95
Dopisi.
v
Iz Železnikov, 1 marcija. (Raznoterosti.) V dan 22. februvarija kot v praznik sv. Petra stol smo imeli rajsko-lepi solnčni dan, zraven je bil pa vendar zlasti dopoldanske ure prav občuten mraz. Ker po ljudskem pregovoru ostane skozi 40 dnij tako vreme, kakor je v dan sv. Petra stola, bali smo se, da nas mraz ne bo še dolgo zapustil Temu vendar ni tako; otoplilo se nam je kakor za sedanji čas še začudo, in imamo že res prave pomladanske dneve. — Sneg je za naše kraje letos pač prezgodaj skopnil. Lesovja in tudi oglja je vsled tega prav veliko ostalo po visoko ležečih krajih, in bo ondi moralo čakati prihodnje zime: kajti dovaževanje od tam je po kolih nemogoče. Skoda je torej večstranska. Lastniki ne bodo skupili za svojo robo denarja, žagam bo tudi manjkalo dela, kakor se že zdaj kaže. Lani osorej je bilo okoli žag nakupiČenih strašanske sile hlodov; letos jih je videti le kaj malega. Tudi raz travnike je bila prezgodaj odšla snežena odeja, in bati se je, da bi mrzli vetrovi ne bili prouzročili pozebljenja travnih koreninic. — Neslana influenca nas je zop«-t zapustila; nekaj nenavadnega pa je bila vendar popustila posameznikom. Nekateri so bili prav hudo oglušili. Najboljše zdravilo zop<jr to skazalo se je, da so dotični držali glave nad piskri močno vročega in hlapeč^ga kropa, kar jim je prouzročilo potenje in povrnilo jim kmalu zopet sluh.
Ravno se je razuesel po našem trgu glas, da sta danes opoldan pogorela dva posestnika v Zabrekvi, gorski vasi sosedne selške fare in občine. Bog daj, da bi suhi spomladanski <sas tudi drugje ne provzročil enakih nesreč, ker je vse tako suho kakor goba. Topli in pohlevni dež bi pač koristil na več strani, tem bolj, kar se je bati, da se bodo studenci in vode prezgodaj posušile. Toliko za danes !                             J.  L.
—   V budgetnem odseku se je izjavil učni minister, da je načelno pripravljen dovoliti popolno gimnazijo v Kranji, ne da bi zahteval kak donesek od občine. V Oelji pa paralelk vlada ne misli dovoliti, temveč bode le preiskovala, ale bi ne kazalo osnovati spodnje gimnazije deloma s slovenskim učnim jezikom. Na poslednjo obljubo ne moremo dosti dati, ker od preiskovanj do osnove gimnazije bo pač še daleč. Saj vidimo, kako dolgo se vrši preiskovanie zaradi osnove slovenskih šol v Trstu in Gorici. S takimi obljubami hočejo ^e le Slovenci obdržati v Hohenwartovem  klubu
—   Volilna reforma. Groi Hohenwart se je pri posvetovanju o volilni reformi izrekel proti vladnemu načrtu. Zahteval je pa, da se vrne deželnim zborom zopet pravica voliti poslance. Grof je dalje zahteval, da naj veleposestvo in trgovske zbornice volijo sedanje število poslancev. Nekaj poslancev se dovoli obrtnim zbornicam, ki se znova osnujejo. Število mestnih poslancev se zniža s 117 na 60, in kmetskih .s 130 na 80. Poleg tega pa naj bi se četrtino zbornice volilo po občni volilni pravici. Te zahteve bi bile v škodo Slovencem, v prid pa veleposestnikom, ki odhranijo vse dosedanje predpravice. Grof menda misli, da je le veleposestnik, ne pa poslanec slovenskih jjmetskih občin.
—    Vabilo slovenskim, pisateljem. Lata 1893. v Ljubljani umrli trgovec g. Anton Knez je v svoji oporoki postavil „Slovensko Matico" za svojega glavnega dediča ter ji naročil, naj iz dohodkov njegove ustanove izdava ceneno zabavno in poučno knjižnico, v kateri naj bi se tiskali v strogo narodnem duhu,* na podlagi katoliške vere, toda v svobodomiselnem zmislu pisani spisi. Ker Matica namerava letos pričeti z izdavanjem Knezove knjižnice, obrača se s tem vabilom do vseh slovenskih pisateljev, prijazno jih proseč, da bi jo v ta namen blagovoljno podpirali ter ji poslali primernih spisov. Dasi Matica razven prevodov rada vsprejme vsak daljši ali krajši izvirni spis, ki se ujema z ustanovnimi določili, vendar poudarja, da bi ji posebno dobro došle zlasti povesti, poljudno pisane v prvi vrsti srednjemu stanu namenjene razprave zemljepisne, zgodovinske in prirode znanske vsebine, životopisi, popotne črtice slike iz domoznanstva in sploh vsakovrtni spisi, če le ugajajo zgoraj navedenim pogojem. Ti kovno polo bode Matica pisateljem plačevala po 24 — 40 gld „Slovenska Matica" sicer rada vspreme vsak primerni spis, kadarkoli se ji pošlje, vendar prosi slovenske pisatelje, da bi vsaj do 1. julija t 1. blagovoljno poslali rokopisov, o katerih žele, da bi bili tiskani v I zvesku Knezove knjižnice
V Ljubljani dne 15.  svečana 1894.
Za predsedništvo  „Slovenske Matice" : Fr.  Leveč, predsednik.                    Evgen Lah, tajnik.
—   »Radogoju« je pristopil kot ustanovnik g. Janko Frasov,   c.  in kr.  vojaški   župnik v Bišanci   v Slov. Groricah.
—   Vrli slovenski rodoljub g. Fr. Kalister, veletržec v Trstu, podaril je „Radogoju" 25 delnic „Narodne Tiskarne". Delnice predstavljajo vrednost 3000 kron.
—   »Narodni Dom* v Ljubljani. Za zgradbo Narodnega doma pričele so se vršiti na lici mesta že potrebne priprave.  Dovažuje se kamenje in odvažuje prst.
—  Z zgradbo novega poštnega poslopja v Ljubljani na mestu, kj-r ste j i sedaj Luekmanova hiši, katero je erar kupil za 90.000 gld.  prične se v kratkem.
—   C. kr. mestni šolski svet je ukrenil, da se na jednorazrednici, na Barji zaradi škrlatice, katera se je mej šolskimi otroci v zadnjem času ondi pokazala, šolski pouk za čas bolezni ustavi.
—   Hranilnica v Novemmestu. Pravila in opravilni red za ustanavljajočo se hranilnico v Novemmestu je vsled ministerskega pooblastila deželna vlada potrdila
—   »Glasbena Matica« priredi, kakor smo že poročali, dne 12 in 14. marcija v deželni redutni dvorani koncert pod vodstvom gosp. M. Hubada. Sodelujejo gospodična Berta Le-ščinska, operna pevka slov. gledališča; gosp. Cecilj Vašiček, operni pevec slov. gledališča; pevski zbor „Glasbene Matice" in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. Proizvajalo se bode „Stvarjenje", oratorij v treh delih, zložil Jos. Haydc. — Sedeži se dobivajo pri Ant. Zagorjanu, knjigotržci  na Kongresnem trgu.
—   Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v svoji seji dne 27. februvarija mej splošnim odobravanjem jednoglasno sprejela nastopni predlog zborničnega predsednika: Čestita zbornica naroča predsedstvu, da svojedobno predlaga kako naj zbornica leta 1898. praznuje petdesetletnico vladanja Nj. Vel.   našega presvetlega -cesarja Frančiška Jožefa   L
—    Zbornica je izvolila za 1. 1894. svojim predsednikom dosedanjega predsednika g. Ivana Perdana, podpredsednikom dosedanjega podpredsednika g. Antona Kleina in provizoričnim predsednikom g Ivana Baumgartner-ja. — Grlede potovalnih pisarn se je zbornica izrekla, da jih je z ozirom na razširjenje in njih pomen in z ozirom na javne interese, uvrstiti mej dopuščane obrte. — Tudi se je zbornica izrekla za uvedbo znamk za peneča vina (šampanjec); in sicer bi se varstvo teh v interesu trgovcev in kupovalcev potrebnih znemk najbolje doseglo po mnenji zbornice s tem,   če bi se registrovana   znamka na-
96
pravila na zamašku in na vnanji strani steklenice. — Za trgovske prisednike pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem mestu predlagali so be nastopni gg. trgovci: Iv. Krajec, J. Ogoreutz, Adolf Pauser, Iv. Sure, Viktor Durini, Adolf Grustin. — Učiteljem obiskujoči m petmesečni risalni tečaj na c. kr. drž obrtni šoli v Grradci v ta namen, da bi bili usposobljeni učitelji v risanji na obrtnih nadaljevalnih šolah, dovolila je zbornica 100 gld. podpore. — Kot zasttpnike v odbore obrtnonadalje-valnih šol, izvolila je zbornica: za Eibnico Marka Burger-ja, za Postojno Eiharda Schaberja, za Kočevje Petra Jaklitscha, za Krško Antona Jugovica, za Kranj Ignacija Fok-a, za Novo mesto dr. Jos. Marinko-ta, za Tržič Leop. AhaČiča, za Kamnik Avguština Hermana, za Radoljico Ivana Sartorija, za Metliko Frana Štajeija, za Škofjo Loko Ivana Guzela. — Zbornica je sklenila poročati c. kr. dež. vladi, da je konjsko mesarstvo smatrati za rokodelski obrt. — Zbornica se je izrekla proti pomnožitvi semnjev v Ežišu in dovolila učencem na c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo Iv. Markeš-u, Pavel Kobal-u, Jakob Kelhar-ju, Ivan Žnidaršič-u ustanove po 50 gld. in Iv. Bricelju 30 gld., učenki na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani Ivani Petrovčič 50 gld. Konečno se je izrekla zahvala zborničnemu svetniku Karolu Luckmannu, ker je zastopal zbornico v enketi glede železničnega prometnega pravilnika
—   Vabilo na XCVIII odborovo skupščino „Slovenske Matice", katera bode v sredo dne 14. marcija t. 1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. ?. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XCVII od-borovi skupščini. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo književnega odseka o društvenih knjigah za leto 1894. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Posamezni nasveti in predlogi.
V Ljubljani dne 2. marcija 1894. Fr Leveč, predsednik.                            E. Lah, tajnik.
—   Pobalinstvo. Nepoznani zlikovci namazali so v noči od minole nedelje na pondeljek več poštnih nabiralnikov po mestu z neko črno tekočino. Da bi pač policija prišla na sled tem malopridnežem.
—   V mestno hranilnico ljubljansko vložilo ja meseca februvarija t. 1. 651 strank 180 736 gld. 23 kr., vzdignilo pa 330 strank 78.109 gld. 85 kr.
—   Nova brzojavna postaja dovolila se je za Planino v logaškem okraji. Postaja bo združena z ondotno pošto. Z delom za napravo žične zveze se bode takoj pričelo.
—   Umrl je v bolnici na Žabjaku minolo soboto Alojzij Novak, ki je po leti lanskega leta zavratno ustrelil v Šiški Koslerjevega nadsodarja Janeza Stenovca. Ker je bil Novak močno bolan celi čas, zaradi tega ni bil sojen.
—   Pobegnil je te dni kaznjenec tukajšne prisilne delavnice Franc Geršič, doma iz Metlike. Bil je s tovariši na delu v Streliških ulicah pri zravnavanji  ceste.
—    Dva otroka sta zgorela v Premu na Notranjskem. Mati ju je pustila sama doma, otrokoma pa se je igra-jočima z žveplenkami užgala obleka in opekla sta se tako močno, da sta bila že mrtva, ko se je vrnila mati. Eden otrok je bil star dve leti, drugi šest mesecev.
—   Izpred porotnega sodišča. Dne 1. t; m. stal je pred porotniki 201etni Miha Tavčar iz Javorje nad Škofjo Loko, zatožen hudodelstva uboja doprinesenega s tem, da je na pustno nedeljo letos na Muravi zabol z nožem Antona Bogataja v hrbet s tako močjo, da je nož prodrl v leva pluča, vsled česar, se je Bogataj v kratkem času zgrudil mrtev na tla. Tavčarja so obsodili na 6 let težke ječe. — Posestnik Janez Bukovac iz Sodevcev v črnomaljskem okraji in njegova žena Marija, za-tožena hudodelstva goljufije bila sta dne 2. marcija zatožbe oproščena. — Dne 3. marcija vršila se je obravnava proti osmim osebam zaradi hudodelstva ponarejanja kovanega denarja in sicer so sedeli   na  zatožni klopi:   21 letni  Martin  Masterl,
I91etni brat njegov Jakob, 24letni Blaž Benedičič in njegova 521etna mati Marija, vsi iz Crngroba pri Skofji Loki ; nadalje 221etni Janez Žitnik, 541etni Jož Vidmar in njegova sinova 231etni France in 151etni Janez, vsi doma na Češenci pri Mir-nipeči na Dolenjskem. Obsojeni so bili : Martin Masterl na dve leti, Blaž Benedičič na 14 mesecev, Jakob Masterl na edna leto, Jože Vidmar na 14 mesecev, Janez Vidmar na osem me-secev ; Marija Benedičič, Janez Žitnik in France Vidmar so> bili obtožbe oproščeni.