošni kampanji proti komuni-zmu v fašiatičnem tlaku. Llat II Mesifcgero Je objavil uvodnik, v katerem napada uatanavljenje aovjetov na poljskem ozemlju, ki ao ga zasedle ruake čete, od Anglije In Francije pa zahteva pojaanila, zakaj niata napove-dali vojna Ruaijl, ki Je, kakor Nemčija, Invadlrala Poljako. "Nemška Invazija Je bila Izvedena v znamenju reda in re-I pek ta do poljaks lastnine," piše rimski llat U Tribuna. Ta pojasnjuje tudi stališče italijsn-ske vlade. To Je, da Je Italija še vedno proti komunizmu, poleg tega pa dovolj realiatlčna v zve-z! z od noša j i z Ruaijo. Vzdrževala bo etike z njo, dokler ae eo-vjetska vlada ne bo vmešavala v fašistično notranjo politiko. Llat Corriere Padano pravi, "da ao angleški in francoski časopisi že večkrat obdolžili Nem čl jo, da je odprla pot sovjetski Rusiji proti zapadu. Ruaija nI samo pograbila poljskega ozem- Jeklartka unija §e bori proti korporaeiji Cleveland, O. 12. okt.—Unija jeklarakih delavcev, včlanjena v CIO, trdi, da tožba Republlc Steel Corp., da mora plačati odškodnino 97,600,000, ni v soglasju a provizijami Shermanovega protltruatnsga zakona. Korpo-rarija Je vložila tožbo proti uniji na podlagi tega zakona. Njen argument js, da je utrpela veli- | ko škodo v čaau atavke v Ma-1 |ja j« bilo glavna katoliška lem Jeklu, ker je morala uata-! tr bili v velikem strahu, ko i več tiaoč oseb liro ječa množim, | so bili informirani o nevarnosti ki se je zbrala ob pomolu. Potni- potopa parnlka. vpliv tudi balkanske dr%»v*. Angleži In Francozi so isizablll, da ao oni bili prvi, ki so apeli rali na Rusijo, naj poseže v za-psdne /adeve. Angleško-franco-ska konfuzlja se očltuje todi \ dejstvu, da (¿ondon In Pariz nista napovedala vojne Rusiji za radi kršenja integralnosti polj ske države, dočim »U napovsda Is vojno Nemčiji Iz tega rszlo ga" Več tudi aovjetako poalaništvo In V6e organizacije, ki so združene s aovjetl. On Je govoril a pomočjo tolmača. Pojasnil Je, da razume vprašanja v angleškem jeziku, toda odgovarja nanje bolj Jaano v avojem jeziku. Dejal Je, da ae aovjetskl vohunski alužbi ne more primerjati nobena druga vohunska sluftba. Val člani komu-niatičuih atrank morajo pomagati ruaklm špionom. "Sovjetska tajna policija (OGPU), ki pa-*e zdaj naziva glavni depart-ment za zaščito države, ima neomejeno oblast," Je rekel Krivitški. "Ona ni aamo to, kar pove njeno Ime, temveč proaeku-tor, sodnik In rabelj. Njena na-oga je zaaledovanje aktivnosti ruskih državljanov v tujini — od članov poalaniških štabov do navadnega ualužbenca v trgovskih organizacijah. Član! ameriške komuniatične atranke morajo pomagati tajni policiji P<>-vaod." Krivitški Je povsdsl članom odseka, da mi bili načelniki tajne sovjetske policije v Ameriki od I. 192H naprej Aleksander Karen, Valentin Markin In Bo-ria Abak. Markin Je bil umorjen zagonetnih okolnoatih. ko ae je vrnil v Ruaijo. Japonci napadli ameriško miši jonsko poeta jo Peking, 11. okt.—Mlaljonska postaja ameriške svangelsks cerkve v Lllingu, provinca Hu-nan, je bila tarča bomb Japonskih letalcev. Poročilo o nspa-du je poalal rev. V. L. Farn-ham, načelnik poataje, ameri-Ttkemu ismlaniku v Pekingu. V poročilu je rečeno, da je na po-staji vihrala ameriška zasUva, ko so Jo Japonski letalci napadli z bombami In Jo delno razdejali. (¿lavni atan evangelske cerkve je v ('levelandu, O. Poljski diplomatje zapustili Moskvo Moskva, II. okt.—Člani bi v-šega poljskega poslaništva In njihove družine ao zapuatili Moskvo. Potovali I »odo preko ftvedske v Anglijo in Francijo. PETEK. 13 pnonvt PROSVETA TBI EN LIGHTEN MINT G LAM LO IM LASTNINA HMIVINIU MABODMI roarobkk jruxors kr t%* IlmM WitlwS Ohm mi mmi Mumimlmm aa tárvUmm érimwm Cblaaaa) la M M aa lau. M M h H Ute. II M u «atol Utm. aa la Otmn ItM m arte UU. 1171 ia M lata; aa It At. Subarrtptí.«, ratas: for Um DnlUd MaUa a mi emmmumA-•UaM «a4 umuIMM artiaiaa wül mA ba rmturmmi. OÜtmr mmmmivU. audi mm a Url«, »laya. «man. •*«.. «tU ba nI—H ur aaoSar oalr »krt a—i«wim»iad Irr a»lf-a«raaaa4 au*IU im pra*a«a«w, »a aa vaai U* aa aMari. Časnikarski demagogi Ameriiki listi, ki nasprotujejo odpravi em-liarga—med temi je čikaška Tribuna prav v ospredju—zdaj objavjajo nad svojimi uvodniki izvlečke iz zgodovinskih govorov prvega predsednika Zduženih držav Geo. VVaahingtona. VVašhington je rekel to in to, rekel je v jedru: Amerika, ne zapletaj se z Evropo! Ampak listi, ki zdaj tako radi citirajo Wash-ingtona, se skrbno ogibljejo onih dejstev iz zgodnje ameriške zgodovine, katera pobijajo njihovo današnjo demagoško politiko. Zgodovinsko dejstvo je, da so Združene države leta 1807—osem let po smrti prvega predsednika Washingtona—sprejele popokn embargo. Ves izvoz iz Amerike v Evropo je bil popolnoma prepovedan in ustavljen. Takrat so v Evropi divjale Napoleonove vojne, na čelu mlade ameriško republike je pa bil Thftmas Jefferson, veliki demokrat, ki Je pri volitvah leta 1800 stri reakcionarne federalisteJfc Ko je bil Jefferson leta 1804 drugič izvoljen za predsednika, je Amerika priila v velike škripce zaradi vojne v Evropi. Anglija je bila že takrat gospodar na morju in z blokado je zaprla Napoleonu morska pota z Atlantika. Amerika bi bila rada prodajala blago Angliji in Franciji, toda Francija je bila odrezana in ker Je Jefferson hotel, da bo Amerika |K>polnoma nevtralna/ je kongres ustavil vso trgovino z Evropo in no-liena ameridka ladja ni ¿la čez morje. Kaj je bil rezultat? V enem letu je v Združenih državah nastala velika depresija, ki je povzročila silno nezadovoljnost. Kriza je naraščala in dve leti kasneje (leta 1809) je bil kongres prisiljen ne samo odpraviti embargo, temveč dovoliti svoboden izvoz v vse evropske države. Amerika je skočila iz enega ekstrema v drugega. To je pa kmalu izzvalo konflikt z Anglijo, ki je ovirala ameriško trgovino s-svojimi sovražniki. Spor z Anglijo, ki je trajal tri leta, je naposled provociral vojno med Združenimi državami in Angleži leta 1812. Kaj nas torej uči zgodovina? Embargo iz leta 1807 ni obvaroval Amerike pred vojno; baA narobe—porinil je Ameriko v vojno. Danes pa kriče izolacionisti, da je embargo edina reftitev Amerike pred vojno! Na VVashingtonovo svarilo niso pozabili—pozabili pa so na Jeffersonov embargo! To dokazuje, kakAni demagogi so izolacionisti. Stalin drugače uči kot dela Pred nekaj dnevi je Associated Press razši-ril vest iz Moskve, da Je uradno glasilo sovje-tov Izvestja pozivalo Anglijo in Francijo, naj se Hpametujeta in sprejmeta Hitlerjeve mirovne pogoje. "Anglija in Francija se vračata v srednji vek, če mislita nadaljevati vojno za uničenje hitlerizma," pravijo Izvestja. "Človek lahko n»A|»ektira ali sovraži hitlerizem ali kakršnokoli drugo politično ideologijo, toda začeti vojno za uničenje hitlerizma je zločinska liedastoča. Tako so delali v srednjem veku, ko so vodili verske vojne za uničenje heretikov, ki so imeli drugačno verovanje. Uničenje kakrAnekolI ideje z ognjem in mečem je nemogoče," Ali naj se čudimo demagogom v Moskvi? Prav nič se ni treba čuditi. Vodilna misel v Moskvi, ki se izpreminja z vremenom, skače natančno tako kakor skače skozi obroč v Berlinu. Torej vojna za uničenje hitlerizma (nacijske totalitarno»!! in agre*ivnostl, ki ograža Evropo) je danes kriminalna IshIsmIih a, kajti uničenj«' kakršnekoli ideje z ognjem in mečem je nemogoče! Po tej logiki je bilo stalinovsko gi-banje v zadnjih treh letih za kolektivno zaAčito z namenom, da se miki vaak faAizem, zločinska liedantoča! Stalinova (»odtaliia (in doliro plačana!) oborožena intervencija v Španiji proti fašistom je bila tudi zločinska hedastoča po tej najnovejAi moskovaUflogiki! In vse boljAeviAko gibanje v zadnjih dvaindvajsetih letih, počendi od lAininovega krvavega puča sa unič«>nje počet kov ruske demokracije do zadnjih zarotniAkih |MN«kusov v območju in pn navodilih konspIratorsMe Tretje interna-c iona le za unftenje demokrat it ne ideje po vsem svetu, je tudi bilo zločinska bcdastotal Cemu so Leninovi in Trockijevl boljAeviki uničili s ognjem in mačem caristično ideologijo v Rusiji, če je to nemogoče1* Ali bodo morda (Dalja t sadajl kokmt) nje z vlakom, lahko vzamete tako zvani "Streamliner," ki vas popelje v 8an Francisco, \am Angeles, ali kamor si že bodi. Kakor nam povedo, ti vlaki vozijo s hitrico od 80 do 120 milj na uro. Ko sem bil nekoč ob North Western železniški progi, sem skušal z enim teh vlakov drveti skupno. Moj avtomobil je kazal 80 milj, ali ko sem šel nekaj nad miljo poleg vlaka, sem se udal in ga pustil, da je sam nadaljeval brez mene, ker sem al mislil, da še nočem smrtnine! Kar je pomembno danes, je tudi to, da imamo vojno, kjer se mori ljudstvo kakor v klavnici brez vzrokov. • Na visokem morju opravljajo potapljanje največ podmorski čolni Nemčije, kateri je prispeval svoj razum Rudolf Diesel, ki je bil iznajditelj I)ie-selovega stroja. Te stroje sedaj rabijo na ameriških streamline-skih vlakih v prid človeštva, za prevažanje potnikov. Na podmornicah pa za pobijanje človeštva. On je popravil nedostat-ke v prejšnjih strojih, ki niso bili izpopolnjeni za i>otapljanje. Nobel je iznašel dinamit zato, da pomaga k napredku, dasi je to smrtno nevarna iznajdba. Diesel je pa iznašel stroj, da bo pomagal svoji državi k napredku. On ni mislil na pobijanje, ki se sedaj vrii z njegovo iznajdbo. Pozneje se je premislil in je hotel prodati iznajdbo Angležem, ker m|H)lni v svojem delu. In tako se mu je tudi rodil sinko, ki je dobil ime Rudolf in govoril je francoski jezik dolgo prej, kakor »e jo iz-|K>poliiil v nemščini. Za časa nemško-francoskc vojne ko se preselili v I .ondon. Po vojni je Diesel (Mislal svojega sina v Augsburg v šole, ker sta tam živela stari oče in mati. Fant Jo hotel biti inženir. Ker |»a V letu 1893, ko je še živel v Parizu, je napravil prvi poskus s strojem na pqgon na olje. Pozneje jc izdal o tem knjigo, kjer je povedal svojo teorijo o rabi stroja. Nekaj mesecev pozneje je on prejel od Kruppove družbe ponudbo, da ima na razpolago vse, kar je potrebno, da svoj poskus uveljavi. Diesel je z veseljem «prejel ponudbo ter šel takoj na delo. In ni bilo dolgo, ko je bil prvi Dieselov stroj do-gotovljen. Nastalo pa je za Diesela prvo nezadovoljstvo. Krupp je obljubil Dieselu, da mu preskrbi patent za iznajdbo, v Nemčiji je bilo takrat, kakor se to dogaja po evropskihj državah Ae danes, da je pred vladajočimi organi, s katerimi ima človek opravka, mnogo sitnosti in zadrževanja. Ko Diesel ni mogel v več mesecih dobiti zadovoljiv odgovor, je sku-Aal s povpraševanjem v raznih oddelkih priti do dna, kaj zadržuje njegov patent, dokler nI bil poslan pred samega Friedericha Kruppa. Stari Krupp ni padel z neba. On je vedel, kdo je kdo, zato je bil glava Kruppov. Diesela je pum pa I s sladkimi besedami in mu zagotovil, da bo stroj nosil njegovo ime in bo dobil tudi kontrakt. Seveda je Diesel v svoji raztresenosti prezrl, da bo Krupp žel profit in ne on. Iznajditelj si je želel slavo. To je dobil. . Diesel je užival slavo, Krupp pa je užival sad iznajdi-teljevega dela, ker delal je profit. Ampak Diesel je prišel do spoznanja, kakor Cirus Blen-karrt tn "The Middleman," ki je iznajdel nove vrste glinasto posodo, da uniči onega, ki ga je izdal. Diesel je pričel izdelovati nov motor, ki se je nazival "lalla-palooza." Potem je čakal deset let, da bo prvi originalni patent prenehal in da dobi novega > novim motorjem. To je bilo teta 1911. Diesel je predložil svojo novo iznajdbo mornaričnemu ministru. Nastopili so uradno,'češ da bo vojna v doglednem času in da ne bi bilo pravilno, ako bi kdo drugi dobil to iznajdbo očetnjave. Bilo je v dobrobit Nemčije preko vseh drugih. Živel cesar (Hoch der Kaiser)! Trikrat živijo (Dreimal hoch)! Enkrat opeharjen, drugič previden, je Diesel povedal ministrstvu, naj se gredo solit. Ako hočejo kupiti njegov stroj, je dobro, in to se mora zgoditi kmalu. Sledili so meseci. Njegova nova iznajdba ni bila sprejeta. Poslovil se je od svoje družine in se je napotil na nova iw>gaja-nja za prodajo v Antwerp. Na 28. septembra 1913 se jc vkrcal na i>arnik Dresden ob 6. uri zvečer, da se popelje v Harwich, ker je bil drugi kupec za njegovo iznajdbo v Angliji. In to je bil njegov iioslednji korak. Videli so ga na parniku par k rat. Njegova prtljaga je bila v kabini. Njegova postelja |H)stlana. In na U, oktobra so holandski mornarji zagledali njegovo plavajoče truplo v mor- ju oT) uši Ju reke Eslfatlt: Deset mesecev po tem dogodku, v avgustu leta 1914, je Nemčija spustila v morje 290 podmorskih čolnov. Vsak podmorski čoln je rabil Dieselov motorni stroj in za to skrivnost je vedela le Nemčija. Kaj in kako se je zgodilo z Rudolfom Dieselqm, smo lahko videli v filmu "Nemški Ipijon." Sledila mu je nemška tajna policija, da ne bi prodal svoje iznajdbe Angležem. Zato je izginil; kako, si lahko napravfte sodbo sami. Se ve, v Nemčiji so pozneje raznašali govorice, da je iznajditelj bil v dolgovih in je radi tega storil samomor rajši,' kakor da bi prišel pred sodišče. .. Ampak Angleži so mu obljubili velikansko vsoto za njegovo iznajdbo in nobenega povoda ni bilo za samomor. Ker Rudolf Diesel pač ni bil tak strohopetec, da bi si vzel življenje, poeebno če mu je bilo življenje zagotovljeno z njegovo iznajdbo. Tak zaključek si čitabelj sam lahko ustvari. Frank Barbič, 53. O /dubit, volitvah in zajcih Acmetonia, Pa.—2e dolgo se nisem Oglasil ifc naše naselbine. Tukaj so večinoma same maj ne, ki še precej dobro obratujejo. Tukaj živi tudi preoej Slovencev, ki imamo svoj družabni klub, ki še precej dobro napreduje. V novembru bodo volitve. Vsem našim rojakom v tukajšnjem townshipu priporočam, da glasujejo za Josepha Jelov-čana, ki je bil nominiran za su-pervisorja. Glasujmo zanj 100%. Kmalu se bo zopet odprla lovska sezona. Tudi pri nas ima? mo nekaj dobrihf tri navdušenih lovcev, najbolj so pa Frank Pe-rovne, Tony Klemenčlč in Ernest Božič. Do zdaj so vsako leto napravili lovsko "party", u-pam, da se to zgodi tudi letos, ker srne so blizu, zajci pa še bližje. Priporočam Jim, naj si dobro namažejo puške, nabavijo močnih nabojev, ker so zajci letos posebno trdi. Ce jih bomo dosti nastrelill, bomo poklicali tudi našega zastopnika Toneta Zidanška na zajčje klobase. U-pam, da bo obojega dosti, zajcev in klobas. Peier Grum. .____' ...... "SrarBTo gonm^Iše, marveč to, kaj gOvori ali piše. Cital sem tudf dopis br. Bar-biča, ki je odgovarjal Medveš-ku. Kdor je pazno čltal oba dopisa in pravilno sodil, je prišel do zaključka, da je med njima osebno sovraštvo. In to sta oba prinesla na dan, da tudi javnost o tem izve. Žalostno. Potem pa naj delavec pričakuje skupnega dela ali združenja za delavsko korist, toda se še dva glavna odbornika SNPJ, oba člana socialistične stranke, ne razumeta. Zavedati se moramo dejstva, da smo vsi enaki, vsi v enem taboru, ki si služimo kruh s svojimi rokami. Nahajamo se vsi v eni in isti barki, ki se lahko vsak čas potopi. Potem ne bo nobenega sledu za nami, kaj smo bili. Razlika med nami je malenkostna. Nekateri so bolj izobraženi, drugi premožnejši. Ce ste obdarjeni z enim ali dnu-gim, obdržite sami zase, ker to ne škoduje ali koristi nikomur drugemu kakor samo tistemu, ki je toliko srečen, da poseduje te prednosti. Želel bi, da bi se oba sobrata oglasila v Prosveti in napisala kaj bolj koristnega in zanimivega, tako da bo članstvo lahko ponosno na svoje glavne odbornike. Pa brez zamere. Imam to navado, da ljubim resnico in sovražim hinavščino. VVilliam Pongratz, 484. Nekaj o dopisih New Philadelphia, O.—Kadar primeš Prosveto v roke in pogledaš novice in drugo, posebno Glasove iz naselbin, se opazi do malega v vsaki številki osebne napade iz ene ali druge naselbine. Posebno letošnje leto je ro-dovito v tem oziru. Bratje in sestre, ali se zavedate, na kakšni podlagi in v kakšen namen je bila ustanovljena Prosveta? Gotovo ne za to, da bi v nji priobčali osebne prepire in mržnje drug do drugega. Po mojem skromnem mnenju bi bilo bolje, ako v ltstu razpravljamo, kaj bomo prihodnji teden jedli; to bi bilo v teh kritičnih časih večjega pomena. Cital sem dopis br. Milana Medveška v uradni Prosveti, v katerem je razpravljal 0 dopisih. Z njim se strinjam, ker jc pisal resnico. Kdor sodi pravilno, bi ne smel biti užaljen. Obžalujem, ker je bil njegov dopis pomanjkljiv, to je, ker ni zapisal, naj ne bi držali govore tisti, ki niso sposobni in poslušalcem le čas kratijo. Ni glavno Poljmki tojaki, katere so ujeli Nemci, odhajajo na prisilno delo. Preklic veselice Burgettstowa, Pa.—-Vsi člani društva 287 SNPJ in drugo občinstvo naj vzamejo na znanje, da se naša veselica ne bo vršila prihodnjo soboto, 14. oktobra, kakor je bilo sklenjeno meseca septembra. Odložena je, ker nismo mogli dobiti godbe. Vršila se bo 25. novembra. Upamo, da se bodo razmek-e do takrat vidno izboljšale. Sicer je zadnje čase začelo bolje obratovati, toda je tukaj še vedno veliko brezposelnih. Frank Laurich, tajnik. Konceft Stoge Cleveland.—Lep poletni čas je že za nami, pričel je pihljati hladen veter in zima se nam približuje. Kmalu se bomo vrnili v naše narodne ali delavske domove, v katerih bodo naša podporna in kulturna društva prirejala veselice, igre, koncerte, operete in opere. Eno izmed teh društev je tudi pevski zbor Sloga, ki priredi v nedejo, 22. oktobra ob 3. popoldne, koncert in opereto "Beli telovnik" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. Ni moj namen, da bi tukaj opisaval koncert in opereto, to prepuščam drugim, ki se bodo oglasili pozneje. ¿bor Sloga se trudi, kakor se trudijo drugi zbori več mesecev prej predno se nekaj poda na odru. S tem so seveda v zvezi veliki stroški. Kdor je že bil ali je aktiven pri kakšnem zboru, dobro ve, koliko časa in denarja žrtvujejo pevci in pevke. Mi bomo pozabili na ves trud, če Vi po-setite naš koncert v obilem številu in s tem bo nam uspeh zagotovljen. Program bo zelo pester in spremljan po orkestru pod vodstvom pevovodje mr. Jacka Nagla. Vstopnice se dobe pri mrs. Makovec v SND in pri vseh članih Sloge. Cena v pred-prodaji 40c, pri vhodu 50c, samo za ples zvečer 25c. Za ples bo igral orkester Vicka Intiharja. Joseph Hrvatin, 5. Smrt člana • VValsenhurg, Coh.~Dne 25, septembra se je nagloma razširila vest o nesreči br. Joevs Zu-darja (kako se je ponesrečil?). Takoj drugi dan sem ga poskusil obiskati, ali bolničarka v u-radu je enostavno odklonila, češ da je zdravnik prepovedal obiske. Vprašal sem, kako se Joe počuti. Iz pojasnila sem ra^vi-del, da se nahaja v resnem po> ložaju. Poskusil sem Ac (Mirkrat, da ga vidim, toda rezultat je bil isti. Nikdo ga ni smel obiskati kakor Žena in sin. In tako se je boril s smrtjo teden dni. Preminul je v torek, 3. oktobra. Ko sem vse natanko dognal, sem sprevidel, da zanj ni bilo pomoči, kajti zlomilo mu je hrbtenico In mozek Je imel pretrgan. Zdravniki so takoj izjavili, da zanj ni pomoči. In tako ga je smrt reAila po enem tednu trpljenja. Pogreb se je vrAil iz njeg»-vegs doma 7. oktobra. Sprevod tDslje ns t ttrsal.) Ali mislite, da so kanadski peterke srečne? H Ali so kanadske sestrice •rečne' v preveč. Dionnove peterke, milijonarki stva in naj sla v ne j Ai otroci na svetu m j niso tako srečne, kakor pišejo LZ^ kor si domišlja svet. p 1 l\ Le pomislite. Otročički žive že od ■ dne tako rekoč umetno življenje pet Ijic, trije stražniki in zdravnik s celo vr-f! ničark budno pazijo nanje. Vse želje «j koj izpolnijo - razen edine, da bi bile , Reklama in film sta napravila iz njih Peterke pa tudi ne vedo, kaj je matoJ in očetovska ljubezen. Takoj ko .so se i? so jih vzeli staršem. Zaprli so jih v ne3 laco, kjer delajo, kar jim ukažejo (u svobode sploh ne poznajo, najhujše je d da jih mati še nikoli ljubkovala. Peterke! ne vedo zanesljivo, ali so njihovi starsi J nik in bolničarke ali gospa in gospod Dij Kadar hočeta namreč obiskati svoje hv morata svoj obisk najprej naznaniti M tlej zdravnik pregleda otročičke in pusti k starše kajpak le tedaj, če so popolnoma ve. Roditeljem pride nasproti stražnik di, če so sami. Pove jima, koliko časa se , zadržati pri svojih otrokih. Preden pa st v vilo, bolničarka oba razkuži, da ne bi zal med peterke kakšne bolezni. Takšno je torej življenje kanadskih J Mislim, da ga jim nihče ne zavida. ———————— , ^^^ Starokitajska pravila za zdravnike V neki knjigi iz dobe dinastije Mingov hajamo sledečih pet pravil za tedanje z< nike: 1. Ne oklevaj brez potrebe, če te pokliči kakšnemu bolniku, pa naj bo bogat ali Poskrbi zanj, najsi lahko plača ali ne. N te bo za tvoj prijazni trud že poplačal. 2. Obišči dekle, vdovo ali nuno samo ut vzočnosti kakšne druge osebe; Pri kakšni vni bolezni izvrši skrbno preiskavo in ne j ri o tem nikomur, tudi svoji ženi ne. 3. Ne zamenjaj dragocenih reči, kakor rov ali jantarja, ki ti jih dado za pripravo i vil. Bolje je, da jih da bolnik sam v zdri da se izogneš vsakemu sumničenju. 4. Med poslovnimi urami ne zapuščaj hiše, ne hodi ob tem času obedovat, na ali v pivske družbe. Obravnavaj svoje Ik» osebno in kar jim zapišeš, Zapiši jim skrbi razločno. 5. Ne imej nečistih misli, če te poklice kakšni prostitutki ali priležnici. Obravn ju enako kakor bolnice iz dobrih družin, si svojo dolžnost storil, pojdi in se vrni daj, ko te pozovejo. ...... Mrzla svetloba—najcenejš Mlad japonski kemik je sporočil, da so govi napori, da bi rešil vprašanje hladne imeli dober uspeh. Hiroši Nakamura, kj se imenuje 291etni mož, ki deluje na IkiU nem oddelku tokijskega vseučilišča, je i i pripomoček, ki podaljšuje življenje svetlil čim se bakterijam, kakršne žive v morsk: t Dočim so jim svetilno sposobnost doslej li ohranili kvečjemu deset dni, mu je uspelo o niti jo šest mesecev, razen tega pa lahko i svetilno silo. Japonski vojaški krogi se a majo za Nakamurov izum posebno zavoljt ga, ker utegne dati možnost "hladne r m Ijave" v skladiščih stroiiva in tovarnah streliv. Nevarnost požarov, ki je zvezan drugimi svetili, bi odpadla. Prav tako ht padle izgube, ki jih imata gospodarstvo in spodinjstvo s tem, da se velik del energij«1 drugih svetilih spreminja v nerentabilno ta to namesto v svetlobo. Pri Nakamurov«^ mu gre po vsej priliki za svetilni pripor"» ki mu ni treba dovajati nobene zunanje <1 gije, Ce se bo ta izum izkazal, tedaj je v glednem času računati s pojavom im»ci svetil j k", ki bodo postavile vso dosedanjo niko razsvetljave na glavo. Pred drajtetimi leti (Iz Prosvete, 13. oktobrs 1919> Domače vesti. Oglas iz CleveUmfe j " sveti: "Najboljši Ugovor prohibirm ha j sam doma! Za $2.25 lahko skuna* Ion pijače! . . ." I h lil rskf rrsli. Voditelji A"«' * ske federacije namigujejo gl««1« * stavke v prid jeklarskim delavcem Iz inozemstva. Rebelni kmetj« v ^ lijl so odpodili vojaštvo, kl,^- nje. - D' Annunzio na Rek. J« Hrvate, naj mu pomagajo. Sur^ska R«»iu, Ukrajinski k»' pridružujejo boljševikom v boju pnm kinov! beli armadi. (D** i. ^ ^mg^ zdaj zanikali, da so 20 let vodih f ^ v pravem po ITieiHI l»e«ed. !•»-<•! ki so hill v konfliktu z nJ»H«v<> idejo? OKTOBRA ftUnirnaka Harofcna yoftporna lehnata ovice starega kraja i kbaniza bil drufttveni blagajnik, Kdaj pu prudsadnik nadzornega odbor*. Polag Aens. sina in treh vnukov sapuiin dva bratrancu, Ki-eharda Zudarja v tiugaritu, N. M., In Andyja Zudarja v PiUa-burgu, Kans., ter nečaka Johnu /u dur ju v Libraryju, P«. V imenu društva 2tM). SNPJ m auihva-iim viim s« obilo udeleibo pri IKigmbu iu &m vse, kar sta storili dobrega pred smrtjo pokojnika njagovi druftinl. Tebi, Joe, pa klidam: Počivaj mirno in lahka naj ti bo amerllka gruda. Druiini nuAe iskreno soialjel Kd Tomsir. Ali ata fto naročili Proavtto ali Mladlnakl lUt avojamu prijatelju ali sorodniku v domovino? To Jo edini «Ur trajna vradnoatl. ki g« aa m al dsnar lahko poiljot« «voJ-cem v domovino. • Nc dovolile, du bi vam staromodni refrl-gcracljski sistem odvzel vaft prodajni dobi-¿«k. Napravit« novi načrt /a Instalacijo moderne, denar-hranllne oprave. lires vsakega računa ali obmnoatl vam nas refrigerarljskl Inžlner z veseljem poda nasvet /.a kakovost električni* refrigeraclj-ake oprave, ki bo najbolje odgovarjala valim potrebam. Telefonirajte /.a to ponlugo mila j. Vprašajte tudi po našem 24-me*ečnem načrtu plačevanja ata električno refrlgeraeijako Instalacijo. lehphonr ItANdolph I2INI, l,oc«l 211.1 cSJTÎTTITW (L** a*. A«—'— a Br«. C. .ul. t f*M WW*»**«**»»»——*—* WW*»—** Roman Treh Src * JACK LONDON ¥ Ob stenah so se plazili Ičurkl in kuščarji. Po vseh kotih so visele pajčevine. Komaj je vstopil, je Torres opazil na «tropu sodem col dolgo stonožko. Naglo je odskočil, da bi mu ostudna golazen ne padla na glavo. In ko je prilezel po vsem tem od nekod še gospodar Fernandez, podoben ogromnemu pajku, se je Torres nehote spomnil na prizore iz gledališkega življenja za časa kraljice Elizabete. Fernandez je bil modernizirani Shylock, samo s to razliko, da je bil še bolj umazan in razcapan. Draguljar se je ponižno priklonil Torresu in zajecljal s tenkim glasom nekaj v pozdrav. Torres je potegnil iz žepa kar na slepo srečo kakih dvanajst draguljev, ukradenih Iz zakladnice Tiste, ki sanja. Vzel je najmanjšega in molče izročil draguljarju, druge je pa položil zopet v žep. — Siromak sem, — je zastokal draguljar. Torres je opazil, kako ogleduje dragulj. Vrgel ga je na stekleni pokrov izložbene skrinjice, kakor da ni kdove kaj vreden, in se vprašujoče ozrl na posetnika. Toda Torres je molčal, vedoč, da na ta način lažje spravi iz pohlepnega starca oceno dragulja. — Sem-ll prav razumel, da hoče blagorodnl señor Torres vedeti kaj mislim o kakovosti dragulja? — je vprašal stari stiskač s plšče-čim glasom. Torres je prezirajoče prikimal z glavo. — Dragulj je-naraven. Majhen je. Saj sa-mi vidite, senor, da ni povsem čist. Seveda bo po brušenju še manjši. — Koliko je vreden? — je vprašal Torrea nestrpno. — Siromak sem, — je ponovil Fernandez. — Saj ga vam nisem ponujal, tepec atarl. Ker ste se pa že dotaknili tega vprašanja, bi rad vedel, koliko mi daste zanj. — Kakor rečeno, nikar ml ne zamerite, blagorodnl senor, siromak sem. Večkrat se pripeti, da si niti gnile ribe ne morem privoščiti. Kako rad bi izpil včasih kozarček cenenega rdečega vina, ki vpliva blagodejno na moj organizem, pa nI denarja. O, vino je imenitna reč. Seznanil sem se z dobro kapljico že v zgodnji mladosti, ko sem bil vajenec v Italiji •u daleč od Barcelone. Tak airomak sem, da ne kupujem draguljev. — Kaj pa, če se vam obeta dobiček? — je vprašal Torrea. — Da, če bi bil prepričan, da jih prodam z dobičkom, — je zamrmral starec, — bi jih kupil. Ker sem pa siromak, jih ne morem drago plačati. Znova je vzel dragulj in ga dolgo ogledoval od vseh strani, j »Dal bi vam zanj, — je spregovoril neodločno, — dal bi vam ... no, blagorodnl aenor, ne pozabite, da sem velik airomak. Danea aem pojedel samo žlico čebulne juhe In skorjico kruha z jutranjo kavo . . . — Tristo vragov, stari tepec, koliko mi daste za dragulj ? — je zarohnel Torres. — Petsto dolarjev, — dvomim pa, da bi imel sam pri tej kupčiji kaj dobička. — Zlatih? — Meksikanskih, — je odgovoril starec. Torres je prav dobro vedel, da pomeni to polovično ceno, ki nikakor ne odgovarja vrednosti dragulja. — Seveda meksikanskih, samo meksikanskih. Pri kupčijah in prodajah raču-nsm vedno v meksikanskih dolarjih. Torresa je sicer ratveaellla veat, da je dragulj toliko vreden vendar Je pa Iztegnil roko, kakor da ga hoče vzeti nata j. Toda starec je naglo umaknil roko, ker ni hotel zamuditi ugodne kupčije. — Stara prijatelja sva, — je jecljal od strahu, da bi mu zaslužek ne ušel izpred nosa. — Poznal sem vas kot dečka, ko ste prvič prišli Iz Bocasa del Toro v San Antonio. Ker sva torej stara prijatelja — pa naj bodo zlati dolarji. Torres je šele tedaj razumel, kako ogromna je vrednost carlčinega zaklada, ki so ga ukradle izgubljene duše v pradavnih časih is skrivališča v sveti gori plemena Msya. — Imenitno I — ja dejal Torres in vzel dragulj nazaj. — Dragulj je last nekega mojega prijatelja, ki si je hotel Izposoditi nekaj denarja pa mi ga je zastavil. Zdaj, ko ste ga ocenili, mu pač lahko posodim petsto zlatih dolarjev. Prihodnjič, ko se srečava v gostUnl, vas radevolje pogostim a rdečim vinom. Pila ga bova, da bo kar od mize teklo. In ko je stopil Torrea is trgovine, nI mogel PB08TETX skriti veselja nad tem, da je apeljal starega lisjaka Fernandeza imenitno na led. Seveda ni bil tako naiven, da bi ne vedel, da je Spanec zelo nizko ocenil njegov dragulj, ki je bil vreden najmanj tisoč zlatih dolarjev. OOO Ta čas je plul po reki Gualaca čoln, v katerem so se vračali Leoncie, carica in oba Mor-gana. Vožnja po široki reki je bila zelo prijetna in Torres, ki se je moral vrniti peš, bi gotovo zavidal svoje znance za tako udobno potovanje. Prodno so pa prispeli v Solanovo naselbino, jih je prehitel neznaten dogodek, čigar pomena rodbina Solano prvi hip ni mogla v polni meri oceniti. Po strmi stezici se je bližal naselbini zelo čuden gost. Z njim je šla sključena starka. Obraz ji je zakrivala črna ruta, ki pa ni mogla prikriti sledov nekdanje vročekrvnosti. Bil je debeluhast Kitajec srednjih let. Na okroglem obrazu mu je igral dobrohoten ameh-ljaj, kakor je že navada pri vaeh debeluhih. Ime mu je bilo Yi Poon, kar pomeni sok vku-hanih jabolk. Njegova maniré so bile prav tako priliznjeno sladke, kakor ime. Napram stari babi, ki ga je komaj dohajala, je bU ves čas izredno postrežljiv in prijazen. Ko so ji začele noge pešati, se je ustavil in počakal, da ai odpočije. Trikrat sto se morsla ustaviti, ker so se starki neprestano šibila kolena, in trikrat je privltfkel Kitajec iz žepa steklenico francoakega žganja, da ai je airota privezala s krepkim požirkom dušo. Yi Poon je pustil starko v grmovju pred na-selbino in potrkal na vrata Solanove hiše. Običajno je prihajal po opravkih v naselbino vedno čez dvorišče. To pot ja prišel po izredno važnem opravku in zato je sklenil potrkati na glavna vrata. SluŠkinja, mlada Indijanka, ki je prišla pogledat, kdo trka, je obvestila Enrica Solano o Yi Poonovem prihodu. Enrico Solano je aedel ves potrt a alnovoma v sprejemnici. Ricardo mu js prinesel pretrseljivo veat, da ae je Leoncie izgubila in da je morda že našla smrt v notranjosti avete gore plemena Maya. Rodbina je bila obupana. Služkinja ae je vrnila h Kitajcu. — Senor Solano je bolan, zato nikogar ne aprejema, — mu je dejala prijazno kljub temu, da je imela opraviti a Kitajcem. — Uhul — je zaatokal Yi Poon in porabil vao svojo zgovornost, da pregovori alužkinjo, naj ga še enkrat priporoči goapodarju. — Moja ne kull. (Neizobraženi Kitajci govore tuje jezike na avoj način. Meato jaz pravijo moja, mesto ti tvoja Itd. Večinoma zamenjavajo tudi spol.) Moja je mnogo hodil v šolo. Moja govori po španako. Moja govori po angleško. Moja piše po špansko. Moja piše po angleško. Poglej — moja piše sdaj senoru Solanu špansko pismo. Tvoja ne more pisati in ne čitati, kar je tu napisano. Moja je napiaala, da je moji ime Yi Poon. • Moja stanuje v Colonu. Moja je prišla sem pogledat senor Solano. Važen novica. Zalo valen novica. Velik tajnost Moja napiše to na papir, kateri tvoja ne more čitati. Ni ji pa povedal, kako je končal avoja pismo: — Señorita Solano. Moja ima velik tajnost. To pisemce je prišlo najbrž v Alesandrove roke, ker je atopil is hiše on in poalal alužkinjo k očetu češ, da fte aam opravi z nadležnim Kitajcem. — Po vaj, kakšne novice prinašaš 1 — je zakričal na debelega Kitajca. — Kaj ae je zgodilo? Le hitro na dan z besedo! — Važen novica, zelo važen novica, i— je odgovoril Y1 Poon In se zadovoljno zarešal, videč, da poataja Alesandro pozoren. — Moja dela mnogo denar. Moja kupi tajnost. Moja prodaja tajnoat Zelo dober kupčija. — Kaj val o aenor iti Solano? — je zakričal Alesandro in zgrabil Kitajca za vrat — Moja vaa ve, zelo važen novica. Toda Alesandro se ni mogel več premagovati. Naglo je potegnil Kitajca za aeboj v hilo in ga pahnil k očetovim nogam. — Pravi, da ve nekaj o Leonciji! — je vzkliknil Aleaandro. — Kje je Leoncie? — so zakričali val trije hkratu. — Uhul — je bilo vae, kar je apravll Kitajec iz sebe. Razburjanoat rodbine Solano je vplivala tudi nanj, daai mu je obetala dober zaslužek. (Dalja prihodnjič.) Labirint Napi Ha I Peter Fabrlslue V kraljevskem gradu Hamp-tom-Tourtu pri Ixjndonu Imajo na vrtu labirint. Plačal nem penny in stopil vanj. Tam sem videl same ozke poti, ločene s go. *tim. visokim gvmičjem, ki no se izgubljale na vse strani. Samo en izhod je bil, In tegs je bilo treba najti. V otroških II-stih aem videl le večkrat kaj podobnega. Navadno je bila kakšna zmešnjava črt, v aačetku in na koncu pa sličica: Kako pride dekla do studenca? Kako pride pes do svoje klobase? Kako bo koza nsšls hlev? Komaj dve minuti sem hodil, že sem zašel v slepo ulico in sem se moral obrniti. Prav tedaj je zavil debel gospod a rdečim obrazom, a naščeperjenimi obrvmi in brado okoM vogla. Za roko Je držal majhnega fantka. "Oče," Je vprašal fantek, "kaj pa je tor "To." ga je poučil oče. "Je labirint-"Oče, kaj pa je labirint r "labirint, hm. to je kraj, kjer zmerom najdemo začetek, potem pa ne pridemo dalje." "Pesmi, ki se jih moramo v šoli naučiti, so tudi labirint. Za- četek znam zmerom, potem pa ae mi zatakne in ne znam dalje." Poskusil aem Iti v drugo smer. Tam sem naletel na zakonski par. ki je zastavljal pot Ona je bila velika In suha. on majhen in debel. Spominjala sta me na llrafo, ki ae je z mrožem zapletla v prepir. "To je spet tebi podobno," je aafodrnjala žirafa. "Da me pripelješ v labirint! Krive poti, nepregledna ameda — kakor nalašč zate! Kakšen obupen okus Imaš!" Mrož jo je netaupno premeril od glave do nog: "Slab okus Imam ras," je zagodel. lci telegramov, člani unije American Communications Assn., piketirajo urad Western Union Co. v San Francisco, Cal. _ In penny plačaš, da se nazadnje izgubiš!" je donelo ia nje. "Izgubil bi se lahko v Londonu tudi zastonj 1" "Pojdi zdaj dalje! Tale gospod bi šel rad mimo. Po kateri strani pojdeš?" "Po desni." "Prav. Jaz pojdem pa po levi." Iz moike solidarnosti sem ae mu pridružil. Kmalu mi je nova živa meja zastavila pot. "Ljubka," sem slišal nežen glas z druge strani, "tvoji lasje danes prasketajo, kakor bi bili električni." "Samo če jih tvoja roka boža, Fredy," je prav tako nežno odgovoril ženski glas. "Tu vidite čudežno sredstvo, ki se mu nravi zakon," je pripomnil mož. Pokazal je čez živo mejo: "Pred uporabo ... in po uporabi," "No, tudj vi ste danes precej naelektreni/' sem mu rekel. V tistem trenutku pa je planil mimo naju mlad moški z roženimi naočniki. Razburjen se je pognal v slepo ulkp, od koder sva pravkar prišla, pa je zapazil svojo zmoto In pr ¡hitel nazaj. 'To so mladi fantje, ki prihajajo v skupinah sem, potem pa za stavo tečejo, kdo bo prvi spet zunaj," je dejal mož in šel da-Ue. Precej radoveden človek sem. Dirka mladeniča z roženimi naočniki me je sicer zanimala, še bolj pa me je mikalo videti električni ljubezenski parček. To pa je bilo težavne j še, kakor sem si mislil. Na vsakem oglu in na vsaki poti sem srečal kakšne ljudi, samo tistih dveh, ki sem ju hotel najti, ni bilo nikjer. Tedaj sem spet zaslišal na desni nežen glas. "Imela bova hiši- co, čiato v zelenju, ob morju, z vrtom." Dvojica je zavila okoli ogla in mi prišla naproti. Ona je bila kakor zlate aanje. Imela je obleko z velikimi cveti in širo-kokrajen klobuk, ki se je pri vsakem koraku pozibaval. On me je nekoliko razočaral. Bil je povprečen ljubimec, z gladko počesanimi lasmi in vodeno sivimi očmi. Njegova ušesa so se očitno sramovala, da Mrle tako daleč stran, in so bila zato vsa rdeča. Opisoval je hišico tako natanko, kakor zna samo zaljubljenec ali pa arhitekt. Komaj je parček izginil, že je planil spet dirkajoči mladi mož z roženimi naočniki iz stranske ulice, pa naravnost v slepo ulico. Potem je zaklel in se obrnil. Zdrvel je spet proti meni in mi krepko stopil na noge. "Ali niste videli svetlolasega dekleta s fantom?" je vprašal namesto da bi se mi bil opravičil. Prikimal sem in takoj je spet od-hitel v smeri, ki sem mu jo pokazal. Zadeva je začenjala postajati zanimiva. Torej ni bila dirka, ampak ljubezenska tragedija. V labirintu takšna tragedija ni prav nič prijetnega. ■'„ Sel sem dalje in naletel na dva bradata starca, ki sta filo-zofirala za nekim oglom. 'Takšni labirinti so nekaj čudnega," je dejal prvi bradač. "Le ena pot drži do cilja, druge pa so neprave in človek se mora vračati z njih. Kakor v življenju. Pred vsakim oglom nas čaka odločitev. Nekateri se odloČijo takoj, drugi pa blodijo, večno blodijo Drugi bradač je zamišljeno dvignil kazalec, odprl usta in rekel: "Sreča? Nadarjenost? Morda zakon ?" —— VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felictta Kalinšek trvojo veliko Kuharico vnovič apopolnila in predelala. Ta izdaja je tedaj osma, kar pomeni za alovenake razmere več kakor le tako goatobeaedna reklama. < Na vol tanker Iii el rnaeh je sMe edlllna In pri avtorica vea «tora Is naJiMw kjln Sesnanja kahlajeke ometi eeeU. BnevJe «bdetaat sai veo p vealošn* Itbira roeeptov Je Ii rfrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠI 1 DELO, KI OA IMAMO NA TKI M PODROČJU. Oprema knits js n »taline Neftteto Je eHk v bee eSDa, M pa js aovlk knrvmdb toke 1, M J» je nasMtaal Drnfotta ■mack. • • • Vsaka gospodinja, ki ae zaveda tvoja odgovornosti ta tdravo In pravilno prehrano družina, ai mora to knjigo omisliti. Vaaks gospodinja se mora namreč priučiti nmetnosti, kako bo trojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni Izbiri In menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi avoje goste iznenaditi a poaebno izbranimi jedili. Za vae to jI ho najboljša vodnica in učiteljica ta STiOVENSKA KUHARICA flrimB J» «Ml MU* k nji i* t vmCi pecM* m «m - VmU em-i* 0i imianJSi Maj. )• mm kaj* Š) *5. tedaj znižana. Naročite pri • ~ MJItMII: SLIVNC Pt 1IJUIVG COMPANY 216 Went 18th Street - New York, N. Y. IT eenrooiNJE m dmijcta, to ia knjiga ia vaii i« Gledal sem,, da sem čimprej izginil. Ob živi meji, ki je zapirala pot, je stal ves obupan in ubit mladenič z roženimi naočniki. "Ju že ni več tu," je potožil in si obrisal pot s čela. "Zapustila ata ta strašni labirint. In jaz," je dodal in se me proseče oklenil, "ne najdem več izhoda." "Saj ga lahko skupaj poiščeva," sem potolažil izgubljeno, ljubosumno ovčico. "Zelo radi i-mate dekle, kaj?" Sočutno sem pogledal mladeniča, ki je bil ves ubit od zasledovanja. Mladenič pa me je debelo pogledal. "Jaz? Kje pa! Kako vam sploh more kaj takšnega priti na misel?" "To ni bilo težavno sklepati po vašem vedenju." Brezbrižno je odmahnil z roko. 'To je vendar edina hči bogatega bančnika Buriinghama. Zmerom se druži s tem mladinj nemaničem. Njen oče hoče vedeti, kod se skrivata." •a»- Ah me ne poZntt imate mojo posodico kdaj potrebovali " Izročil mi je poaetniJ p "Jfckktivska Pierna r. Springgreen," je bil napisano z debelimi črkai J^vidi vse, najdenj humor Srečni očka Tone srfeča Tineta, ki no zelo potrt. Tone ga vpraša: "Kaj pa ti je, Tine, da žalosten ?" "Oče bom postal." "Kaj pa je to hudega bil vselej vendar tako ob misli, da boš nekoč oče." "Seveda, oče enega Zdaj je pa moja žena trojčke." 'Trojčke? Ali ste že doben primer v vaši rod "Kje neki! To je s ker je moja žena ves _ roman o Treh mušketirji "In misliš, da je to i "Prepričan aem, da drugega." "Potlej sem izgubljen, žena namreč ne bere dl kakor 'Alibabo in štiride« bojnikov'." Demokracija "Vročina je najbolj dei tična ustanova na svetu. m 7>> "Ker v vročini revež in taš jesta svoj kruh v pot jega obraza." Lisien to and Advertise PALANDECH'S YUGOSLAV Folk Song9 and Ali Tamburitza Orche Statten WWAZ, Erccy Seeder IM g. Clark St. Chicaa* — Ha TISKARNA S.N.P, SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spdajoli Mi Tiska vabila za veselice ,in thode, vizitnice, časnike, k koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvttskem, slovaške češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Cana smerne, unijeko delo prve Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL RodnreU 4M4 CHICAGO, ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEI Pa aklapa 1L rains ksnvandja ss lahka aara« ns Ust Pnsv* prllUJ. eden, dva, tri, Mri aH pat Haaev la sna drnline k mL** alnL Liet Prosveto «lana sa vsa enake, ss Usas sH nrflaa. HJJ j ana letno naročnina. Kar pa člani ia plaiaje pri aeoomoeto I1J>I tednik, m Jiai te prišteje k naročnini. Terel sedal al rtu**.** < Ja Hat predrag aa člana snpj. Uet Preeveta Jo vala ^ šotore Ja v vaald drnttnl nekdo, ki bi red «tal Met veek 4aa. ca lleta Preeveta jat tMt Za Cicero In Ckkafe Je 1 tednik Ia Za Zdra«. država la 1 Isiam In. >.««....,....__ t tednika In............S.tt S tednika Ia S tednike Ia « tednike Ia ITJ U U lil U I tednike In............L4t S tednike Ia............J 4 tedalke la............IM 4 tednike la............T I tednikov Ia........... nič • tednikov In...,...... Za Evropa )#•■•.>•...... Ispolatte spodnji knpen. prOoüte potrebno vneto deaarje si Order v planin In al aareélte Proeveto, Ust, U Ja vala _J Pojasnila a—Vselej kakor kltro kateri tek članov preoths I;« SNPJ, ali ée se preeell proč od drnšine ia ko labteval •*■<»"J tednik, bodo moral Usti član Is dotltne dnrflne. ki Js tasei«jjj naročena na dnevnik Prosveto, to takoj aasnantU opremili" tn obenem doplačati dotlčno vsoto listo Proeveto. Ako Urem tedaj mora npravalfttvo sntftati dato» ss to veete n»r<*n.«u PROS V ET A, SNPJ. MIT Sa La wedele Are. Ckkaf* » Priložene peHlJa» aoroMae ss tat Proeveto reef S..... I) Ima.................................ČL dreltvslt... Naelev.................................................... lleta vita tednik Ia ga prtpMHe k mefl oarečolel ed mojo are ti ae: t) & dre*" *..... e\ cl droit" a..... 4). \ droit" *..... ........................* At ¿re*" I..... .....,,,,.....,,),••••• i..............' Nov