Iz naše organizacije. Društvene yesti. - Ljubljansko učlteljsko društvo je zborovalo dne 25. sept. 1920 z zelo ob_irnim dnevnini redom. I. Sprehne se uatrt novlh društvenlh pravil. ki se predloži v potrjenje. II. Stanarlna \n ogrev z ozirom na nove dekrete: V rokaJi imamo nove dekrete. spisane na podla?,i zakona o narodnih šolah. V njih stoji pravilno, koliko znaša temeljna plača iti povišlce, ni pa v njih onienjen celokupen § 33. ki pravi, da imajo učitelji in učiteljice pravico do brezpJačnega stanovanja in kuriva. aii do povračila v denariu za to. Nc glede na to, da so nas pri i>lači prfkraišali za 3 mesece, t. j. računati bi morali novc prejemkc od 1. sept. namesto od I. dec. so uani sedaj poslali dekrete. v katerih nista stanariiia in osrev nič omenjeiia, dasi dobtvajo vse to tovariši \z Hrvatske iii Srbije ter ie zakon o narodnih šolah namenjcn izjednačenju službenih prejemkov vsega učiteljstva. Boi za ogrev in stanarino, ako ga ne dokončamo sedaj, /na imeti usodne posledice v najbližji bodočnosti. Fredlog, da se pieskrbi učiteljstvu stanarina in ogrev, je bil sta-vljen na enem naših zadniih zborovanj. Odbor tega sklepa ni mogel zvrSiti, ker manjka psnutku zakona izvršllna naredba. Nas-tane vprašanie, kaj je bdjše za učit. v Sloveniii: Osirev in stanarina v realijah ali v denar}u? Oboje je za tovariše na deželi težavno, ker bodo še bolj . izpostavijeni ra^jarjerri in nahujskani masi. Po mestih in radustriialnih krajih inia učit. lažje stališče; sicer pa sta za nas merodajna zakon in naše delo v šoli. Ako mi kdo /alu.i v obraz drva in brezplačno stanovanje, mu odgovarim, da mu naš stan napravlja iz njesovih otrok še-Ie ljudi in ti so več kot vse drugo. Prej smo poudarili, da je treba vsafcemu zakonu LzvT_ilne naredbe. Brez nje nam mestna občina ljuMjanska ni ničesar doižna in bl nas lahko mestni magistrat jednostavno vrgel skozi vrata, ako bi se zglasilo ljubljansko učiteljstvo tam z zahtevo po stanarmi in ogrevu. Blainlrati pred iavnostjo se nočemo. česar nihče od nažih tovarišev tiidi ne želi. Ako se ne rootiino. je še. načrt izvrsilne naredbe svoj čas v Beosrad: kakšn.i usoda ?a je doleteia, nii ni znano. Sedaj imamo v rokah dekrete: na nje se laliko opiramo in tvorijo podlago za nadaljnji ugodni razvoj celohie izvršitve § 33 zakona o narodnih šolah. Ljubljausko učiteljstvo sc mora odločiti za stanarino in ogrev in natnra ali v denarju. TovariSi iii tovarišice! i.eta 1920 je prišlo več novega učiteljstva v Ljubliano: toda kaj se je zgodilo? -- Kljub tenui, tla iinamo v zakonu določeno stanarino. sta morala oba Kocijančič resignirati na služ-bo. Tov. Pristovšek ie šel nazaj v Celje  k družini. tov. Rlaganje se vozi menda vsaki te den enkrat v I.jaibljano in hodi tedaj na vlak v Vel. Loko iz 5 ur oddalienih Dol pri Litiji. Ubogi tov. Andrej Skulj pa stanuje s 5 otroki in ženo na Ljubljanskem gradu, bivališču nekdanjih političnih kaznjencev. Baje ima prav veliko sobo: tada nicstiii lnagistrat, ki bode vsled izvršilnc naredbe 1e vezan na § 33, niina toliko smisla za  higijeno in sroa do učiteljevih otrok, da bi inu prcdelil sobo v dva dela. za kar je moralično /e obvezan in ne bi svojih financ kdo ve kako obremenil. Vsaka oblast preskrbi naiprej svojim uslužbencem stanovanie, potem določi kraj in sedež urada. Pri nas ie narabe. Vržejo te v mesto ali selo, pa si išči stanovanja! Ako bode hotela itneti država dobre in izobražene državljane po vseh krajih domovine, bode morala skrbeti za učit. stanovanja. Naša za"hteva po stanarini in ogrevu, ne glede na to, da jo omenja zakon, ni pretirana: je opravičeno nadomestilo za izgublieno aktivitetno doklado. \ iincrtu društveiicsia odbora podajamn sledeče predlogc: 1. UJU povcrjciiištvu Ljiibijaiia se naroča, da i/.poskijc pri ministrstvu prosvcte izvršiino narcvll.o za sianarino in ogrev, kateri postavki se v novih dekretili prav nič ne omenjata; § 3.^ zakona o nan.diiih šolah se v Sloveniji ni celotno udejstvil. 2. Službcni dekrcti, katerc jc učiteljstvo tc dni prejelo, so zato in.i>opolni, pomanjkljivi iii nczakonitiicr si pridrži tičiteljstvo v slučaju ncnsodne rešitvc današnjih sklepov pravico pritožbc na državni svct. 3. lz\Tšilna iiaredba k starnarini in ogrevu je za današnjc stano\ anjske raztnere zelo važna hi badc dala možnost vsetnu učiteljstvu do naturalncga stanovanja ali plačane stanarhiu in kuriavf. 4. Za razi-iere v Sloveniji priporočamo vladi izvršilno naredbo izpremeniti v aktiv. doklade na račim državnih izdatkov. 5. Prxl \ 4 navudeninii posoji se smatra, da ic učitfljstvo v dr/.avi cnotno plačano vštevši zahtevo, 6. da se izenačijo drasinjske doklade y,a vse učiteljstvo. (Sprejeto!) III. Okrajni šolsKi nadzorniki in kompeteiica njihovih imenovanj: l.eta 191N. nieseca novembra je bilo slovensko učitcljstvo idealno navdnšeno za vse, kar se ie tiste dni zgodilo in kar smo sineli v bllžnji in daljši bodočnosti pričakovati. Uresničili so se res naši narodni ideali, vsi boii slovenskcita nčitelistva od 1. 1869. do 1918. so kot podortan rezultat navidezno uspeli ap dobro zatiranuniu in slabo plačanemu učitelj->tvu. Izmed vseh stanov sc ie slov. učit. najbolj veselilo državnega prevrata. T(xia komaj jc zagledalo to zlato, svetlo solnce pravičuosti in politične poštcnosti, /x so iz daljave liki požrešni jastrebi planili na zbrano čredo staro pesem pevajoči, od »Ijudske volje« pozvani razdrralni elementi našeKa stanu i-n ugleda ter v imemi >ljudstva-', vere in politike imenovali okr. šol. nadzornike prvič zato, kcr so izvrševatelji volje .strankarjov, jih želi Ijudstvo in so cvet učtteljstva z najinodcme-jšiini svetovnimi nazori. Skratka reOeno: (iovorila je proti nain -- o usodi našega stanu — sila, str;tnkarstvo, nekolegijalnost in nadzorniki so bUi drugi dan v Uradnem listu. Ako bi nkrcali može, ki nimajo o stanovski časti in tovarištvu, stanovski samostajnosti nobenega pojtna. potem srcsimo kot učitelji; naj padc zato senca. tenma kot zimska noč. na one. j iz katerih R<xvori še vedno zli duh. j Pra%a palemična vojska se je vnela v jav- ; nosti: Ali so nadzorniki pravilno imenovani? lurrsti so lomfli in obračali paragrafc. Istočasno je časopisje prineslo vcst, da je g. minister razveljavil uneuovanja, ministrski svet pa da je pritrdil sklepai tovariša-ministra. Aiko je ministrstvo prosvete imciiovanja razveljav-ao, je prav storilo. Tudi naše orsjanizacije morajo ustvariti nekak princip. po katerem se hnennjejo okr. šol. nadzorniki. Ako liočemo imeti UJU t. j. centralno organizactjo za vse učiteljstvo, potem je jasno, da ne sme nesrečna avtonomija segati kot absolutna oblast v področje strankarskega poverieništva. Tu mnramo poudariti potrebo odpravitve pcrverjeništva prosvete. Institucija je to v prid tisti pnlitični stranki, ki ima resort v rokah. 2e svoj čas se je sovorilo, da bodo ta eksebitni protokol Višjega Solskega sveta odpravili, toda ko je računala priti na krmilo dmga stranka, je nameravala obdržati tudi poverjeništvo za uk. ker bi v njem štela 1 glas. Učiteljstvo smatra postopek miiiistra pravilnim. Poverjeništvo ni upoštevalo mucnja edinc stanovske učit. organizaciie, jo ie preziralo kakor njene kandidate. Učiteljska organizacija stoji odločno na stališču. da se brez nje ne smc odločevati o nas: okrožnica UJU — poverjeništvo 1 iubljana — podana v javnosti in v našem stanovskem glasilu i'e zato Klasen izraz vsega učiteljstva v kraljevini in vladi odkritosrčen memento, da ne prezlra naših teženj izraženlh v eni iiajvečjih strokovnih organizacij na jugu. Novo iinenovani nadzorniki so po vetini strankarji. potem še-le učitelji. Učitcljstvo rabi za delo na stanovskem in šolskem poliu miru; odklanja vsled tega namenoma z vladnn pomočjo podpirano uradno strankarstvo. ki cepi duliove in učiteljski stan ter veča rnoč politikov. katerih roke nai bodo daleč proč od šolstva in učiteljstva! Časopisna poročila pravijn. da je imel k. minister zelo malo časa in je moral zastopnika ljubljanskega oddelka za uk na kratko odslovi.i. Eden je pač imel smolo, drugi srečo: ker se pa vsi razumemn, moramo si odločni uastop gospoda ministra. njegovo doslednost. vztrajnost in čut odgovoniosti zapisati v srce. Isto naj store vsi tisti slovenski učitelji, katerhn je hlapčevska ponižnost še vedno stanovska morala. UruStveni odbor podaja sledcče resolucije: 1.) Delokrog VišjeRa šol. sveta se nič ne po- I vcča s potrebiio odpravo poverjeništva za uk. | 2.) Imenovanja okr. šolskih nadzoniikov spadajo v kompetenco ministra prosvete, ki mora upoštevati nasvete in želje UJU . 3.) Mnenje strankarjev, da zahteva Imenos vaiije o. š. n. ljudstvo, ie pretveza za dosego političnih ciljev. Okrajni šolski nadzorniki nadzorujejo učiteljstvo v poddidaktičnem oziru, ne pa njegovega političnega prepričanja. .Ie zahteva naše organizacije po pedagoško naobraženih nadzornikih. ki morajo biti najprej pedagogi. nazadnje strankarji — upravičena. 4. Poverjeništvo je ona paivoKa de/.-vIadnlh koinpi:tenc, ki vpliva razdiralno na stan orsaniziranega učiteljstva. (Sprejeto.) Nato sledi poročilo niladih tovarišev, katerim se kot bivšim vojakom z zrelostniin izpitom ne računa voiiiih let v službeno dobo. Niihovi tovariši-sošolci. ki so bili tako srečni, da niso bili poltlicani v vojno slu/bu, imajo za seboi 6 službenih let. Tovariši, mladi mučeniki iz strelskih jarkov in njetništva morajo začeti pri krivdi drujiili od začetka. kar se ostalemu uradništvu zaračuna. Šolska oblast je v nekem slučaju tako ozkosrčna. da nekemu tovarišu odkazano povi.šico več ne izplačuje ter mu jo celo odteguje. Ker velja sklep ljubljanskega učit. društva za vse slučaje, podamo tukaj njihovo poročllo i« soglasno sprejete predloge: Znano je, kako padajo ined učiteljstvo zlata zrna, pa ne v obliki dukatov, ampak v obliki sirenskili glasov o ideatizinu. Dobro vedo, da smo kljub vsej mizeriji še vedno idealisti, zato nas zlorabljajo in če smo imeli v veliki materijalistični epohi ob prevratu šc vedno toliko idealizitia, da smo sc vrnili zopet v učiteliski stan, nam pač nihče ne niore očitati materijalnih naKibov. Saj danes učiteljevi prejemki še niti od daleč )ie dosegajo dohodkov nekaterih stanov, kaj šele, da bi bili ekvivatent našega dela v šoli. Ni še dograjena mogočna državna stavba. A naj je ne zidajo na trlile teinelje oblkib. anipak na konkretna dejanja. Mi se zavedamo v polni mcri iihIokc, ki sino si jo izvolili za svoj poklic in vemo, da ni še dosti, ako se kopljemo samo v neploduih mislih, temveč da veljajo tako za nas, poscbno pa za jrospode v Beogradti besede Kattliniča. kl pravi: / Prazne čaše. srca puna, manje rijei^i, više čina, tad če biti opet sretna lijepa naša doinovina! Oovori se vedno toliko o dolžnostili. Tudi nam najmlajšim so znane. Zavedamo se jili in jih izvršujemo, pa ne zaradi zakona, ki visi nad glavami kot Damoklejev ineč, ampak zato, ker izvira naše dejanje iz svetega prupričanja. da dehijemo v prospeii svojega naroda. Zato pa lahko zahtevamo tudi svoje pravicc. Vsi se še sporainiaino ,,predstave'', ko nam je g. Skabrne v telovadnici 1. m. šole na tabli kaj nazorno ilustriral, kako imenitno se nam bo godilo ob novi plači, zlasti nam mlajšim. Skoro ie bilo gospodu žal, da ni učitelj. Da pridemo seveda mi bivši vojaki na isti položaj kot naši tovariši ncvojaki, je bilo po njegovih bescdalt več kot razumljivo. Nas ie zauimala kajpa predvsem zadnja obljuba. Toda ravno ona je tista ost, ki nas še danes zbada. Do danes ne venio o vštetju vojnih let še ničesar, tozadevne naredbe ni in ni. Vedno in povsod nam obljubljajo, da nam vštejejo vojaška leta v službeno dobo, za legiionarje je izdana že celo naredba — a Bože, če imamo poverjeniStva, ki igrajo državo v državi — kam naj se obrnemo? Znaiio ie, da šteiejo visokošolcem radi vojne izgubljene semestre, po ,,Zakonu o ustrojstvu vojske'' štejejo pa aktivnemu vojaštvu vojno dobo celo dvojno. Ce se pa vojaška doba nekaterim drž. uradnikoin, ki so vstopili v službo šele po prevratu, zaenkrat res ui Stela, so pa zato povišani v višji činovni razred in paznam poštne uradnikc kot računske urad. pokrajinske viade za Slovi-iiijo. ki so vstopili v službo šele po prevratu. pa so danes — oficijali, to je drž. urad. X. činov. razreda. ki uživajo poleg tega že davno oiiih 25 odstotkov. o katerih ltii še vedjio le sanjamo. Ako govore naši krmarji o kulturni državi, potem naj se oni ljudje, ki reprezentirajo državo, tudi zavedajo, da žive tu intetektualci, ki skrbe v prvi vrsti, da država tako ime zasluži. Če ie pa število ,,bridkih sabelj" v državi meriio za višino njenc kulturne stopnje, o tem dvominio. In vendar so častniki daties oni, ki uživajo veliko večjo mero simpatij za svoje težnje v vladajočili krogili kot učiteljstvo. Mcrilo za delo je res relativno. Toda kakšno delo opravlja častnik v miru m kakšno učitelj, to leži vendar na dlani vsakogar, kdor ima odprte oči, to vemo vsaj od daleč tudi mi, ki sino kot častniki shtžili v vojni. ln če priinerjam bivšega tovariša, ki je dovršil 2 Ielnika učit. in tiapravil pozneje pri vojakih dopolnilno skušnjo, pa je danes aktiven podporučnik — vidiin, da ie materijalno nepriinerno na boljšem. Dobi cenejšo pfelirano, na leto 27 ms drv zastonj, ie roma službcno iz Ljubljane v Šiško ima že diiete itd. 0 dnevnicali seveda niti ne govorini. ln naredniki? Če pa pride do vojne, tedaj zaklenka zopet oni vcliki zvon o patrijotiztnn in dol/.nostih in uCitclji snif) zopet prvi, ki nas vpokličeio. S tem pa. da se delajo take grandijozne razlike incd učiteljstvom in drugiini uradniki, se stavlja učitcljstvo v luč manj vrednega in izobražcnega, cclo eksistence poštenega človeka ncvrcdnega bitja. S tako konipcijo se mnogo navdušenih delavccv moralno ubije, ker zatro sistcinatično njegovo voljo. Učitelj postane rob. Tovariši, ki so istočasno z nami ali pa še pozneje dovršili študije, pa niso imeli časti. da. bi okusili ambrozijo vojne furije, so danes ne primerno na boljšem od nas, ki r.as ie vrgli vojna v strelne jarke. Ne štejeio nam povlšic^ in ko so ob uri človekoliubnega spoznaiiia opŁ harili celo samega .sv. Birokracija s tem. da so eneniu tovarišev vendar šteli vojaška leta. fant pokoril sedaj svojo objestnost, S takim k*1 nibalskim postopanjem pa odrivajo idealne liu<^J od dela in ni čudno. da se še danes čuti poinanji kanje rnoških ruiKii. List za listom odpada: pa niso samo pleva, kar odpade, tudi marsikatero kleno zrno so izgubi za učiteljski staii, varauo v upih, sito večnega obetanja. ki iim ne manika inoči. anipak volje. Ni sa ekvivalenta, s katerim bi mogli nadoinestiti iijfubljena leta, tudi največja pridtiost podleže brezbmnosti ravno zaradi zavesti, da ne najde odrneva. Zaradi politične nestrpljlvosti in korupcfje nismo dobili mnogi v 14. letu službe - sedaj i>am ne štejejo še vojaške dobe. —- Ali naj bomo kaznovani zato, ker smo čuvali svoje prepričanje, ker nismo obračali plašča po vetru? Prihajajo naši tov. iz italijanskega ujetništva in bodo še prihajali iz Rusije, kaierih idealizeni je ostal neskaljen, kljub temu, da ie mnogega spreiela stmga mati Rusija s knuto. Prišli bodo s širšim obzoriem kot bi ga dobili sicer za domačo pečjo, marsikaj specijehvo ruskega bo sedaj njihovo, pa če se povrnejo zaradi proprlčanja zopet k učiteljstvu, ali naj plačajo svoje izktišnje 7. zapcmavljanjem? Marsikomu starejših tovariSev bo gotovo zjiano. da je nekoč Jtela celo Avstrija, tista veHka oboževalka sv. Birokracija, vojaška leta onim učiteljeni, ki so bili vpoklicani med študijem v vojake ter so maturirali šele pozneje. To bi se moralo zgoditi toliko bolj danes, ko iiam v deželi parski Tesel več ne gospodari. Če nas tolažijo vedno le z obljubami in potrpljenjem radi obilice dela, naj vedo, da človek, ki ni zmožen reševati malih aktov, zavozi ali pa sploh iif reši velikih. Takili ljudi pa ne rabirrK). In če mislijo da so učitelji marijonete, se bodo lahko prepričali, če se še niso, da je klečeplazanje v moderni državi nez-uan pojm in bi bil tudi duševni samomor tistega človeka, ki hočc nositi po pravici ime učiteli. 1. Poverjeništvo Ljubljana UJLJ — naj izposluje potoin centraie pri ministrstvu prosvcte v Beogradu. da se vštejejo oniin učiteljem, ki so bili poklicani takoj po maturi v vojaško službovanje vsa službeim leta tako kakor tistlrn tovarišenwsošolcem, ki niso bili vojaki. 2. Vsa službena leta v voini službi po zrelostnem i/.pitu tiaj se vštejejo v pokoiniiio ter se na.i računajo od tedaj. tudi povišice. (Obe resoluciii soglasuo sprejeti!) Dolžnost učiteljskih društev je, da zainteresirajo učiteljstvo za razjie gospodarske organizacije, predvsem za ...lubilejsko Samopomoč*' in ,.Učiteljski konvlkt". Podamo tukaj poročilo o sklepih, ki jih je zbor Hubljanskega društva sprejel: Samoporaoč. Društvo ,,Jub. Samopomoč" ie zborovalo letos v Mariboru, a reči moramo, da ie za to dntštvo vse premalo zanimanja. Bilo nas je 12, pri premembi pravil pa samo 6. Predsednik Smajdek ie predlagal neke premembe, toda definftivnega se ni ničesar sklenilo. Stvar se ie ustavila pri finančnem delu pravil. Odbor ni bil v tej zadevi pršpravHjen, ter si je predsednik Smajdek i7,prosil, da zadcvo odbor sam preje rcši Preosnovanje društva ,,Jub. Samopomoč'' je važna in nujna stvar. Če se društvo na solidni podlagi preosnuje, postane to lahko največjega pomena za našo stvar. Obsegati mora celo kraUevino. Štelo bi lahko 10 do 20 tisoč članov. Če da vsak član za enitn uinrlim članom le 1 dinar, dobe svojci 10—20 tisoč dinarjev, ki bi sigurao bili v veliko tolažbo vdovam in sirotam. ¦— Nujno potrebno je, da odbor prav kmalu pokaže preosnov;ina pravila. Priobči naj iih v ,,Učit. Tovari$u". Okr. učit. druStva jih morajo temeljito obdelati in ko se to zgodi. naj se sprejmejo za obvezne. — Želeti je, da bi se učiteljstvo za stvar zanfmalo in da pristopi vsak kot član k ..Samopomoči". Učiteljski konvikt. Kolikorkrat pridemo s kakira tovarišetn, ki služi izven Ljubljane sltičajno skupaj, tolikokrat se suče doinalega ves pogovor o skraino žalostnih razmerah onih učiteliskih dru/.in. ki so prlmorane plačevati visoke mesečnt- prispevke za stanovanje Lri prehrano svojili otrok. Vselej je čuti nešteto vzdihov po Uči¦teljskem konviktu in neSteto vprašajij stavi vsak fosameznik. Prepričani sino, da ni med nanii tovarišice ali tovariša, ki bi ne čutil s tenii rodbinami, saj čuti vsakdo na sebi, kaj stane danes stanovanje in prehrana. Res je, da članstvo Ljublianskega ufiiteliskega društva tozadevno ni direktno interesirano na tem, kdai začne delovanje Učiteljskesa konvikta, ali naša kolegijalnost do ostalili tovatišev nam sama narekuje, da priskočimo tudi tukaj na potnoč drugim, da se čim preje doseže namen, ki je začrtan v pravilih Društva 2a ^gradbo Učiteljskega konvikta. Naša stanovska dolžnost je torej, da pomaga vsak po svojih mo5eh. Zato predlagamo: Današnji zbor Ljubljanskega učiteljskega društva skleni, nai ie vsak društvenik istočasno tudi član društva za zgradbo Učiteljskega konvikta s tem, da plača vsako'c-tni prispevek po 1 dinar svojemu poverjeniku na isti šoli, kjer službuie. Poverjeniki pa naj te prispevke z imeniki izr°Ce blagajniku tov. Jak. Dininiku. Istočasno priporočamo tudi zbirke ob raznih sfstankih, izletih ter veselih in žalostnih trenut"'i- Vsak najmanjSi dar pride v prid onim, ki zr° skrbi polnih src v bodočnost svojih — nčl¦eljskih — otrok. (Sprejeto.) VI. Kot agitatorja za ,,Narodno Prosveto" Ce določita tov. Rudolf Dostal in tov. M. Engel"lanova. ,,Narodna Prosveta" je naše centralno Slasilo in prinaša izvirna šolsko-stanovska po^2ila. Naročnina znaša 48 dinarjev. Naročijo naj "" io vsij posamezni učiteljski zbori po Solah. Po dveh in pol urnih dolgih debatah je bil dnevni red obširnega zborovanja izčrpan. Tovariš Skuli se zahvtli pazljivosti na\rzočih. Prihoutve zborovanjc sc vrši meseca oktobra, kjer bode tov. Adainič povedal marsikaj zaiiniuvoga u ž-*'ljenji iii Jtlovanju tovarišev iz sovietske Kiusije. A. f Radovljl&ko okrajno učlteljsko dmštvo ie zborovalo dne 23. t. m. v Btgunjah. Po pozdravu je prodsednik tov. Janko Baraga poročal o uŁiteljskon kongresu v Beogradu, kjer je zasiopal našc društvo kot delegat. V dnevnikih, posebno pa v ,,Učit. Tov." smo že nmogo čitali o tem za naš stan toliku pomembnem kongresu, tuda podrobnosti smo zvedeli šele iz predsednikovega poročanja, ki je podal mnogo zanimivega tudi iz lastnega apažanja o beogradskem življenju. — Nato poda poročilo tov. VVeit z delegacijskega zboruvanja iz Maribora. Poiidarjai je posebno potiebo zanknanja za učiteljski naraščaj na učiteljiščih, kjer so gojenci prepuščeni popolnoma sami sebi in pa tujemu vplivu. — Tov. Šemerl pouovao predlaga, naj društvo animira tudi druge faktorje za vzpostavitev nagrobnega spomertika pokojnemu tovarišu francetu Golmajerju. Sklcne sc za prispevek naprositi tudi kočevsko učit. okr. dru§tvo, ker je pokojnik s.lužboval v Loikem putokn. — Radi stroškov, ki narastejo pri Ličiteljskem razsodišču, se sklene, da še pred obravnavo položita obe straiiki od razsodišča zahtevano kavcijo. Priliodnje zborovanje se vrši dne 4. novembra t. 1. na Boh. Beli, kjer bo rredaval tov. Wcit o trigonometrijj. Ker je bil dnevni r>jd izčrpciti, zaključi tov. predsednik zboro\ anie. 1 Lčiteljsku društvo kraujskega okraja zboruie 11. oktobra ob 10. uri v Kranju. Točke: 1. ,,Sestava družtvenih pravil," poroča tovariš Sepacher. (Potokar). 2. ..Učitelvski konvikt in podeželsko učitelistvo," razpravlja tovariš Lapajne. 3. ,,Nravstvena vzgoja", predava tov. Lajovic. Z ozirom na točko 3. naj šolska vodstva zborovanje pravočasiio priglase okrai. šolskeutu svetu, udeležnikom pa podele primereii dopust. Prclsedtiik Franc l.uznar. Tainik .'oslp Lapalnc.