t ft. 59 Po«R«t>uhr ter ft UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: _ LJUBLJANA, PUCCINTJEVA UL. 5 TELEFON ŠT. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In H-2ft. P0MEDEUSKA UDAM MJVf RA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT ponedeuska IZDAJA »JUTBAjC Voh Kolland bis znr lothringischer Grenze nnr ortlich begrenzte Kampfe Erbitterte Kampfe vor den VVestvogesen — Starkts Feuer suf dic Fearungen am Kanal und Atlantik — Vier britisch^ Schnellboote versenkt — Erfolgreicber Gegenansrriff im Raum von Grossvvarde in — Hartnackige Durchbrucfasversucbe an den Plissen der Ostbeskiden geschei te rt — Im September 84.000 BRT und 9 feindliche Kriegs schiffe versenkt Aus dem Fiihrerhauptouartier. 1. Okt. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: An der VVestfront kani es gestem vou K..!!:..";: bis /.ur Iotiiringi»Wien Grenze bei zunehmendem Artiileriefeuer nur zu ortuch begrenzten Ranipfen. Die iibtr den Antivcr- pen-runihout-Kanal vorgedrun^enen Ver-biinde der ersten kuniidisolien Armee konn-ten trotz unseres ziihen VViderstandes die Geijeiid nonhvotlieh Turnhout erreiohen, watareiid starke engliscne Angriffe um Ju- lia.iiii-Kuna.1 Miiocvck »cheitertcu. In den \Viildern \vestlich Cha.teau-S**L«ns Und im ILumi nordlich Luneviile setztt uer Feind seine starken Angriffe fort. Eigene Gegenangriffe fiihrten zu heftigen Gefech-ten. Die Vorhohen, \VaJdberge und Taleir*^i*n- ge der VVVst-Vogesen tverden \veiterhin er-bittert umkampft. tJberlegenen amerikani- schen Pamrerkrarton gelang es im I.auf' des g-estrig-en Tages in die Stadt Kamber-villers einzudri ngen. Beiderseits Lure u*ur-den alle Angriffe der siebenten amerikani- schen Annee in harten Kiimpfen und in er-folgreichen Oeg-en&ngriffen abgewahrt. Sturkes Feuer lug auch gestern auf unse- ren Festangen an der KauaJ- und Atlantik-kiiste. Vor Diinkirchen zcrschlug unsere Ar- tillerie fe-indliehe Batterien. Eigene \ orstos-se aus Gironde-Xord ivarfen den Gegner aus seinen Stellungen. Sichcnmgfahrzeuge eines deutschen Ge- leits versenkt en in den nes^ , en Mor^en-shinden vor der niederliindi»v u^n Kiiste vor Tmuiden ohne eigene Verluste vier briti-sche Schnellboote und schossen ein vveite-res in BrantL In den VVestalpen nahmen eigene Ge-birgstruppen siidlich des Monte Genevre ei-ne stark ausgebaute und vom Feind zah ver-teidigte Htihensteltung. In erbittertem Nah-kampf \vurde die Besatzung niederge-kžimpft, eine Anzahl von Bunhern und Ge-sehiitzen zerstort. In Mittelitalien sind die Verbiinde der fiinften amerikanischen und der achten en- g Mnehen Annee wcL jtatern nicht zum Grossan^. «/f an^etreten. Der hfcissumstrit-fcene Mor * ftatttglia in den etruskischen Apennin t>-eb nacb wechselvollen Kiimpfen in Feindea Uatid. An der Kiis.e kam e» zu ortiichen Ge-feci.ien am Kuhicon. Auf dem Balkan haiten die tVainpfe im Donaubogen beiderseits des Eisernen Tore« an. Im Raum von Gros3wardein braehen deutsche und ungarische Truppen im Ge-Kpnangriff den feiniilithen VViderstand und **ind weiter im Voraringen. Beiderseits To-renburg und ain Marn« gehen die lebhaf-ten Angriffs- und Abwehrka.mpfe iveiter. Hartnackige Durv-i-bruohsversuche frisc-h herangefuhrter soujetiseher Krafte schei-terten an den Passen der Ostbeskiden. In und westlicb Wars«.nau vv-urden wei-tt>f eingekesselte Bandengruppen zerschla-gto. Die Reste dieser Gruppen kapitulier-ten bedingungslos. /\\L-»elien Duna und RJgaer Bucht bUe-ben feindliche Angriffe in unserem Feuer liegen. Die Insel Moon gin g gegen iiberie-geneu Feind verloren. Unsere Bewegungen in Finnland nahmen den vorgesehenen Verlauf. Angloamerikanische Terroibombcr fiihrten Angriffe gegen U'estdeutsche Stadte. Besonders betroffen uurden die Wohnvier-tel von Bielefeld und Miinster. In der JNacht ivarfen britische Flugzeuge Bomben auf Hamburg. 27 feindliche Klugzeuge, da-runter 11 viermotorige Bomber. uurden ab-geschossen. Die Kriegsmarine versenkte im Monat September 17 Schiffe mit 84.000 BRT und beschadigte 6 weitere schwer. Ferner wur-den ein Zerstorer, drei Fregatten, vier Schnellboote und ein Minensuchboot versenkt und ein Zerstorer beschadigt. JLeichte deutsche Seestreitkrafte, Bord-flak von Handelsschiffen und Marineflak schossen vom 1. bis SO. September 206 feindliche Flugzeuge ab. 0 vojaškem položaju Berlin, 30. sept. O položaju na bojiščih poroča vojaški dopisnik dr. Max Kruti: Posebna značilnost položaja na zapadu je, da se ni izkazalo ojačenje nemškega odpora samo kot prehodno, marveč kot faktor Sedanjega podjetja angloameriškega vodstva verjetno ni smatrati za poizkus neposrednega prodora, marveč bolj za poizkus razširjenja vdornega področja in za pridobitve ugodnejših strateških izhodiščnih postojank. Iz posameznih naporov na različnih točkah bojiščnih odsekov, se ne da za enkrat sklepati na pričetek nove veleofen-zive. Za to govori tudi dejstvo, da so bile opažene na nasprotnikovi strani večje premestitve in nove pripravljalne postojanke. Izmed številnih krajevnih bojev so važnejši le boji med Ramberviliesom in zgornjim Doubsom. Sovražnik poizkuša razširiti svoj vdor v smeri proti Hertogenboschu, vendar mora sam priznati, da se mora trdo boriti za vsak meter zemlje. Nasprotno pa so bili uspešni nemški protinapadi pri Vecktlu. Na nekem drugem mestu so dovedli do ponovnega zavzetja Neusela v bližini belgijske meje. Močnejše delovanje je razvil sovražnik v ostalem le pri Epinalu in Aachenu. V Italiji so dosegle nemške Čete na jadranskem odseku popoln obrambni uspeh proti močnim sovražnikovim oklopniškim napadom in severnozapadno od Firenzuole so obkolile neko močnejšo sovražnikovo skupino. Na vzhodnem bojišču so se bili silni boji samo ob krilih, medtem ko je vladal na bojiščnem odseku med Mitavo in Karpati v glavnem mir. Na estonsko-latvijskem področju so nemške čete po načrtu izvedle svoje odmikalne premike kljub stalnemu težkemu pritisku nad 100 sovjetskih divi-zij. Veličina tega uspeha je vidna v tem, da se sovjetski napadalni armadi ni nikjer posrečilo odrezati ali uničiti večje skupine nemških čet. Na nobenem mestu niso dosegli prodora ali obkolitve, medtem ko je s tem vezana na tem prostoru za dolgo časa velika množina sovjetskih edinic, ki bi bile sicer lahko uporabljene na drugem mestu. Medtem se je še nadalje ojačila nemška bojiščna črta na vzhodnem bojišču od Me-mela do Sancka. tako da v Baltiku opuščeno ozemlje nima toMke^a pomena. Nemško-rumunski protinapadi ob rumun-ski meji. ki dobro napredujejo -ned Szege-dinom in Velikim Varadinom. pomenijo bistveno razbremenitev*tega bojiščnegra odseka. Sovietske-rumunske 3ete so bile vržene iz Velikega Varadina in potisnjene proti jugu. tako da ležita tudi Szegedjn in Guvla danes za hrbtom nemško-marižiT-sko^a bojišča. Pri nadaljnjem odmiku i? Szekler-skega kota je bil opuščen Neumarkt Prvič po dališem času ompnla nemSko vojno poročilo dogodke na Hrvatskem in v Srbiji kot večje boje S tem da so zasedle nemške in hrvaške čete Banja Luko so prizadejale občuten udarec Titovim tolpam, vendar so nemška premeščanja čet na vsem Balkanu še v polnem teku. tako da bo šele čez nekaj časa vidna jasna slika tamkaišniib bojev Š tem. da so bili pregnani boljševiki s severnega obrežja Donave ob železnih vratih, je bil preprečen prvi boljševiški poizkus da bi vdrli *r Srbijo. EiSel — bistveni odsek mv&f&mh utrdb (PK), 30. sept. Vojni poročevalec SS Standarte Kurt Eggers poroča: Eifel je nagubana visoka ravan, ki jo prečkajo številne reke in mali potočki v često zelo globokih in lepih dolinah. Leži severno od Moselle v trikotu med Trierom, Koblenzom in Aachenom. Njegova vzhodna meja poteka ob Renu, ob Sauerju in Maasi. Na severu, okrog Aachena, prehaja polagoma v spodnje rensko nižino, čeprav je Eifel zemljepisno vzeto celota, imajo vendar posamezni deli različna imena. Razlikujemo Snežni in Visoki Eifel, Ognjeniški" Eifel in Maifeld. Snežni in Visoki Eifel nista skoraj nič višja kot Visoki Venn. S skoraj ravne planote se dvigajo posamezne višine. Ognjeniški ali Prednji Eifel je južnovzhodni del Eifla. V njem so pred davnim časom bruhali ognjeniki ogenj in pepel, žareča lava se je valila po dolinah, še sedaj je tamkaj mnogo kop, ki so nastale okrog žrel, v katerih so se napravila mala jezerca, ki dajajo pokrajini posebno lice. Vsled svojega zemljepisno ugodnega položaja in krajevnih posebnosti je postal Eifel bistveni sestavni del nemških zapadnih utrdb. V širokem pasti leže utrdbe in zaporne naprave v pasovih druga za drugo. Tako so sedaj opremljene z vsakovrstnimi napravami in pomenijo za napadalce pogubo. Ceste, ki so često edini dohodi v doline, se lahko vsak trenutek zapro z razstrelitvami in s poplavami. K temu je treba prišteti še ogromno delovno silo Nemčije. Staro in mlado je prijelo za lopate, da bi še bolj izpopolnilo nemške utrdbe na zapadu. „V 1" kar naprej Amsterdam, h o>kt. Kakor javlja agen-ija Reuter so obstreljevali Nemci v noči na soboto in v soboto zjutraj z letečimi >ombami južno angleške grofije in london--ko mestno področje. Stockholm, 30. sept. Reuter poroča, da so tudi v petek zjutraj padale leteče bombe na Anglijo in področje velikega Londona, Podrobnosti še ni. Nastale so izgube in škoda. Bno|a vot ponoravf ob oblete;**; trojnega Berlin, 1. okz. O priliki četrte obletnice trojnega pakta so si izmenjali Ptihrer. Duce, Termo in japonski ministrski pred- sednik Koiso pozdravne brzojavke, v katerih je prišla, do ursza neomajna vera v zmago držav, ki so združena a trojnim paktom. Istočasno so si izmenjali brzojavke nemški zunanji minister von Ribbentrop, Duce in japonski zunanji minister šige-micu - • Revolucijske razmere v Bera, i. tJrL Francija se nahajis s^daj v po.poirn /evoluciji, ugotavlja dopisnik ^t ta 'Feunule d'Avis« v Lausanni pg dJaijiaan potovanju p" francoskem p<;d:oCju. Med ostalim nadaljuje: »O tem se ne srr.emo udajati nikakim iluzijam. Za vse bo zelo težko navaditi se na to, toda uvideli bomo še vse druge stvari,« tako zaključuje švicarski očividec svoje poročilo. Kakor poroča »Suisse«, so včoraj, de-gau' ILsti v Parizu .aretirali bivšega francoskega ministra AnataJa de Mooz;eja, ki so ga obdolžili »izdajstva«. M«idrid, 1 okt. Kakor javljajo poroči a iz .rranene in Begije, sta tudi tc.m p išb istočasno z zavezniškimi četami v »osvo-bo;eno« dežeio lakota in beda. Poleg kri-ličnega prehranjevalnega položaja v Parizu le nastopilo tudi pomanjkanje pogon-k?h °r;dstev in premoga. Rsoseveltovo stališče do Argentine A:v,terdam, 1. okt. Reuter javlja, da je oodal Roosevelt včeraj izjavo o Argentini, bejai je, da je »pozorno in z uaraSCajočo zaskrbljenostjo opazoval položaj v Argentini v zadnjih mesecih. Argentina ni izpolnila nekaj notranjeameriških obvez. Dejal je, da se priključuje Churchillovi izjavi, da sedanja vojna ni kaka manjša vojna iz preteklosti, kjer ao lahko vse zopet pozabili in odpustili. Obratno bodo presojah narode po vlogi, ki jo zavzemajo. Ne le vojskujoči se narodi, temveč tudi nevtralne države bodo spoznale, da ne more ostati njihov položaj v svetu popolnoma ,brez vpliva na vojno. Ženeva, 1. okt. »United Press« javlja Iz Buenos Airesa, da je izjavil zastopnik argentinskega zunanjega ministrstva, da Argentina zaenkrat ne bo zavzela stališča k izjavi predsednika Roosevelta o Argentini in da vsaj trenutno najbrže ne bo odgovorila nanjo. Zastopniki poljskega sovfeta pri Stalina Stockholm, 1. sept. Kot javi j a sovjetska agencija Tasa, je sprejel Stalin v prisotnosti Mo.otova zastopnike poljskega sovjeta, ki so prispel iz Dubllna v Moskvo. Beograd, 1. okt. »Tass« javija iz Bukarešte, da govore tamkaj o skorajšnji pre-osnovi vlade, Maniu je odklonil kraljevo ponudbo, naj sestavi koalicijsko viado. Za bodočega ministrskega pa^edsednrifita označujejo sedaj princa Stirbeja. Komunisti bodo dobili v novi vladi najmanj tri mesta. Izvoz orožja iz Švice Bern, 1. okt. Zvezni svet je prepovedal izvoz vojnega materiala, predvsem orožja, streliva, delov letal in podobnih proizvodov. Prepoved velja od danes dalje ter je v skladu s haaško konvencijo od 18. oktobra 1907 o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav. Stockholm, 1. okt. Reuterjev diplomatski dopisnik sodi o prepovedi izvoza vojnega materiala iz Švice, da se prepoved nanaša sicer v enaki meri na vse vojskujoče se stranke, vendar pa da je naperjena proti Nemčiji. V uradnih angleških krogih označujejo to prepoved kot > razveseljivo«. Aretacije v Bolgariji Beograd, L okt Kot javlja sofijski radio, so predali sedaj princa regenta Cirila, Bogdana Sirnova, bivšega ministrskega predsednika Boži lova in bivšega notranjega ministra Gabrovskega sovjetskim oblastem, ki jih bodo postavile pred sodišče. Po angleškem poraza pri Aninemu stockholm, i. okt. »Ce se pomisli na ogromne sile, ki jih ima Nemčija na zalogi, potem je treba uvideti, da se ne sme precenjevati materialna moč zaveznikov, pa tudi če bi bila še tako velika. Enotnost in delovna volja nemškega naroda sta danes večji kot kdajkoii.« Te stavke je napisal angleški tednik »The Nineteenth Centurv«. Samo po sebi razumljivo je, tako pravi dalje angleški tednik, da se nemški narod ne bo nikdar udaJ. Anglija, ki je toliko pričakovala od 20. julija, je močno razočarana. Nemška vojska je danes močnejša kot v prvi svetovni vc;;ni Madrid. 1 okt Vojaški kritik lista >In-formationes« ponovno podčrtava, kako zelo so se motili zavezniki s svojimi napovedmi o odločilnem strateškem uspehu še pred oktobrom. Tudi ni Ml a potrjena domneva, da bo prišlo do odločitve v bitki pri Arnhe-mu. In celo zavezniška poročila govore o tem, da je bil pri Aninemu uničen cvet britanske letalske pehote. Stockholm. 1. okt Kakor j« razvidno iz londonskega poročila nekega švedskega lista, j« angleško časopisja močno razočarano nad Montgommervj^vtm porazom na področju Aninem a Lowdon«irJ list »Times« poudarja, da polo**j tudi po Hkvldacrj! arhhemskega predmostj* ie ni urejen. Angleško poročilo poudarja v zvezi m porazom pri Aninemu, da v Angliji, vedno bolj govore o zimski vojni. Ne poizkušajo več prikrivati, da se je kosežen načrt na Nizozemskem. Nemci so ae naravnost fantastično borili. Datum končne zmage nad Nemčijo bo treba torej preložiti. ženeva, DNB. Iz vseh poročil z bojišč izhaja, piše angleški* list »John Buli«, da se Nemci naravnost neprijetno upirajo ter da se bijejo pri svojih protinapadih kot levi. Najhujši sovražnik pa so zavezniškim četam mladi nemški .ojaki. kl se bijejo t fanatizmom brez primere. Ženeva, 1. okt. Po vesteh lista »Times« so morali prepeljati A ngl o a merić ani od p riče tka invazije z letali preko Rokavskega preliva nad 20.000 težko ranjenih vojakov ki so jim morali nuditi pomoč s posebnim postopkom in že v nekaj urah po dobljenih poškodbah, ker bi sicer podlegli poškodbam: Berlin, 29. sept. V »rezi s svoječasnimi angioameriškimi glasovi, ki jih je bil precej navajal tudi švicarski tisk, da je namreč možen »skok« čez zapadni branile, poroča londonski dopisuUr »Bunda«, da se je umen je britanskih krogov popolnoma is-premenilo. Dopisnik pravi, da označuje ues »Times« govorice o »skoku« eea ni branik ki so se bile pojavile v skem tisku zlasti ob pričetku akcij na Kt- Od Nizozemske do lotarinške meje le krajevno omejeni boji Ogorčene borbe pred zapadriiini Vogezi Atlantiku v jakem ognju — 4 britanski napad pri Velikem Varadina — Žilavi lazih' preko Beskidov — V septembru je 9 sovražnikovih FUbrerJev glavni stao, 1. okt. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na zapadnem bojišču je prišlo včeraj od Nizozemske pa do lotarinške meje kljub naraščajočemu topniškemu ognju le do krajevno omejenih bojev. Oddelki 1. kanadske armade, ki so prodrli preko prekopa An-vers-Turnhout, so dosegli kljub našemu žilavemu odporu ozemlje severozapajih in z uspešnimi protinapadi vse sunke 7. ameriške armade. Naše utrdbe ob rokavskl in atlantski obali so bile tudi včeraj pod težkim sovražnikovim ognjem. Pred Dunkerquora je razbilo naše topništvo sovražnikove baterije. S sunki iz severne Gironde smo vrgli nasprotnika iz njegovih postojank. Zaščitne ladje nemškega konvoja so potopile danes zjutraj pred nizozemsko obalo pri Ymuidenu brez lastnih izgub 4 britanske brze čolne in zažgale nekega nadaljnjega. V zapadnih Alpah so zavzele lastne planinske čete južno od Monte Genevra močno utrjeno višinsko postojanko, ki jo je bil sovražnik Žilavo branil. V ogorčenih bojih iz bližine smo posadko uničili ter razrušili več bunkerjev hi topov. V srednji Italiji oddelki 5. ameriške in 8. angleške armade tudi včeraj niso pri- — Utrdbe ob Rokavskem prelivu m brzi čolni potopljeni — Uspešen proti-prebijaliti poskusi so se izjalovili ob pre-po topil a vojna mornarica 84.000 ton in vojnih ladij eeli svojega velonapada. Monte Batta.glia v etruščanskih Aponinih, za katerega so se bUi ogorčeni boji z menjajoče se sr» čo, je končno o*tal v sovražnikovih rokah. Ob obali je prišlo do krajevnih spopadov ob Kubikonu. Na Balkanu se nadaljujejo v loku Donave boji ob obeh stranrii Železnih vrat. I»ri Velikem Vant.Mnu so z!omi!r ti+iu-ške in madžarsko Čete s protinapadom sovražnikov odpor trr siv!■■ j t • dajejo Ob obrh straneh Itirde. in <>n "lu- rešu se nadaljujejo živahni napadalni in obrambni b«*ji. žilavi pr-»hij-ilni po:y!---: ■>•' privede— nih sovjetskih sil so se i/ialovili ob prelazih preko vzhodnih BesUdov. V Varšavi in vzhodno od nje smo nu' ili nadaljnje obk«»!j-"ne tolovnj^ke skupine. Preostanek teh skupin je brezpogojno ka- pituHral. M«-d Ovino in za'ivom pri If'Cfi so ob-tieali sovražnikovi n***>a-:li v našem ognju. Otok Moon smo izgubili, ker je bil so- vrnžnik premočan. Naši pokreti na Finskem se nadaljujejo, kot smo predvidevali. AngJoamerišld teroristični bombniki so napadli zapadni nemška mesta. Posebno so prizadele bombe stanovanjske četrti v Bielefehlu in Miinstru. Ponoei so vrgla Btt-tnnska let-ila bombe nn Hamburg. Sestrelili smo 27 sovražnikovih letal, med njimi 11 štirimotormb bombnikov. Vojna mornarica je potopila meseca septembra 17 ladi.i s f*4.000 tonami. 6 nadaljnjih pa težko poškodovala. Nadalje je potopila en rasUee. 3 fregate. 4 brze čolne in en iska?ee min, 1 rušflee pa poškodovala. Lahke nemške pomorske edinice, protiletalsko topništvo na trgovinskih ladjah in mornariško pr"t;'"to'sko topništvo so sestrelili od 1. do 30. septembra 206 sovražnikovih letal. Gnam in Tmzn padla po &s2gsm, junaškem bo^u Japonci so se borili do zadnjega diha — Pr~*5tav©Sj«a junaška smrt civilnega prebivalstva Tokio, 1. okt. Po skoraj 70 dnevnem junaškem boju sta padla oba marianska otoka Guam in Tinian v sovražnikove roke. Japonski glavni stan je kratko objavil, da so padli japonski branilci otokov do zadnjega moža. Isto usodo častne smrti je delilo tudi vse japonsko civilno prebivalstvo, ki je do zadnjega diha z vsemi silami podpiralo boreče se čete. Predsednik vladnega informacijskega urada je dejal, da se japonski narod z globokim spoštovanjem klanja pred padlimi junaki, brati in sestrami. Obenem svečano prisega, da bo sovražnika uničil in s tem pomiril občutek sovraštva, ki napolnjuje njegovo življenje. Na Tinia-nu so se vsi za vojaško službo sposobni civilisti med 16. in 45. letom udeležili bojev. Skupno s četami so padli do zadnjega moža. Bilo jih je kakih 3.500 mož, vsega civilnega prebivalstva pa 15.000 ljudi. Starčki, žene in otroci so se umaknili na ozemlje Karolinas, od koder so z vsemi silami podpirali borce. Smatrajo, da so si tudi vsi ti v trenutku, ko se je sovražnik približal poslednji obrambni črti, vzeli življenje, listo usodo je delilo japonsko prebivalstvo na Guamu, ki je štelo kakih 500 prebivalcev. Poročila z bojišča javljajo, da so utrpeli Američani zlasti v prvih dveh tednih po izkrcanju kljub svoji veliki premoči ogromne izgube. Vedno znova so Japonci redčili vrste napadalcev. 25. julija so morali opustiti polotok Orotei. Prebili so se skozi ameriški obroč in se združili z ostalimi branilci na severu otoka. 7. avgusta je znašalo število za boj sposobnih vojakov na Guamu le še 300 mož. Imeli niso več nobenega topa. Zato so 9. avgusta izvršili pod vodstvom svojega vrhovnega poveljnika poslednji strnjeni napad na sovražnikove postojanke. V temni noči so vprizorili pravi pokolj svojih sovražnikov. Pred tem napadom so napravili ranjenci in vojaki, ki niso bili več sposobni za boj, po svečanem zagotovilu in v bogaboječem priklonu obrnjeni r smeri proti cesarski palači in domovini samomor. Od tega dne je preostalo le še malo mož, ki so vodili na izgubljenih postojankah gverilsko vojno, dokler niso vsi padli. Zadnji rad:ogram vrhovnega poveljnika na Guamu pravi: »Kljub največjim težavam je morala naših častnikov in vojakov najboljša. Vsako jutro prečitamo zbranemu moštvu cesarski proglas, ki je bil izdan ob pričetku vojne. Srečni smo, da z našim bojem lahko sodelujemo pri velikih vojnih odločitvah. Vsi smo trdno prepričani o zmagi in umiramo z vero v veličino naše domovine in cesarja. Boj bomo nadaljevali do poslednjega moža. Istega duha je vse civilno prebivalstvo, ki se bori z nami. Kdor more nositi puško, se udeležuje bojev.« Slično se glasi zadnja brzojavka junaških branilcev Tiniana. V Hunairu in Kvasigsiju Tokio, 1. okt. Po vesti cesarskega glavnega stana so zasedle japonske čete v srednji Kitajski sovražnikovo oporišče Paoking v pokrajini Hunan, nato pa še letališče Tančuk v pokrajini Kvangsi, ki je oporišče ameriških letalskih sil na Kitajskem. Na otočju Palau Tokio, 1. okt. Po poročilih z oojišča so se izkrcale sovražnikove edinice na malem otoku Gadobus severnozapadno od palau-škega otoka Pililiu. Trenutno se bijejo tam težki boji z japonsko posadko. Smatrajo, da hoče nasprotnik s to novo akcijo odvrnit: pozornost od vojaško in strateško važnih operacij na Pililiuju. Mountbatton v Londonu Amsterdam, 1. okt. Kakor javlja britanska poročevalska služba, se zadržuje lord Louis Mountbatton trenutno v Londonu. Namen njegovega bivanja so razgovori o strateških načrtih In posebnih problemih britanskega vojnega vodstva na Daljnem vzhodu. Eden pred sf ■JBasr m zbornico Amsterdam, 30. sept. Reuter javlja, da je govoril včeraj v parlamentarni debati v spodnji zbornici o vojnem položaju tudi britanski minister Eden. Med drugim je poudaril, da ne more nihče napovedati, kako dolgo bo se trajal boj na zapadu in vzhodu. Spričo tega je zaenkrat najnujnejša naloga, da se 5e nadalje ohrani enotnost med zavezniki, da bo v skladu s sklepi, sprejetimi v Teheranu, mogoč Se nadaljen boj. Dejal je, da ga je v parlamentarni debati motila večkrat izražena domneva, da le vojna že skoraj dobljena. O tem bo mogoče govoriti šele. ko bo nasprotnik odložil orožje. Po zmagi nad nasprotniki razorožitev ne bo končni cilj zavezniške politike. Pod »brezpogojno kapitulacijo« razume, da bodo imeli zavezniki »proste roke in da ne bodo Nemcem v nobenem oziru obvezani«. Prehajajoč na bolgarsko vprašanje, Je podčrtal, da jo se zavezniške vlade zedi-niV da mora Bolgarija umakniti svoje čete k- Grčije tn Jugoslavije, ker drugače ne bodo s njo sklenile nikakega premirja. Ko se Je bavll a problemom poljskih vzhodnih meja Je dajal, da v vsej zgodovini m bilo bolj zapletenega vprašanja. Vsekakor se bo britanska vlada zavzela in neodvisne Polj. ske. Trajni mir bo zajamčen le, ako bodo Velika Britanija, Zedinjene država in Sovjetska zveza sodelovale med seboj v stalni harmoniji. To dejstvo je zanj odločilnega pomena, zlasti kadar gre lo. poljsko vprašanje. To je tudi prvi cilj britanske zunanje politike. Ob koncu se je bavil Eden s posvetovanji v Dumbartom Oaksu. Poudaril jc, da ni pričakoval, >da bodo že na prvi seji dosegli dokončno rešitev zapletenih problemov«. Churchill je razočaral angleško javnost Stockholm, l. okt. Ce je že debata v spodnji zbornici o Churchillovem govoru pokazala, da so bila sprejeta izvajanja ministrskega predsednika z močno mešanimi občutki, dokazujejo glasovi iz Anglije in Ze-dinjenih držav še bolj, da je povzročilo Churchillovo govoričenje v spodnji zbornici veliko razočaranje. Angleški narod jo jasno spoznal iz visoko donečih Churchillo-vih besed napoved šeste vojne zime in čuti, da ga je ministrski predsednik varal, ker je znova podaljšal termine. V političnih krogih označujejo Churchillov govor za nejasen ln površen. S tras Stev. 39 Uceca se ženska mladina je trdno v pr©likontunis ličnem in narodnem taboru Navdušeno zborovanje dijakinj ljubljanskih srednjih sol v nnionski dvorani — Velike ovacije preži d en tu generala Rupniku Ljubljana, 1. oktobra 1944 Ob pričetku novega šolskega leta se je danes dopoldne zbrala v veliki unicnski dvorani ženska mladina ljubljanskih srednješolskih zavodov, da ob tej priliki ponovno izpove svoje trdno in odločno narodno in protikomunisticno stališče. Učeča se ženska mladina je jasno povedala, da hoče v tem duhu začeti tudi svoje novo delovno leto. Dekleta so do zadnjega kotička napolnila veliko zborovalno dvorano. Kako velik pomen pripisuje mladini g. prezident general Leon Rupnik, dokazuje tudi to, da se je današnjega zborovanja osebno udeležil in na njem spregovoril pomembne načelne besede o sedanji in bodoči vlogi slovenske žene. Dijakinje so g prezidentu ob njegovem prihodu, njegovem govoru in ponovno med zborovanjem prirejale navdušene ovacije. Navzočnost gg. ravnateljev in profesor-. jev srednjih šol je potrjevala idejno enotnost vzgojiteljev in učencev, kar je poroštvo, da skozi šolo dorašča nov prekaljen rod, katerega predanost narodu in njegovim vrednotam raste z žrtvami in trpljenjem, ki ga prenaša. Mladinsko zborovanje je otvorila s pozdravnim nagovorom učenka gdč. Cveta Capuder. Potem ko je podčrtala pomen tega zbora ženske dijaške mladine, ki naj potrdi njeno odklonilno stališče do pogubnega, protinarodnega in brezbožnega komunizma, je podala besedo dijakinji gdč. Mirijani Peršuh, ki je spregovorila svojim sošolkam toplo in prepričujoče ter med drugim izvajala: ^Komunizem uničuje naše družine, naše domove in s tom korenine našega narodnega obstanka. Proti temu uničenju postavlja slovenska mladina svojo stvariteljsko voljo. Za svoje velike in težke naloge se pripravlja z globoko notranjo moralno obnovo. Prav te dni obhajamo tragične obletnice Turjaka. Grčaric in drugih krajev našega junaštva in mučeništva. Mrtvi junaki nam nalagajo svete dolžnosti, nas pozivajo, da ne odnehamo, da ne bo njih žrtev zastonj. Ti mladi junaki so še hoteli živeti in so imeli še mnogro neizpolnjenih koristnih n*rtov, a so jih pobili. Isto nam kličejo c mrtve slovenske matere, ki so jih komunisti neusmiljeno pobili, čeprav se jih je držala kopica prestrašenih in jokajočih otrok. Isti ukaz nam sporočajo mrtvi slovenski očetje, ki so z žuljavo roko trdo obdelovali slovensko zemljo. Vsi ti so morali umreti, ker so se postavili na stran svojega naroda. Grobovi po slovenski zemlji tulijo. Ne moremo jih preslikati, saj so slovenski grobovi, grobovi slovenska mladine, slovenskih mater in očetov. Nedolžne žrtve so nas zdramile, da se bomo borili do konca proti največjemu so-vražrrku našosra naroda — komunizmu. Po-l^g- mrtvih bratov in sester, očetov in mater nas kličejo tudi razdejana ognjlSča naših družin In porušene cerkve. Velike so nn.se obnovitvene naloge. Ne sme nas pre- v?eti malodušje. če ho borba še dolgra. in ne smejo nas prestrašiti nova grozodejstva krutih nasprotnikov, ker mi smo z resnico, pravico in svojim narodom. Nočemo doživeti novega Turjaka in novih Grčaric. Zato bomo delali in se borili. To obljubljamo mrtvim junakom in obljubo bomo držali, da bo spet zavladal pri nas mir, da bo slovenski fant zopet lahko zapel na vasi. da bo slovensko dekle zopet okrasilo naše domove z rdečimi naselim ip da bo spet spokojno zapel zven naših cerkvic, da bo zopet zagospodovala pravica. Dekleta, na delo, ker z nami je Bog!« Govornica je govorila iz src vse navzoče mladine, zato je bila med govorom zlasti pa ob zaključku deležna navdušenega pritrjevanja. Nato je zapel dekliški zbor pod vodstvom gdč. Marije Fink tri slovenske narodne: Sem deklica mlada. Kje so tiste stezice in Domovini. Za ubrano petje je žel zbor lepo priznanje. Naslednji govornik le bil g. Nikolaj Je-l^čnlk. kateresra je mladina toplo no^dra-v'la kot svojega starega znanca. Med ponovnim odobravanjem je razvijal poleg drugih naslednie misli: »Prižgimo kresove vere v zmago slovenske stvari. Izpričajmo vdanost go-sp. prezidentu, ki že celo leto vodi slovenski narod skozi ogenj in trpljenje k življenju. Vsem in vsakomur povemo: slovenski narod ni naprodaj. Slovenska zavest, ki je trpela v savojskih taboriščih in bila bičana doma, se je razplamtela in n:č je ne more več pogasiti. Z njo so umirali junaki v Grčari-cah in na Turjaku. Padali so za mate/, domovino hi vero v Boga Vsemogočnega. Bile so ure grenkobe, toda nikdar in n kjer nismo odnehali m tudi ne bomo. Preveč je rirtvih, katerih oporoka nas obvezuje. Vsem. ki mislijo, da se bomo unesli. kličemo v :menu mrtvih mater, v imenu otrok, ki so še kot nerojeni sad v materinem g:x30juutjLJUUuanuuuuL!iJL!LiuuunD g Rdečim mzrešal&m ga5b g je detel vsOfcaašfeo ?!crb □ Q □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ 'J 3 TI i j T .3 1 Teh stisk jrh bo cđreš'la Rdeča koloboeija telesu bili umorjeni, v imenu mučenih fantov in mož. v imenu trideset tisoč slovenskih grobov: če so se oni zarotili, da uničijo nas narod, potem smo se* zarotiii mi, da se bomo borili, dokler ne bo narod rešeni Se nas bodo morda udarjali v lice. še bodo morda pozigali, Se Dodo merča ponavljali kočevsko tragiko;ned j a, uaših. src in naše volje ne bodo mogli zlom;ti. Eili smo in bomo borci za življenje malega slovenskega naroda. V trenutku, ko stoje junaki na mrtvi straži, stojite z njimi tam zunaj tudi ve. Nobeni zvočniki sveta nas ne motijo. Mi poslušamo samo zvočnik slovenske narodne vesti, ki nam jo je vzgojila mati. Ta nam ukazuje, da ne odneiiamo s pravično borbo, da hodimo ravno pot, k; so jo hodili mrtvi junaki, da ljubimo svojo zemljo. Pripravljajte se v rod, ki bo na sedanjih žrtvah zgradil slovenskemu narodu lepšo bodočnost. Ne sledite nobenim opreznežern in malodusnim prišepetovalcem, ker po njih govori isti nasprotnik, samo z drugim obrazom. Junačite druga drugo in pomnite, da bo zmagal le tisti, ki ne bo popustil niti za las. Smo mladina malega evropskega naroda, ki je 2e pred petsto leti branil na K.olpi Evropo in cjj;ic Kulturo. Tisti, ki se zanašajo na zunanji tuji svet. bodo prevarani. Prevečkrat so nas že prevarili, zato nam nihče ne more zameriti, če se zanašamo sedaj samo še nase. Slovenska mladina si je izbrala svojega vzornika vojaka, ki se ves žrtvuje za rešitev našega naroda. To je nas prezident Rupnik, ki se m nikoli vdajal strankar-stvu, marveč vedno služil narodu. On se globoko zaveda, da bi ponovitev Turjaka in Grčaric pomenila konec našega naroda. Prezidentu obljubljajo slovenska dekleta, da bodo kot bodoče matere sledile njegov: odrešilni poti. One se trdno drže njegovega poziva: Bodite v tem usodnem trenutku res samo Slovenci! Naj kliče Tito Stalina v naš prostor. Mi stojimo trdno in nič nas ne moti. Verujemo, da je bodočnest naša. Mi in nihče drugi nam ne bo sodniku Prezldentave fcssede ženski mladini Zborovalke so j* pozornostjo in ponovnim močnim odobravunjem sledile krepkim izvajanjem g. Jeločnika. pravcat vihar navdušenega ploskanja in vzklikanja pa ie zajel vso dvorano, ko ce je dvigni i gosp. prezident general Rupnik, da spregovori zbranim dijakinjam. Moral je do'go čakati, da so se ovacije polegle in je lahko z.ačel govoriti. Pazljivo so potem poslušale vsako njegovo besedo in skoro ob vsakem >'avku z vzkllkanjem in ploskanjem pr čale, kako jim govori iz srca in kako mu zaupajo. G prezident je med drugim izvajal: »Vaša manifestacija me je od srca razveselila. Ona je dokaz, da so slovenska dekleta vneta za svoj narod in svojo domovino in pripravljena doprinesti žrtve v borbi proti komunizmu. Za to vašo odločenost se vam najlepše zahvaljujem. Vaše letnike je usoda poklicala, da vzgojite nov rod, ki bo prost vseh s.abosti. ka cer pa letos vinotok nikakor ne bi-opravičeval svojega lepega imena, tudi če ne bi bilo. vojne. Kajti vin=ka letina je letos pod povprečjem. Takrat, ko bi se bilo moralo grozdje najlepše razvijati, smo imeli dež in traja so se lotile bolezni. Potrebno bi bik), da bi tisto, kar je še na trs ju. pustili dozoreti do srede oktobra A kakor čujemo, je trgatev na EK>'en>kć-m marsikod opravljena. Stiska z vinom, ki przadene mnoge ljubi:anr-ke pivce, najbrž z novo trgatvijo ne bo omiljena. * Čeprav je Mihaelov god v" glavnem že zaključil kmečko leto, je vendar povsod Se dovolj dela. Tudi ljubljanski vrtn-r-i imajo še dovolj opravkov. Ob lepem v: er.v nu še tu in tam kaj posade ali presade, okop-Ijejo in plejejo. Dokončajo, kar so morda zamudili v septembru. V drugi polovici oktobra bodo spravili preostalo zelenjad za zimo. Snažno in zračijo kleti in top'e grede, pripravljajo odejo za zakope in druga prczimovalršča. Vsako izpraznjeno gredo bi kazalo ob lepem vremenu pognojiti n globoko prekopati. Ne pozabi+e na gnOferrje z apnom! V prah razpadlo ž:vo apno e v ta namen najboljše gnojivo. Potrosite ga na prekopano zemljo, po možnosti 20 kg na ar ter ga plitko pod'kopljite. vse to pa v suhem, lepem vremenu! * Ali s soncem smo bili pretekli teden precej navzkriž Dežcvje ie močno, ohladilo ozračje. Z EH^lenj^egri celo poročajo, da so imeli nevihto s hudim nalivom, n sodijo, da bomo imeM leto? zgodnjo zimo. Nasprotno pa trdiio opazovalci selivk, saj so se še vse zadnie dni zb;rale lastovke v me*4ii in na dc?^li in ?e k^r nekam obotavljale odpravljate na aVgi polet Odkar re \t vrerne s-^->* zve^rilo, i-r.ajo gobirji svojo sezono. V vojnih le'ih je Ljubljana zelo ravezana na pribolj?ke k hrani, ki yh da^ež,;ivo ponuja oriroda Poleg običainih ist-al^ev gob. ki naprrvijo tudi mno?o škode, smo dobili vrsto dobrih poznavalcev te^ra blagoslovi i-noi?a okrasi-i naših enzdov. Poles gobarjev ra so zadrvi čas nrdno r*a đe'n t"d; n^ši »kos+~n:aril«. Kostanj ie zlasti na Golovcu in na Rožniku tudi leto? dobro obrodil. N; še d^z-re1. « vendar že povsod no gozdov h srečujemo mladico Da tnd^ od-o*:le- ki ga nabralo Divji koštani 4e v javnem že pospravljen n*$bofte ga bodo izkoristfli reiei nV»l:h Eh vali Zbhtni kosanj" oa bo imel l^os ro-s^bno mnogo ljubiteljev m n&šrs^tedo *e želino čf»ka da bi marnn^ri' čimprei zavzeli švoie" ma'hn? poctofanVe po BftestlL ljubljanska okolica ie v Je^nsVem ca-sii in ob ugodnem vTemenu nadvse vabljiva. Prer>olr>a 'e ois?nTh barv ?n čudoviti so razgledi na okoliško h-ibov1e. Pa Hidi me-««to samo ima v ieseno^em času svoj poseben čar. Kl*ub melanholičnemu nactroie-n;u. Ig ff» kd<^ pa kdai u*tvar» o^lav^n nebo šroko novv^ie^o nad V j a no. ie mesto vedno zelo razgibano. Na tr*nj ie vsako Hitro vrvež, 5e prev p~s°bno ob sobotah Polee telesnih rbtrrb^čin *rro m željni tudi duhovne hrane in rezved-iia. žina pomeni zdrav narod. Ce bo naša družina zdrava, tedaj se nam za bodočnost ni bati. V naši bodočnosti bo imela tudi žena svoje ponosno mesto v narodni skupnosti. V njej ne bo tekmovala z možem Mislim, da mi gg. profesorji ne bodo zamerili, če sem vam dal ta nauk, ki nima zveze z visoko matematiko in latinščino. Če se strinjam z besedami, da nam je treba več mater in manj profesoric, nočem s tem reči, da naj naša slovenska žena ne študira, marveč jo hočem le opozoriti, da naj se ob učenju ne izneveri bistvu svojega poslanstva.« Klene in tehtne besede, ki jih je g. prezident polagal mladini v srca, so zboro-valke sprejemale z velikim navdušenjem in ob tej priliki dajala ponovno duška zaupanju in hvaležnosti, ki ju goji tudi mladi ženski rod do g. prezidenta zaradi njegovega dela za rešitev slovenskega naroda. Ob koncu so mu priredile spet viharne ovacije. " S petjem ?Hej Slovenci« je bila končana ta prisrčna in obenem mogočna protiko-munistična in narodna manifestacija učeče se ženske mladine, ki je z njo pokazala, da se zaveda velikega zgodovinskega časa in da hoče verno izpolnjevati dolžnosti do narodne skupnosti. Večkrat je naval na gledališča in kinematografe. Za abo^mr.je je b:lo. kakor čujemo, tolikšno zar imanje, da so stražniki vzdrževali red. Tudi pr.-d kinematograf: vidimo dolge vrste? ljudi, zlasti nilad'ne, ki se uvršča v »kačo«, da dobi vstopnice* za sobotno ali nedeljsko predstavo. Knjižni e so na jesen še bolj oblikovane kekor poleti. Nakupovanje knjig po knj'garnph je v tem času. ko se je treba z marsikatero potrebščino oskrbeti za zimo, popustilo, verjetno pa se bo spet poživilo proti Miklavžu n Božiču. Naše šole odpirajo vrata-. S ponedeljkom se spet začne šo'sko leto. Popravljalni izpiti so v glavnem že opravljeni, sledil bo redni pouk. Ni dvoma, da imajo starši velike težave z oskrbo svojih otrok, toda ni je menda matere, ki ne bi žrtvovala zadnjega, da omogoči svojim ljubljencem redni obisk šole in da jih preko sedanjih težkih časov "izpelje na prag nove, lepše bodočnosti. * Vodnikova družba obvešča vse svpje ?g-poverjenike in člane, da bo izdala letos 2 knjigi, in sicer bogato ilustrirano Vodnikovo pratiko za leto 194.V m roman pisatelja Lo>ze*a Zunanca »Pod kr?žPm«. Članarina znaša 36 lir, vezava v celo p'atno 20 lir za knjigo, za ekspedicijs»ke otroške pa plača vsak Član 2 liri odnosno 4.50 lire ako prejme njegov poverjenik' knjige po pošH ali železnici. Knjigi iz'deta s koncem novembra. Vsak član naj se takoj vdlani pri svojem poverjeniku ali v pisarni Vodnikove :'.ružbe (Narodna tiskarna) ali v knjigarni Tisikovne za d mg e (ŠelenburgO'" i ?) ali v knjigami Učiteljske tiskarne 'Frančiškanska ulica 6). V zaklonišču najmlajfl odstopijo sedeže strejsim, zdravi bolnikom in moSki ženam saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje! nononoooooonoaujju ■ roooo* SLOVENCI - BERITE 22. SEPTEMBER 1943—1944 DOKUMENT SE0ANJ0ST!! DOBI SE V VSEH KNJIGARNAH IN ZALOŽBAH OCC<>CCOCXXXXDOQOOOOOOOCO Grob se za grobom vrsti V Ljubljani so umrli od 22. septembra do 28. septembra: Sketelj Jožefa, 76 let, služkinja, J a pljeva ulica 21 Kline Jernej, duhovnik-župnik. Stična — samostan; Dolžan Ana, 33 let, kuharica, Vidovdanska 9; Jašovc Antonija, 74 let, delavka, Japijeva ulica 2; Ma!ahovsky Franja. roj. Bre^m-kar, 62 let, zasebnica, Pemškova ulica 23; Anžič Terezija, rojena Žafran, 55 let, žena mestnega tesarja. Obrtniška 6; Skok Uršula, roj. Rogelj, 79 let, postrežmea, Japijeva ulica 2'f Perdan Marija, rojena Lukanec. 76 let, vdova žel. nadsprevodnika. Gospo-svetska cesta 13; Lampe Pavla, 60 let, učiteljica v pokoju, Za gradom 6; Velkaverh Marija, 77 let, Japljev« ulica 2, bivša služkinja; Grašič Helena. 79 let, služkinja, Go-rupova 3 in Vrhovec Jerica, roj. M zli k ar. 69 let Koroška ulica 8 — vdova žel. uradnika. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Krpan Stanko, 29 let, domobranec, Novo mesto, 54. četa; Turšič Jožefa, 2 leti. hči kovača, Borovnica 157 in Maček M rija, 52 let, pastirica. Brest 10 — Tomiselj — Ljub- ljanska okolica. Knjižna tombola Zimske pomoči Zimska pomoč vabi vse prebivalstvo, da se udeleži v največjem Številu knjižne tombole v korist Zinuske pomoči. TomboLske tablice so po 20.— lir. Knjižna tombola bo imela naslednje dobitke: a) J.00 dvojk; dvojka dobi S knjige in 150.— lir za nakup knji~; b) 70 trojk: trojka dobi 4 knjige tn 200 lir v Isti namen ket pri dvojkah; c) 40 četverk; četverica dobi 5 knjis in 300.— lir v isti namen kot pri dragih dobitkih: č) 20 petoric; netorica dobi 6 knjig: in 500.— lir v isti namen kot pri drugih dobitkih; d) 10 tombol; tombola dobi 10 knjijr in še en dodatui dobitek izmed spodaj določenih zneskov- za nakup knjig-: L tombola 10.000.— lir, H. tombola 6.000.— lir. III. tombola 4.000.— lir. IV. tombola 3.000 iir, V. tombola 2.000.— Ur, VI„ VII., VIII. , IX. in X. tombola po 1.000.— lir. številke bomo žrebali po naslednjem redu: v nedeljo 15. oktobra za dvojke; v ponedeljek 16. oktobra za trojke; v torek 17. oktobra za četverke; v sredo 18. oktobra za petorice; v četrtek 19. oktobra za tombole. Lastnik tombolske tablice, ki je zadela kak dobitek n. pr. dvojko ne sme dalje igrati, temveč mora dobitek takoj v naslednjih dneh po izžrebanju dvojke dvigniti v pisarni Zimske pomoči. To velja tudi za trojke, četvorke, petorice. Vodstvo tombole bo vestno beležilo, katere tablice so zadele posamezne dobitke. Vsi dobitniki tombole bodo poklicani v nedeljo 22. oktobra ob lO. uri dopoldne v pisarno za tombolo. Ta denar jim bo takoj izplačan in si bodo mogli nadaljnje knjige kupiti po prosti izbiri v poljubni knjigarni. Zunanji dobitniki tombole morejo poo .lastiti kakega znanca, da izžreba zanje, cene bo žrebal zanje uradnik Zimske pomoči in bo znesek shranjen v pisarn Nedvignjeni dobitki bodo čakali lastnika še mesec dni po končanem žrebanju. Tombolske tablice dobite pri pooblaščenih prodajalcih in v pisarni Zimske pomoči v Gradišču 4. O poteku igre Vas bomo sproti obveSČe-vali v naših dnevnikih. V Ljubljani, dne 25. septembra 1944. Po pooblastilu prezidenta: predsednik Zimsko pomoči Kal predvajajo kinematografi Tednik: V mlinu za olje; pridobivanje rastlinskih maščob. Boks za prvenstvo Nemčije. Nemška mladina dela v tovarnah in na polju Poziv gen. polk. Guderiana nemški mladini Zaščitni boji v Uumuniji. Vojaki, ki so bili petdesetkrat v boju na nož, prejmejo iz Fuhrerjevih rok zlato zaponko za boj iz bližine. Torpedo, ki vodi en mož. Kino Union: »Ples v operi«. Nastopajo Peul Horbiger. Marte Harell. Hans Moser. Heli Flnkenzeller, Theo Lingen. Kino Matica: -Kongo ekspres«. Film iz kolonialnega življenja. V glavnih vlogah: VViHv Birgel, Marianne Hoppe. Rene Delt-gen. Kino Slojra: ^Sanjala sem o tebi«. Komedija V glavnih vlogah: Fita Eenkhoff. Kari Schbnbock. Kino Moste: »Proces Casilla«. Kriminalni film. V glavriih vlogah Heinrich George, Jntta Frevbe, Rirhard Haussler. Dagny Servaes. !JdajnSka skunlna Jadran Prlmorj? RADIO LJUBLJANA Ponedeljek 2. oktobra, 7.00—7 10: Poročila v nemščini. — J-10 —9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30— 7.40 poročila v slovenščini. — 9 00—9.10: Poročila v nemščini. — 12.00—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30—12.50: Poročila nemščini in slovenščini. Napoved spoie. — 12.50—14.00: Salonski orkester vc-A. Dermelj. — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—1500: Vsakemu neka]. _ 17.00_17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pisano p:lje. daj zidane volje. — 18.30—18 45: Glasbena metf:gra — 18.45—19.00: šegave besede: Fran Lipah: Ljublianske slike. — 19.00— 19.30: šrainel »štirje fantje*. — 19.30— 19.45: Poročila v slovenščini. — 19.45— 20.00: Aktualno predavanje (prenos). — 20 00—20.15: Po'očila v nemščini. — 20 15 —21.15: Iz opernega sveta — G. Bizet: Prizori iz opere s-Carmen« — Radijski orkester vodi D. M. šijanee, pojejo Manja Mlejnik — sopran, Elza Karlovac — alt, Janez Lipušček — tenor, Vekoslav Janko — bariton in moški zbor. — 21.15—22.00: Obisk pri Fr. Leharju. — 22 00—22-15: Poročila v nemščini in napoved spore la. — 22.15—23.00: Serenale. — 23.00—2*4.00; Prenos osrednjega nemškega spoteda. Z&pctaa uvedba siraSnesa časa Na podlagi čl. I. naredbe Vrlicvncga komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorjem o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 Št. 4, Službeni Dst 5t 273/86 iz 1C13, odrejam; Cl. 1. Ob tretji uri dne 2. oktobra 19 44 se pomakne poletno štetje ur z vsemi učinki /a GO mmrlt nazaj. 6L 2. Ura. ki 0£ pridobi po prejšnjem členu, se z zakonito veljavnostjoy označi kot »ura Ive bis jih da-ja'i nsodl, mnogokdaj nepravimi. Mnogokdaj nismo upoštevan mtgljaja prr,ta bež-Jega, kakor pravimo, X la T da nas j«* vse to časo s?--rb™o telitala. Sedaj Je čas potekel: r>ri5H smo do ločnice, ko se moramo odločiti. Je/ieek na. tehtnici nase usode ne more v^č dalje ^r?kr>ti na nase premišljevanje. Mora se narrmi? za vrrino našor^a naroda na desno, ee hočemo obstati, živeti In si kovati boljšo bodoencr>t. Kažipota na ličnici knfeta na levo In na desno; na desno h Dobremu, Resničnemu, Pravičnemu, Poštertemn — na lovo pa k 7!u. v t, sr-rt, no/nHi^nj" zaradi ne- izpolnitve nade narodne ualoge. Fna pet vedi v pravo, Regu dopndPivo čfovško sožltj druga v satanovo kraljestvo boljševizma. Kam se bomo odio:*:!]? To edino vprašanji postavlja i*sr»:Ta r in« • pred nas. RavtM) v tem vpr,-;"'"" i pa ■ "eno tt*di ono za n-v. tako važno vprašanjem biti ali ne biti. Ce bomo šil vztrajno po tfesnl poti, bo naša bodočnost navzlic najtršim preizkušnjam blagoslovljena. Oili Slovenci, ki so sH za Irvim kažipotom v boljševičke mreže, so se sami izločili iz r.r»".e narodne skupnosti, zakaj boljševizem Je našemu krščanskemu, sTo\'cn-skemu bistvu In pojmovanju povsem tuj. Ker so tem izzvali vse posledice^ jih bo zgodovina nekoč pred narodom in preti Bosom ožigosala in obsodila, pa čeprav se jih danes mnogo, preveč, tega ne more nli noče zavedati. Tedaj bodo ti vsi poginili pod bičem, brcami, r*a — stre1! razjarjenega naroda, ker bo spozna!, kni so mu v teh letih uničili, Itar bi mu služilo za bodočo rast. Kot brezdušni, brezbožni, breznarod-ni sužnji se bodo za ve-"ne čase poc/reznili v močvirje pozabljenja in narodovega prokletstva. To bo pravično plačilo za vse tiste, ki danes v službi boljševičkoga satanizma izdajajo svoj narod, domovino in Boga. Zdrava, narodno zavedna in sebi ZVesta večina slovenskega naroda pa je Se preko .usodnega krizpotja. Sla je po edino preostali odrešilni poti, njej | na čelu kot prvoboritelj naše bodoč-nosti naše hrabro Slovensko domobranstvo. To je, ki nas vodi in nam dela pot hodno. Pot Je sicer strma, kamenita, zarašTe-na s trnjem in grmovjem. Toda prebiti se moramo! Roditi jo moramo z vso močjo naše volje, eđnizcni v enotnih naporih, zakaj edino ona nas vodi v novo življenje, v novi red, to je v svet resnične narodne in družabne pravičnosti in svobode. Toda precejšen del našega naroda Se vedno stoji na lofižpotjn naše usode. Olo danes, ko je ud.*'rila že zadnja ura. In vendar so imeli ti naši rojaki točno eno leto priložnost za razmišljanje. Točno pred enim letom je spričo očitne podobe komunistiČne zarote proti vsem pozitivnim elementom naSega naroda tako rekoč sama božja Previdnost tUdI te nase ro-jalce postavila pred odločitev. Vse dolgo leto so lahko gledan, poskisali, čutili in presojali, kaj je zadelo one Slovence, ki so drveli naprej po levi poji satanske komunistične ivrr.' z narodno usodo, in kaj je bilo storjenega pri onem delu Slovencev, ki ni>o zavrni]] nemške pomoči, kadar je nemška vojska, ob Izdaji Bridoglia. brez naše krivde m tudi brez nase zasluge, tudi našo pokrajino vzela pod svojo zaščito. Tam ste imeli na dnevnem redu pokolje, rop. pustošenje. poJi-r, oskrnmbe, bedo. nasilje, plenjenje, lakoto, mučenje, malikova-nje satana z vsemi njegovimi lastnostmi, ruševine, kaos in smrt — m sto imel! nasprotno temo zaščito, red, zakonitost, mir. delo, kruh, neovirano izzivi j« nje v nas tako zasidranih verskih čustev, začetke obnove in skrbstvo. Zato pač menda m treba hiti — izdajalec, da spoznaš to, kar ti kažejo zdrave oči in zdrava pamet. Romu se moremo končno zahvaliti za naše borbeno domobranstvo, ki predstavlja danes našo, narodno obrambo, če ne nemški uvidevnosti? Kaj pravite, ali bi nemška vojska lansko jesen utrpela količkaj večjo škodo, če bi takrat bedno ostanke naših vrlih Vaških straž razpodHa in jih tako skupaj z narodom nagnala v zareče žr*>io krvavega boljšejriškegn moloha? Ste kdaj poklicali razum na pomoč Jn se zamisMli v to. kadar ste pljuva1« na kolaboracijo? Oanes imamo organizirano in močno Slovensko domobranstvo, ki mu ušive tolne v gozdovih ž> dof?;n niso več kos. Vi. ki še vedno stojite na krtzpotjo in premišljujete, ste s** že kdaj mrlo jriohije zamislili in po-gnmtali. kai to domobranstvo pomeni za sedanjost in bodočnost našetra naroda ? ČG ste se mogoče vendarle že dokopali do tega spoznanja, zekaj potem še «tr.pte ali celo spletate na vse strani s sumničen.il in obsodlrami. »ko ste res prati naročnini*'? Mar č?ke+- ''i vas bo nar-^d o rej ali Slej io<3a cr* t gotovo — obsodil !n preklel , kot one, ki zaročeni oti satanskega židovskega boljševizma udarjajo v teh težkih uneh narouu v hrbet, To vas čak:**, ker boste soodgovorni za vsako nepotrebno žrtev »n izgu:»o, ki se je bo narou nekoč, ko Do presojal brez pričepe tavanja današnje čase, prav zatrdno spomnil. Ali so pač tisti, od katerih pršijo obsodbe na vse strani kot besne sline, že pomislili, koma se morajo zahvaliti, da ima-mo svojo domačo upravo, ko bi sieer čii.to lahko bilo mogoče, da bi namesto mene, ki se me lahko izposojajo po miii voiji, na mojem prostoru s:«!el tisti, ki je sedel pred m bo j? Kotna se moramo zahvaliti», da smo si že meti vojno ostvarili organizacijo kmetov, ki tvorijo nezlomljivo hrbtenico našega naroda; da imamo navzlic raznim ko-i}.: 1 ni si i«" riim »repoblikam« prehrano, kakor je marsikje drugje, nimajo, da uživamo finančno podporo; ua smo /.opet pos!a\iii marsikateri po komunistih ali njihovih ba-doijevskifa zaveznikih porušeni kmečki dom itd. itd.? Takšni »izdajalci« smo, pa smo se zaradi sprejete, nemške roke in zaradi — kolaboracije sredi najtežje in najbolj besne vojne vseh časov lahko posvetili ne-govanja in povzdigovanja slovenske narodnosti In živcu naše bodočnosti — slovenski mladini ter času in sredstvom primerni družabni preureditvi. Pametne Slovence pa vprašam, ali so žc kdaj, kadar jih zamika, da bi malo \ i.soko-polltično mislili, pogledali zemljevid In prtio rjali n:iš:> sicer ljubljeno in lepo. toda majčkeno žemljico z ogromnimi frontami, kjer se v w majhni n?er* soodloča tudi naša usoda, ter po Zdravi pameti prišli do zaključka, da smo v primerjavi t«ga v enem leto dosegli kar lepe uspehe — zaradi >;. tjalskega« sodelovanja z Nemci. In še Vpr im: Kateri od velikih, na vsak način pa večjih narodov kakor smo mi, ki so jih ?:«Vje zapeljali v volno in mesnico /i uničevanje človeške kulture in ci\ illzaeije, ki 11111 naj sledi ustoličenje židovskega tv.;' | Vika rta svetovni prestol, je užival toliko podpore kakor je je sorazmerno na;"i majhnosti in nemoei nam nudila Nemčija? Mislim, da moram na to vprašanje dati s- ■]..,-; pravilni odgovor, da tod: dvomljivce In Omailijlvčc zadnjič opozorim: Ves s\ i BliSI, vidi. čuti in sodoživlja, da za armadami narodov, ki jih je poneamniia želja po z!a(u in omrežila židovska irrra, da krva- Vljo z:i svetovno Sldovatvo* korakajo glad, bolezni, beda. boljševizem s svojim kaosom io smrtjo celih narodov, če so se sami predali. Te?la bil hi krivičen, ee no bi dal priznanja našim vrMm dom001 ancem, ki so se opajali ot> živih izvirih svetih izročil na-šee/a naroda in tako v ljubezni do svojeg?! naroda prekaljeni hiteli preko vseh s«v>-jriedovanj, obsodb, ovir in klevet v odločen, brezkompromisen boj proti edinemu "mrt-nenm sovražniku nnšefta naroda, zleeinske-nn boljševizmu, zakrinkanemu v mikavni 1: /: OIr. \'so leto so kot pravi narodni junaki v molku in preziru vseh težav in ovir u ;tv:irjali trdno fronto na^e borbe preti ofarskomn satanizmu in postali naševar trpm^enemu. tako strahotno preizknšenemn kmečkemu narodu trrlna opora, ki je ne morejo in je ne bodo nikdar mo«ii razkro-j"ti najTHi^i spretno zamišljeni poizkusi, ker Je v svojem delU in v sve i?!? IdeaHb SIo-vensko domobranstvo postalo našemu narodu prava svetinja. Z največjim zadovoljstvom moram d'**i t^nio pohvalo predstavniku nešoga naroda, našemu kmetu, ki ie na svoji koži čutil prokletstvo beljševiškega divjanja in prvi spozna* npmv'orn"st naš"jra ravnanja. V saupanjn v božjo pričnjočnost nad nami, v nicajobi svoji bičani, ljubljeni zemljici nam je vsem postal zgled enotnosti in discipliniranosti v borbi za naš narodni obstanek in s tem postavil pred nas vse upravičeno zahtevo, da mu sledimo in se enotni in brez vseh pridržkov do konca bijemo proti komunističnemu nasilju. Svoje je doprinesel tudi naš delavec, ki je#že pristopil k pripravljanju pogojev za nov, pravičnejši družabni red pod geslom: Bog, stan, narod. Storil je, kolikor je od njega odvisno in kolikor je v njegovih močeh, ki so se daleč od komunizma izkazale kot poštene in narodu zveste. S tem pa je naš delavec tudi prvi doprinesel delež k pomiritvi, ki je temelj pravega družabnega sožitja. Ne najdem primernih besedi, da pohvalim našo ljubljeno mladino, naš up in našo bodočnost. Zavedla se je vrednosti in izvirov, ki ji dajejo meč naši rasti. Zatekla se je k Bogu, zagrizla se je v bistvo svojega naroda in doprinesla že toliko dokazov žrtvujoče ljubezni do domovine, da je postala mimo izrodkov v gozdovih zopet porok naše lepše bodočnosti. Dolžan sem zahvalo vsem svojim marljivim sodelavcem, ki so v težkih prilikah dali vse svoje poštene moči na razpolago za rešitev preizkušenega naroda; preko njih pa se zahvaljujem vsej oni pošteni večini našega naroda, ki je spoznala, da je v na«i nezadržni borbi proti komunizmu naša rešitev in naša bodočnost. Vsa ta poštena večina me opravičuje, da priznamo: Spodobi se, da po enem letu, odkar smo v vel?kih skrbeh za usodo našega naroda •-prejeli ponujeno roko Nemčije in se lahko vrgli v uspešne borbo proti komunizmji ter se posvečal] celo obnovi, zahvalimo nem-širemu Vodj] in njegovim vojakom, ki so nas rešili pred zahrbtnimi savojei in nam pomagali v naši odločni borbi proti med- mrodni povezanim komunističnim izdajalcem slovenskega naroda, ter nnm tako o~mot» -;!i pogo;r« za vse ostale stvaritve mlllUlega leta. Tej znbvMi na tikoj nridm-ŽTljemo pro",nio. da hi bili še nanr^j deležni razumevanja in podpore v naših potrebah. Tej zahvali in prošnji dajemo pravi p^i"^r>riU tem, da bomo do konca zvesti naši Širši domovini Evropi vodili enotno borbo na strnni Nemčije profi skupnemu boliš'-viškemu sovražniku in njegovim za- veznibom. e*ajte neutrudno fn b^rTt° «f> hrabro! ITr^ni^e In d?*ae'T^T;n*ra fte svojo volio in hotenje* čuvajte našo e?st in nešn J7Točna! Verujte in molite! Potem nam pravična zmaga ne uide! Ravno tako kot bosta nemški narod, ki se na čelu boja proti komunizmu povsem žrtvuje in kateremu edinemu se moramo zahvaliti za dejstvo, da boljševiška mongolska krdela iz stepe še *niso preplavila vse staroslavne Evrope, Bog in zgodovina m koč za to blagoslovila, bo lahko tudi mali slovenski narod s ponosom gledal na svojo borbo zadnjih let. čeprav nas danes nekateri zaslepljeni politični egoisti sumničijo, obsojajo, ali celo prav tako kot komunisti obkladajo z izdajalci. Svoja sodbo ho povedala zgodovina. Pred njo pa bo naš mali narod zaradi tega leta stal poveliean in svetal! plutokracije in da so podkupljeni. Ponovne uradne preiskave pa so vedno znova potrdile te očitke. Tako so ustanovili Ator-ganovci *Hoferjevo agencijo*, ki dobavlja redno 14.000 ameriškim liseom slavospeve v prid Morganovii.i akcijam in podjetjem. Trust ameriških zasebnih elektrarn je ustanovil poseben dopisni urad, ki pošilja 600 ameriškim dnevnikom napade proti elek- trarnam, ki so last samouprav ali pa države. Koncem parniskih družb Ima zepet dopisno agencijo, ki objavlja po amerišidh listih članke, v katerih se zavzema za povišanje državnUl poćlpor parniškim družbam. S podkupovanjem tiska se pa bavi še posebno na debelo sindikat ameriških pivovarn, ki ima radi svojega vpliva na listo tudi veliko moč pri vseh volitvah. !zđa HI f^f Sir fvclr si SIcer poveri** EsnsrJški tisk t?e črhne niti besede o vseh procesih Ameriški novinar lahko poroča široki javnosti o tekočih dogodkih ameriškega javnega življenja samo tako, kakor je to v interesu plutokratske oligarhije. Zato rhorajo često molče prehajati preko do->v. ki bi sicer nadvse zanimali najširše plasti naroda. Lep primer je bil ločitveni proces tretjega najbogatejšega moža Zedinjenih držav in bivšega finančnega ministra Andrevva W. Me1 iona. Možak -se je ločeval kljub svojim še poznim letom od svoje žene zato, da bi ocenil neko po letih dosti mlajšo pri-Sodišče je Mellonove izmišljene razloge za ločitev zakona zavrnilo, potem ko je pod prisego zaslišalo razne priče in njegovo ž«no. Mellon pa ni odjenjal. S pomočjo svojih prijateljev je dosegel, da je sprejel pensilvanski parlament samo za njegov primer poseben zakon, ki je izključil pri ločitvenih procesih kakor je bil Mellonov, zasliševanje prič in prizadete Žehe. Na podlagi tesra zakona je Mellon res dosegel ločitev zakona. O vsem tem čudovitem postopanju, o katerem je bilo na široko govora v inozemskih listih, ni črhnil niti en ameriški list. Prav tako išče zaman amerška javnost v svojih listih poročila o vseh mogočih korupcijskih in škandaloznih procesih članov izbrane plutokratske družbe. Zadovoljiti se mora zato s poročili o ločitvenih procesih raznih holi-vudpkih div in boksarskih veličin. Cisto v skladu z interesi plutokratske oligarhije so tudi poročila ameriških lis;,-*-o perečih delavskih in socialnih vprašanjih. Vsa ta poročila so delavstvu sovražno prikrojena. O delavskem strokovnem pokretu nišejo ameriški listi kot o podtalnem re-vohieianarn^m gibanju, ki ogroža svete temelje obstoječega družabnesra reda. Tako je povprečni ameriški čitatelj listov trdno overjen, da pripravljajo v delavskih strokovnih organizacijah delavstvo za nasilna dejanja in da so nrav za prav samo visoke Sole za protidržavno delovanje, učenje v metanju bomb in pripravljanje organizatorjev divjih In nepotrebnih delavskih stavk. V času velike gospodarske krize po prvi svetovni vojni so priobčevali ameriški listi cele strani izjav in tožb ameriških plutokratskih mogotcev, kako jim propadajo posli in nazadujejo podjetja. Vsi ti članki so izzvenevali v obupen kil" r>o državnf pomoči. Zp.man pa je iskal čitatelj v teh li- stih poročil o zmerom bolj naraščajoči brezposelnosti širokih delovnih slojev, ki so jih metali preko noči na cesto brez vsake odpravnine ali podpore. Uradna poročila o milijonih brezposelnih in podatke strokovnih organizacij o bednem položaju brezposelnega delavstva so skrivali ameriški listi med oglase. Ko so pričela ameriška podjetja po letu 1935. zopet nastavljati brezposelne delavce, pa so bili listi preko noči polni poročil o teh nastavitvah! Nihče pa ni vprašal, kdaj so bili ti delavci odslovljeni in kako so živeli mesece in leta v brezposelnosti, ko so se potikali od mesta do mesta in *iveli od miloščine dobrih ljudi. Ameriški tisk tudi dosledno zamolčuje vsa uradna svarila pred raznimi hranili, mažami, zdravili in kozmetičnimi pripomočki, ki jih za bogato plačilo hvalijo na svojih inseratnih straneh. Po ugotovitvah Ameriške zdravniške zbornice je v vseh Zedinjenih državah osem dnevnikov, ki dosledno odklanjajo objavo inseratov za pre-varantske medicinske preparate. In še med njimi so trije taki, ki so last ameriških delavskih strokovnih organizacij Ameriški listi imajo o zdravstveno higijenskih zadevah sploh zelo svojevrstne pojme. Tako vodijo še vedno ostro borbo proti obveznemu cepljenju dece p.-oti črnim kozam, češ da je to vmešavanje države v čisto zasebno življenje ameriških državljanov, ki naj svobodno odločajo, da li dajo cepiti svoje otroke, ali ne. Zato so še danes Ze-dinj^ne države na prvem mestu med vsemi državami po številu smrtnih primerov obolelih na črnih kozah. Plutokratska oligarhija se prav malo zanese na vesti in pisanje ameriških listov. Zato črpa svoje gospodarske in politične informacije iz posebnih informacijskih ^poročevalcev, ki jih izdajajo razne zasebne poročevalske družbe. Te družbe izdajajo v ta namen celo posebne tiskane liste, kakor sta »Commereial and financial Cronicle« In lStandard Service«. Med dopisnimi uradi je najbolj znamenit Klplingerjev v Wa-shingtonu, ki dostavlja svojim plutokratskim naročnikom za drag denar izvirne notranje in zunanjepolitične informacije. V teh dopisnih uradih sede najboljši ameriški novinarji, narodnogospodarski strokovnjaki in statistiki. Lastniki ameriških listov seveda z ogorčenjem zavračajo očitke, da so v službi Življenje je krogotek ponavljajočih se pričakovanj, presenečenj, redkih uspehov in čestih razočaranj. Le močni, dosledni in stvarni poedinci. ki ne poznajo čustvenega zanesenjaštva. ki ne podlegajo trenutnim privlačnostim, ki so skrbni v izbiri sodelavcev in prijateljev zlasti pa tisti, ki v svojem življenju nikoli ne stavljajo vsega na eno kocko, ga znajo mojstrovati. čudimo se jim in se vprašujemo, odkod njih uspehi, odkod tem uspehom sledeča samozavest, ki vodi do zopetnih uspehov. V politični zgodovini Slovencev so prene-katerikrat nastopili dogodki, ki so bili pomenili tragična presenečenja in močno razočarali ljudsko pričakovanje. Tako je bilo ob izgubi našega zapadnega Ozemlja po prvi svetovni vojni, enako gledali zlom Jugoslavije, 8. september, krvavo komunistično revolucijo in »čudno« zadržanje Londona v vseh teh letih sedanje vojne. Spraševali smo se, kako je vse to bilo in je mogoče ter izrekali vedno enako sodbo in obsodbo: »Izdali so nas!« Vsi, ki so nam takrat pred petindvajsetimi leti in potlej do najnovejšega časa zatrjevali svojo »ljubezen« in nam obljubljali vsestransko upoštevanje naših zahtev in želja, vsi ti so nas »podlo zapustili« in »nesramno izdali«. Izdali? Ne. oni so vodili zgolj politiko svojih interesov ter zategatelj. ker sami nismo bili sposobni ustvariti snov, ki bi nas upravičevale do naših zahtev, šli preko nas. Smatrali so nas za nedozorel narod, o katerem ni potrebno voditi računa, ker sam nI pokazal zadostne življenjske sile. Torej nas niso ONI izdali? Ne, v prvi vrsti smo bili MI tisti, ki smo se pustili izdati, ki smo se izdali sami. Krivili smo zgolj činitelje i^ven nas in jim očitali nezvestobo, poteptano besedo in izdano zavezništvo, samih sebe pa nismo klicali na odgovor. Veliki smo bili v besedah obsodbe do drugih, majhni in nezreli v samospo-znanju lastnih napak in kratkovidnosti. »Izkušnje so šola življenja! t Kako smešno zvene te besede v našem političnem življenju. Doživeli smo leto 1918. in vso našo takratno nezrelost; živeli petindvajset \ct v Jugoslaviji in n'smo se otresli političnega mladostni.št \ a. Nastopila je doba pretresov našega narodnega življenja, ko bi moralo biti vrhovno vodilo naroda — pamet in previdnost. Razklani narod pa se je vrgel v avanturistično izkoriščanje vojne in se vedel kot Njegoševi srbski velikaši: Počeše se krvnički goniti. Jedan drugom vadit oči žhv, Zabaciše vladu i uTtavtl, Za pravilo ludost Izabraše.« Doživeli smo izdajo 8. septembra in po tem času ne mine dan, da bi se izdaje n«* ponavljale. »Gledao sam neslogu nesročmi, brat na brata gdje se podigao, gdje se otimlje o krunu i carstvo, Turei nam zemlju pre-otiplju.« Iz dneva v dan padajo moralne obveze, taktika je postala načelo in narodna zavest ter vztrajanje na narodnih koristih nadležen balast nove« politike. Trezni in pametni je kamenjan kot izdajalec, dobro-, hoteči in dalekovidni — reakcionarni za-slenljenec. Narod je izgubil svoj kompas. Jutri bo nastopilo pri nas stvarno življenje z vso obilico težkih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti v najkrajšem i asu. Jutri bo treba nadoknaditi vso. Česar nismo hoteli in bili sposobni pripraviti doslej. Ali bomo zmogli? Ali bomo lahko stopili takrat pred svet in dejali: »Slovenci terjamo na podlasri svojega dozorelega zadržanja ter žrtev, ki smo jih kot pozitiven in konstruktiven narod doprinesli za blagor vsega človeštva in ra uveljavi jen je pozitivnih vrednot v bodočem svetu, da se nam priznajo ta naša pozitivna svojstva ter se upošteva naše upravičene zahteve . . .mrt in je mora.] z berg jami na moiišče. O nemogočih prilikah v Rimu pričajo tudi poroč'la, ki so prodrla v Tavno^t prciko Madrida. Ta poročila prav'jo. da je bil v načrtu prevrat, ki so ga nameravali izvesti komunisti. Toda nakana se je ponesrečila, ker so nekateri prezgodaj udarili, predno so bile osredotočene iz okolice vse skupine komunistične miHce. Tako je ameriški policijski šef lahko razvrstil policijske odrede s tanki, metnlci min in strojnicami na vseh ritnafcih osrednjih točkah in nirio utegnili prevratniki zasesti javnih poslopij. Javnega spopada proti nadmoćnim severoameriškim polici:-k'm četam pa ni^o komunistični kolovodje hotelj tvegati, T ko je policijski šef v Rimu lahko v naglici izvedel razorožitev. Naraščajoče protlžidovsko razpalažeafc v Ameriki V posebnem poročilu levoradikalnega lista -»Tribune« se poudarja naraščajoča sovražnost proti Židom v Združenih državah ameriških. Dopisnik omenjenega ženevskega časnika se je obrnil na znanega ameriškega novinarja iz srednjega zapadnega predela USA ter se pozanimal za tamkajšnje dogodke in pojave: »Ne morem vam pojasniti.« — tako je dejal ameriški novinar — »zakaj nismo n. pr. pred desetimi leti delali nobene razlike med nami in Judi. Pripadali smo Istim klubom, po-sečali smo skupna zborovanja. Danes bi to ne bilo mogoče. Ločitev med nami in Judi je popolna.« Prav tako določno osvetljuje razmerje do Judov tajno vprašanje lista Protestant«, ki ga je naslovil preteklo leto za svoje naročnike In ki se nanaša na problem protižidovstva. Ob tej priliki se je izkazalo, da je nad 80% naročnikov Judom sovražno razpoloženih. 25»/« pa je izrazilo svojo pripravljenost, da sodelujejo v protižidovskem pokretu. V nekate- rih krogih so mnenja, da bi zadoščala petletna organizirana protižidovska propaganda, da bi postal položaj ameriških Židov skrajno kočljiv. To je priznal celo izdajatelj znanega judovskega Usta v Združenih državah ameriških. V številnih ameriških velemestih so se pripetili resni protižidovski incidenti. Znani odbor za preiskavo raznih dogodkov, pripetljajev ter incidentov v prestolnici ITSA obtožuje policijo, da je postopala pri tem ravnodušno, nemara celo pristransko. Će bi «e naraščajoče protižidovsko razpoloženje omejevalo na peščico mladih ljudi, potem bi ne bila to tako huda zadeva. Toda številni izgredi so dokazali, da zajema to protijudovsko razpoloženje zmerom večje kroge. Poravnaj čim prej zatistalo naročnino! Stran 4 -SLOVENSKI N A R O D., ponedeljek, 2. cktobra OH ^CaCipna mata &e $opet odphaj®... Pričetek kulturne sezone 1944*45 predstava J« Prav za prav je bilo malo počitka. Nekoli-ko več bi si ga že lahko prvoščili. Mudi se ne. Ko bi ne b lo nemirne žilice, id nenehoma utr:plje in ki naše kultume tvorce, umetnostne izvajalce, nepretrgoma izpodbuja k delu! Tako bO pr\i prčeli naši godbenik;. V ponedeljek. 25. septembra, ic bil prvi smfonični koncert novega cikla. Dirigent D. M. Sija-nec se pojavi na odru. Prv; zamah s taktirko, pomnoženi radijsk orkester zaigra Zaigra simfoničnih koncertov — Otvoritvena 4» tako. kakor smo pri njem vajeni. Vsakdo med izvajalci je umehvk. vsakdo je z znanjem, dušo in srcem pri stvari. Uspeh ne more z-ostati. šijancu in njegovim številno občnsrtvo teplo vzklika. Poleg Beethovnovega »Corio-lana«. Borodnove druge simfonije v h-molu, R Wagnerjevega Bakanala iz opere »Tann-hauier«, A. Dvofakove uverture »V priredi« 0 n E. Gregove koncertne uverture »V jeseni« je bila na sporedu tudi domača simfonična skladba A. Lajovčeva lirična simfonična pesntev »Pesem jeseni« Pritegnila je našo pozornost v prav posebn: mer. Mi a otožnost jo navdaja, jesenska melanholičnost jo prepaja. Starostna doba ljudi je nakazana v Lajovčevem delu. ki odkriva ne~~tero glasbenih lepot in vrednot. Obč nstvo je sprejelo »Pesem jeseni« z iskren:m pr:znanjem ter ;z-razilo navzočnemu skladatelju svojo skreno hvaležnost. Vrata naše Drame se odpro v nedeljo, dne 1. oktobra. V predsezrnskem repertoarju smo gledali Linh rtovoga »M itir-ka«. Seri bejev >• Kozarec vode«. M ore to v o »D on o Di.mj« n F o- Ruda dorovo »Maturo*. Predstave sc bile razprodane. Igrač so se potrudil', da je bilo ob-Minervo zadovoljno Vsakdo od njih je stori rrvojo dolžnost, tako da bile pred>tavt na, lanski višini. Omcn tj je delno preza^edbo v "Maturi«. Katjo SUaparjevo je to pot prvič podajala ga. Rasberger-\Terdoniko-v a. Nadarjena, umetnostna zrela igralka, ki je žela v tej vlog močan uspeh že na mariborskem odru. je kot Slap rjeva na no\o izpričala svoj ustvarjalni polet, potem ko nas je v tem že kot Dona Dana povsem piepr-čala. V njeni interpretaciji' študentke Katje so bil- nekater plastični poudark ^"'namu-ni vzpon-, ki so izd-tno stopnieva'i ti:...n ttične viške predstave. V manj izstopajoč; vlogi telovadne učteljice F.me Zor se je odlično z-kazala ga. M ra Danilova. Tud; ostali >x>delujoči (Debevec. Gregor in Na-blocka, Ukmarie\a. Drenovec, Gorinšek. N'akrst. V e r d o n i k. Plut. S v e t e 1 o v a I Boltarje va in G o 1 i e v a) so prispevali s svojimi stvar I va-mi k uspehu predsezonske predstave Nekater. med nj m' so svoje lanske interpretacije delno izboljšal'. Režija je C. D e b e v č e v a. Za nedeljo 1 oktobra, \c napovedana otvo-rtvena predstava sezone 1944-45 Uprizoril1 bodo I. Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. — Delo je zrežiral in pripravil M 'an S k r b ' n -s e k . ki s:ovi kot eden najboljših poznavalcev Cankarj.^-dramatTca Nedvomno je tudi to delo vestno pr pravil kakor smo pri njem že vajen". K sodelovanju je pr'tegn I one igralke ter igralce, ki jih je smatral za najboljše interprete posameznih vlog. Prav je. da od-p:ra Dram" novo sezono * Cankarjem z njegovo odrsko umctn'no. das" jc nc moremo postaviti na vrhove njegove dramske ustvarjalnosti. Tudi Opera se že vneto pr pravlja Pevke n pevc se marljivo zbirajo k vajam dasi bi neman potrebovali še oddiha. vnel p ov o i In ega m 0 $ a Lejse Zupassc |e spet csrečll betotoajiffrtic Lojze Zupane je zelo plodovit. Ne miruje. Brez odmora zbira in snuje. Je menda najplodovitejši v vrstan mlajših ustvarjalcev. Z ljubeznijo nam odkriva be-lokrajinski folklorni svet. njegovo posebnosti in čare. Komaj je spregovoril javnosti v nedavnem razgovoru z zastopnikom našega lista, že je razveselil naše male z novo zbirko belokrajinskih pripovedk. Naslov je dobila zbirka po prvi pripovedki Svirel povodnega mo^a«. Naša mladina bo zvedavo prebirala zgodbo o mladem pastirju v gorjanskih rebri h, ki je imel srečo, da je našel na skali piščal povodnega moža. V usodni uri mu je čarobna svirel rešila življenje s čudežnim, rezilnim spevom: Piskaj, poj. igraj, svirel, da bo vsak se zavrtel; naj bo trobast. naj bo šoba »t, naj bo mator ali mlad, vrti naj se ko kolovrat! Toda mladina bo uživala tudi ob 13 ostalih pripovedkah in še ob skieprih treh ciganskih. Svireli povodnega moža« sledijo: »Kuvač. Pihač in Sedačc, nato /Tam za goro živi dober možiček« -- palček, ki je doživel pri hudobnem krčmar ju grenko razočaranje, pa »Zdravilni grozde. Trije bratje — en sam pir«. »Trije bratje -- vsi ErrT£2rj3! J osin: h pripovedih bedaki«, ^Butorajski Marke«, »Mlinar brez skrbi«, »Ali si kaj jezerih. »Denar cvete«, »Smrkavi ženina. O kosi, cepcu in mački;:, »Kako sta drvar in vrag kvartala*. 'Pastir in vrag«, »Vraga je ukanik, »Pastir s čudežno vrečo«, »Ujetnik v sodu«, »čevljarček in lakomnik- ter Ciganske«. Vse bodo razvnemale domišljijo mladih bralcev ter jih presajale v čarni belokrajinski svet. ki je prepoln skrivnostnih prigod in bajeslovnih bitij. Lojze Zupane je kakor v Belokrajinski h pripovedkah«, ^Veiikanu Nenasitu »Dedek povej« ter r»Bili so trije velikani« tudi tukaj v svojem pripovedovanju sočen in prisrčen. Čutiš, kako ga veže tepla ljubezen z vsem tem pripovednim bogastvom. Stavki so kratki, "mes se vrstijo nekatere manj znane besefle, ki jih pisatelj zarđaj tolmači v posebnem slovarčku manj znanih besed. Akad. slikar Ciril A b r a m se je poglobil v Zupančov belokrapn.ski svet ter je s svojimi posvečenimi slikami spretno ponazoril osebe in okolje pripovedk. Omeniti je tudi tisk TJčiteljske tiskarne v Ljubljani. Lojze Zupane zasluži ob svoji najnovejši zbirki novo pri^narje Naša jnvnost se mu bo najlepše oddolžila s tem da bo pripravila svojim malčkom največfe veselje z nabavo L. Zupanoeve - Svireli povodnega moža«. Ee, šolniki In šolaffi v steri Lfasblis Spomini ina ljubljanska realko (iS*>s~~ 1S&2) Opisna geometrija je zanimiv predmet, toda te uene ure so bile pri nas precej dolgočasne. — Italijanski jezik je učil, kakor v šestem razredu, profesor Joiap Borghi. Ker smo bili zadostno podkovani v italijanščini, je govoril Borghi med poukom le italijansko. Cotali smo razne italijanske klasike. Profesor nas je nagovarjal, naj tudi v počitnicah in po šolskem izstopu gojimo italijansko literaturo in nam priporočal lahko umevna dela. — Anton Rajč je učil slovenščino in je razlagal slovensko literaturo prav natančno čatali smo srbo-hrvat-ske pesmi o kraljeviču Marku V sedmem razredu smo imeli tudi Miklošičevo berilo in slovnico. Anton Rajč je razlagal prav obširno slovnico in staroslovenščino. ki je bila sicer interesantna, toda za dijake-real-ce težavna. V drugem semestru je zbolel Rajč in več tednov nismo imeli v slovenščini nobenega pouka. Naposled je prevzel ta posel Fran Leveč, katerega smo bili veseli. Toda Leveč je bil z nami začetkoma zelo nezadovoljen, ker smo bili v slovenski literaturi premalo podkovani. Pri njem smo čitali Vodnika. Prešerna in Levstika. Leveč se je z nami prav prijazno razgovarjal ter nas bodril, naj čitamo doma, kadar imamo čas, slovenske knjige, v počitnicah pa naj gremo v naravo, na sveži zrak. da se okrepimo. Dejal je večkrat: Pojdite v naravo, oglejte si naše lepe kraje! Za potovanje ne potrebujete denarja, vzemite si s seboj nekaj kruha, za žejo pa je povsod dosti dobre pitne vode.« — Fran Globočnik je učil prostoročno risanje. Kot dijaki smo imeli Glo-bočnika prav radi. saj je med poukom večkrat povedal kako smešno anekdoto. Kot star mož pa ni bil posebno vnet za telovadbo; drugega mnenja bi bil seveda, če bi sedaj živei. V sedmem razredu je bilo petnajst dijakov, od teh štirje Nemci, štirje Italijani, ostali pa Slovenci. Prepira glede narodnosti ni bilo; pouk je bil sicer nemški, a govorili smo vsak svoj jezik: Nemci nemško, Slovenci slovensko, Italijani italijansko. Italijani so bili v nemščini prav dobro podkovani in so govorih s Slovenci nemško. Incidentov zaradi jezika ni bilo. Dijak Pla-hota. sin vojaškega krojača v Hilšerjevi ulici, je izgubil nenadoma svojega očeta; revežu se je omračil um in si je z britvijo preprezal vrat in umrl. Kot Piahotovi kolegi smo se udeležili vsi sončenci očetovega pogreba. Planota je bil najboljši dijak, od-ličniak v vseh razredih. Po absolviranju rpr»,?T? je šel na Dunaj v vejro akademijo ter postal avstrijski č?ctnik. Tudi temu se je omračil um in se je kot mlad -častnik ustrelil. Njegove zemeljske ostanke so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga pokopali pri Sv. Krištofa. Planota je imel tudf sestro, ki jc bila prav čednega obraza in lepe po-stave. Omožila se je pr^d dobrimi 50 leti 'er vzela nekega avstrijskega častnika-stotnilca v zakon. Dne 1. maja 18S2 smo imeli prost dan. ker se je tatorat po šo*ah praznoval prvi maj. Sknrmccra IžJeta msmo napravili, oač pa sem šel v družbi kolegov Gortrpa iz Slavine in L/i^ri? iz Trbovelj peš iz Ljubljane na Ježjico, Ga™e'fne, Tacen in št. Vid. PCo+ rUv^ki m«smr. šli v ""bpno rrost'lno. po-čivolt dobil shižbo na č*o-škem. Gorim je študiral kmetijstvo dve leti na Hrvatskem, kier je ostal tudi nekaj časa na nekem velikem posestvu kot gospodarski uradnik, nato je opustil to shižbo in Se! v Trst. kier je bi! zaposlen pri nekem podietju svojega bosrato:ra strica Josipa Gorupa iz Reke. Oba součenea sta že emr-la. Gorun ž° pred 50 let3 v Trstu, a Logar še tip dolsro tega na čVškem. Bližala se je matura Pismena matura je bila meseca junija, ustmena pa dne 13. in 14. julija 1882 Pismena matura je trajala pet dni. in sicer od ponedeljka do vključno petka. Pisali smo matematiko, nemščino, slovenščino (Nemci francoščino), italijanščino in opisno geometrijo. Pisali smo v veliki risalni dvorani in sta v vsaki dolgi šolski klopi sedela po dva učenca. Pri matematiki smo dohili tri precej težke naloge in prav toliko nalog iz opisne geometrije. Iz italijanščine smo dobili krajšo povest za prestavo iz nemščine v italijanščino. Za nemščino smo dobili prav zanimivo nalogo: »Zgodovinski spomini na Sredozemskem morju-. Za slovenščino na smo morali obdelati prav pomemben rek: »Mi- sel, da smo samo ljudje, naj nas ponižuje. 7! ^\ t S) p Da smo ljudje, ta misel naj nas ponosne I CJfPGC-JKCS C V %Q*H HU — Ustmena matura je bila tudi v C stori . veliki risalni dvorani, iz katere so vse klo- I Fo uvidevnost« upravne oblasti prej pi odstranili. Izpiti so trajali dva dni; vsak I maJ° najpotrebnejši v mejah moino&ti maturant je bil vprašan dopoldne iz mate- I mleko. So to noseče in dojite i iere. I* bolnik; oiroei in stanki. Obrok mika je matike in fizike, popoldne pa iz geografijo in zgodovine. Dijaki so bili v matematiki in fiziki prav dobro podkovani. Jaz sem dobil iz matematike dve nalogt, in sicer iz sferične trigonometrije izračunanje zmerne cone ter neko komplicirano kvadratično enačbo. Obe vprašanji sem prav dobro rešil. Senekovič in Knapič sta pri matema- R pa po štiri tiki redovala. Zvedel sem pozneje, da sta jf Vprašanj mi dala red odlično«, toda strogi dr. Mr- hal je protestiral a vi asih. ve Ra je več. tudi potrošniki dobe več, kakor P* je zapsano v nakazilu. Nekateri pa d* be po dva decilitra, drugi t po pot litra in več- Po dva de i! tra t,a d be bolniki in starčki. kaUar je mleka več Do tu je vse v reda. c p3 je. kekd neka. re mlekar-l ke mleko dele. V n«*ki družini imajo tri bol ruška naka/i a Na4opi srečen (»an, ko I je meka več. d: dobi vsak po stri decilitre, skujaj torej IZ decililrov. Vs .kdo bi pričakoval, da bo mSckirka v/ela najprej mero za en liter in potem za i.va Ucci, l ar bi bilo na hitreje in edino pravi'no. Ona pa je očividno nrusarne>a mn*mja, zakr.j mleko toči in meri v deciliter . . . Da (d-meri »iter dvajset, mora tort-j d\ana.i>tkrat odpreti pipo. dvanajstkrat nato>!ti po de*l. dvanajstkrat pipo zapreti in dva-a > krut deci izprarniti. da »oUmeri« prtd,isuo kolic-ino mieka. Ker pa mit ko to»i, ka.Utir \ točijo vino. in ne zajema, je razumlivo. da se naredi v vsaki merici vsaj za en e n-I timeler nen, kar da nedvomno Vtega -kuji paj en deci pen, in če pomfslfano. da po 3 iizik:*lnerr» zakonu ra mestu, kjer že stoji i eno telo. r.e more stati istočasno kuko clru-upravitelj. moj star znanec in intimen pri- I ^o, pridemo do čudiih zaključkov. Ne pic-iatelj. ter mi pravn: ^Vaša sliko sem vide! I ('e na \0w da ffre razdeljevanje na t«kšin tedni pri nekem starinarju na desnem bre- \ rr čin mnogo počasneje od rok in da čal a eru Ljubljanice za Starim trgom.« Začude- \ aolg.i vrsta gospodinj, ki imajo r.ujno delo no gra gledam in pravim da je to nemocro- li ,n 0ir-jke če. saj se v svojem življenju nisem dal ni- | * prizadeti pričakujejo, da bo »Prevod« koli fotografirati. Bffaier pa vztraja pri 8 uredi! tudi to vprašanje. — Opazovalec, tem. da je slika pri starinarju in da naj si B « jo grrem ogledat. Takoj sem se res napotil tja in kaj vidim: moja fotografija v okviru iz leta 18S2.. kpr sem bil maturant, je visela na steni naprodaj. ^Koliko stane ta slika brez okvira ?« vprašam starinarja *To ni slika, to je fotografija.^ mi odvrne starinar. Vem, vem, koliko pa zahtevate, g/a ponovno vprašam. Deset krajcarjev dajte, mi odgovori. Jaz vzamem fotografijo, starinar na okvir in 10 krajcarjev. Da je prišla f LOgrafija k starinarju, se je zgodilo takole: Ko sem zapustil stanovanje K Po dolgem času naj bo spet beseda o tramvaju. Prav za p&«*V ne o tramvaju ■ v>. me m, marveč o njegovem uslužb^ nstvu. Zbor tramvajskih vozačev in sprevodnikov je razmeroma velik. Tem možem gre nedvomno javno priznanje, saj opravljajo od jutra do večera, dan za dnem težka in včasih kar mučno, enolično službo. Kljub velikemu navalu ob nekaterih urah so vestni, vljudni in pošteni. Marsikateri sprevodnik celo s humorjem krajša čas eramoto in prav tako zaslužijo, da pridejo pred javnost. Tramvaj, ki je pod vodstvom takšnega uslužbenca, ki se s potniki samo prepira, ;j obratuje samo zaradi lepšega. Kaj njemu j mar, če vstopajo ljudje v voz! Tudi če I ravno vstopa sedemdesetletni starec aH % starka se ne zmeni. Voz mora naprej! Če 1 kdo pade, je sam kriv! S potniki v vozu i je brezobziren in surov, niti materam z yi otroki v naročju ne prizanesle in, če je § »potrebno«, s sunki postavi vsakogar na cesto. Prav tako si drznejo kogar koli ezmerjati in tudi dejansko napasti, kakor se je zgodilo 21. septembra t. 1. na viški potrebovala, starinarju in tako je prišla tudi moja fotografija na staro kramo. Po maturi smo imeli v neki restavraciji skupno večerjo, kamor smo povabili tud' vse profesorje. Ko so restavracijo zaprli, smo odšli v kavarno »Slon« ter tamkaj prepevali. Profesor Knapič je zbral poleer sebe več dijakov in z njimi prepeval, drže"-V roki e;vojo palico. Profesor FJorThi i° gle dal od dal*** ta zbor, s«71 glasno krohota1 ter dejal: >Ne vpite, boste kmalu vsi aretirani!« Petje je bilo vedno glasnejše, naposled je prišel fcavarnar ter nam vljudno pokazal vrata. Prezgodaj je oilo, da bi šli domov. Korakali smo po Dunajski cesti ter prišli do glavnega kolodvora, kjer pa je bila na žalost restavracija že zaprta. Knapič je malo godrnjal ter se jezil, naposled pa nasvetu je Borghi, naj gremo vsi domov. Z Jeršinovcem sva šla v šolski drevored za duhovno semenišče ter sva na klopi počivala. Zazvonil je cerkovnik ob štirih zjutraj dan«, šla sva nato domov. Tako smo dokončali ljubljansko realko razšli smo se na razne kraje. Italijani v svojo domovino, od Nemcev eden v Celovec, drugi v Maribor, tretji v Zagreb, ne- Q ne neprijazne sprevodnike, da ne bodo de kaj Ljubljančanov pa nas je ostalo v Ljul ljani Prosti smo bili. Zidali smo si v svoji domišljiji zlate gradove, a je bil marsikateri pozneje razočaran. Vsi moji profesor j in součenci so umrli, dva součenca sta se ustrelila, in sicer Plahota kot nadnoročnik in Jeršinovec. sm okrajnega šolskega nadzornika v Črnomlju, ket mornariški častnik. 5>amo ia7 živim, toda zame bo tudi prišel čas: Ko suh in bled — odšel bodem na drugi svet.« Konec. Osebne V sredo 27. t. m. je dopolnil primarij v pok. dr. Fran Gosti svoje 80. leto. Izhajajoč iz družine s sedmimi otroki, ie v Ljubljani maturral 1883. od koder je odšel na Dunaj študirat medic no Pri strokovnem študiju so ga zlasti zanimala predavanja o psihiatriji pri prof. Krafft-Ebingu in prof. VVagner-Jaureggu Zato se je po kon-čan:h študijah odločil za ps:h:atrijo. Po službovanju vrazličnih umcboln'cah je ubjlant L 1906 dobil mesto pr:marija-vo_ litelja v bolnišnici na Studencu pri Ljubljani. Leta 1910 je prevzel mesto prima-rija v novi goriški umobolnici. Zaradi vojne z T+alijo je bil zavod premeščen v Kro-meriž na Mora vskem Leta 1919 je prišel v Ljubljano, kjer ie dobil mesto v novoustanovljenem zavodu za umobolne v bivši prisilni delavnici na Poljanskem nasipu Leta 1934 je stopil v pokoj. k; ga zdaj mirno uživa. Kljub požrtvovalne:nu ielu v stroki pa si ie znal oritrgati časa za slovstveno delo Pisal je zlasti strokovne razprave in članke v zdravn ških in zdravstvenih rev inh ter napisal tudi prvo slovensko knjigo o psihiatriji »Miste- progi. Bilo je ob 19.30 v Stanu in domu. Motorni voz s prikolico v smeri proti Viču I se je ravno ustavljal, ko jc začel sprevod-9 nik v prikolici zmerjati nekega potnika in I udribati po njem, češ da mu je bil rekel L| baraba. Tega navzočni sicer niso sl?šali, ^ sprevodnikovo postopanje pa je neopra-I vidljivo tudi v primeru, če bi bilo to res. Vodstvo električne cestne želczniee bi i3 storilo prav, če bi izločilo takšne in podob-?- B ne neprijazne sprevodnike, da ne bodo de-)- [I lali sramote ogromni večini, ki zsledno in 1 pošteno opravlja svojo dolžnost ter ne stili ka za prilikami, da se vsaj 50-krat na din I sprička s pntniki, ki izražajo začudenje, i kako je takšno obnašanje v teh časih še I ir.ojr;;če. Opazovalec — ■■■■■MBMMBBBgSaSEEraS^ j rij duše«. Za »Slovenski Narod« je napisal nešteto podlistkov o dunajskih odrskih novostih, dramatikih, umetnikih m umetnicah, a tudi o najsrčnejših kulturnih vprašanjih, pisateljih in drugem. JubiianUi, svojemu dragemu, zaslužnemu, dolgoletnemu sotrudniku. iskreno čest tamo in mu želimo zdravja do skrajnih mej človeškega življenja. Na tehniški fakulteti je bil diplomiran za inženirja elektrotehnike g. Vidmar Herman iz Maribora. — Poročila sta se v cerkvi sv. Petra gdč. Majda Ulčar in Stanko Jeraša. Čestitamo! Nespametni >o oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zjjjodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost. Zavedajte se, da če v devetindevet-desetib primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem tako.) po danem znaku alarma v zaklonišče! Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa. Dr. Fran Vatovecr 23 01) zori slovenskega Ob stoletnici ftflVB&l^tU!) Cleivveisovib »Noviec liUfiiWi«a Ob bežnem pregledovanju Novične vnanje izgra-jenosti se poraja vtisk pestre slikovitosti. Po drugi strani pa se nedvomno ustvarja s hipertropijo čas-niških oddelkov pretiran rubrikalizera. Vsebina se duši v oklepu vnanje oblike, misel se drobi in megli v oblikovni prenabreklosti. Čuti se potreba po preosnovi lista, ki naj se zrcali že v vnanji obbki. Toda d r. B 1 e i w e i s je vztrajal do konca na Novični tradicijski vnanji podobi. Prepričan je bil, da je tako za list najbolje. Dokler je živel, ni bilo n*isliti na kakšne spremembe niti v nebistvenih zadevah Novic. Tudi njegov dejanski naslednik dr. Pokiukar je imel za kakšne nove pobude v Novičnern urejevalnem sestavu* gluha ušesa. To bi mogli soditi po tem. ker je kmalu po njegovi smrti že sledil preokret v tehničnem urejevanju lista, med tem ko je ostala dotlej Bleiv/eisova čas-niška dediščina v oblikovnem in tudi stvarnem pogledu povsem nedotaknjena. Novi, reformni vidiki v načinu razmeščanja No-vičnega gradiva prodro iznenada sredi 1891., komaj nekaj mesecev po dr Poklukarjevi smrti.85 Novo uredniško vodstvo je brž preobliko- valo Novicam njihovo vnanje lice.! Vzgled drugačnih urejevalnih načel, ki so bila od vsega začetka uresničena zlasti pri obeh naših prvih dnevnikih v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu«, je bil močnejši nego skoraj polstoletno tradicijsko urejevanje Novic. Tako je tudi za Novice napočil čas, da so se prilagodila novim, primernejšim urejevalnim pogledom in potrebam. V razmiku desetletij se je morala zdeti Bleivveisovim in Poklukarje-virn naslednikom ter prenekaterim Novičnim čitateljem prva stran lista vencarle nekoliko čudna, morebiti celo eksotična, če je šlo n. pr. za uvodnik o »Oteklem vimenu« ali pa za sliko krave mlekzrice sredi prve strani. Občutek smešnosti bi nemara ne bil upravičen, ko bi ne bile Novice zlasti od L 1848 po vsem svojem bistvu, zvoku in poslednjem namenu narodno politični časnik. V stari ponošeni, obrabljeni obleki so bile Novice še bolj toge. okorele ter nesodobne. Sprememba je prišla čez noč. Novična vnanja podoba je sedaj zelo poenostavljena. Kopica rubrik se je sesula, namestu njih se je uveljavilo pet, šest do sedem stalnih oddelkov. Težišče Novic, ki je v bistvenem pogledu zanihalo na politično področje, se je sedaj tudi formalno, oblikovno pre maknilo v to smer. V Novicah z dne 3. julija 1891 ni namreč na prvi strani več rubrike »Gospodarske stvari«, temveč p o 1 i t i č i i uvodnik, datiran iz Ljubljane z dnem izitja lista. V rubriki »Državni zbor« so natisnjeni govori poslancev v dunajskem parlamentu. Politično informacijsko gradivo je osredotočen^ v Palitičnem pregledu-. Domači oolitični prispevki spadajo pod »Domače dežele*, ostali politični dogodki iz najrazličnejših držav pa so nanizani v »V n a n j i h država h t. Gospodarski članki in novice so pri-občeni v Narodnem g o s p o d a r s t v ui, med tem ko so v Raznih r e č e h< združeni prispevki, ki so jih preje uvrščali v »Novičarju« ter >Mno~)viTstn.h no-icah«. V tej rubriki zasledimo precej novic, ki so povzete po mariborskem »Slovenskem gospodarju <. »Poučne stvari« pa so postale časniško torišče romana, črtic in drugih najrazličnejših sestavkov. Poleg Dopisov« je omeniti še budimpeštanske tržne cene in kurze na dunajski borzi na zadnji strani. Priključen je še Oglasni del, ki je v tipografskem pogledu že precej sodobno izdelan Toda ta tehnična razporeditev, ki se je uredniško vodstvo zanj odločilo kar sredi leta in v oči vi dni naglici, je le prehodnega značaja. Pač pa je bila s pričetkom L 1892. dopolnjena in dognana razvojna pot Novic v njihovi poenostavljeni vnanji podobi. Urejevalna tendenca, ki je silila k enostavnejši vnannji obliki, je ostala do konca Novic ne-izpremenjena. * Uvodna rubrika je »P o 1 i t i š k i oddelek« s političnim uvodnikom ter »Političnim pre- gledom«. Navadno je v tem okviru priobčen še ta ali oni politični članek. Obrtniškemu stanju ter njegovim potrebam je posvečena rubrika O b r t -ni i«, razpravljanju o kmetijskih zadevah pa K m e-t i j s t v o« s »K me tijskimi raznoterost-m i«. V »P oučnem in zabavnem delu« s Poučnim in zabavnim drobižem< pa je zajeta snov raznih prejšnjih rubrik, med tem ko so >N o v i c e« prevzele gradivo, ki je bilo preje razmeščeno v »Raznih novicah«. Tukaj so objavljene ljubljanske, dnevne, ter najrazličnejše drobne novice z vseh strani, večkrat tudi poročila o zasedanju kranjskega deželnega zbora. Seveda se je obdržala tudi »L istnica vredništva«, ki pa nima več tiste sočnosti in tistega patriarhalnega obeležja, kakor ga je imela ta rubrika v časih Blei-vveisovega urejevanja Zaman je bila prošnja v -Pozivu od gorenjske strani«, naj se list »iz pietete do rajnega neumrljivega njegovega ustanovitelja in na mnogo strani resnično pravega očeta našega naroda, pač prezgodaj preminulega dr. J Bleiv/eisa urejuje in ohrani, kar je naj več moč, v njegovem d**hu in po njegovih načelih.i Bleiv/eisovega duha je še bilo v Novičnih stolpcih, o njegovih tehničnih urejevalnih načelih lista pa ni bilo nobenega sledu več. (Dalje) »s Novice 1891, 26. Stev. 39 »SCOVENSK! NAROD«, puueđe***, *. eartobr* »m Stran 5 > Majhno življenje Pred osemdeset mi !eti se je rodila Pep*a nekje \ star2m delu mesta ob Ljubljanici, id je prepreden z ozkimi ulicam", ob katerih to visoke, druga k drugi tcst.o stiaijene hiše, šc vse prekr te s patino s-ve preteklost:. Te hiše majo nešteto mračnih, tesnih poefetresnic, v katerih skriti polagoma odnrrajo zadnji poganjki patricijskih ljubljanskih družin. Pepca se s cer ni mogla ponašati z imenitnim rodovnikom Njen oče ie b:I samo skromen meščanski krojač. Njena mati pa nč drugega k < ;r skrbna, dobra mati Pepca sama je bila majhen, droben, ne lep n ne bistroumen otrok. Cev nekaj [et je pa dobila sestr co. ki ©c je razvila v lepo. bstro dekletce. V šol Se c Pepca z veliko muko naučila nekoliko brat n pisati, potem pa je ostala doma. ker sta st :r:a spoznala, da n: za šolanje. Naučila se je šivati gumbnice in je pomagala očeti- pr Šivanju. Vse dneve je sključena pre-Scde.a nad clelom in potrpež'jivo šivala, med Tein ;a je m aj>a sestru Anica rasla, sc ."obla *n razcvctalu \ zalo dekle. Anici je oče kupoval lepe obleke. Kdaj pa kdaj ji je celo dovolil, OB je sla. s prijateljicam: na kakšno zabavo. Pepca pa ni šla n kamer drugam, kakor do branjevca in trgovca po vsakdmjih oprav-kh in ob nedeljah z materjo k maši in popoldne k večem cam. An:ci so fantje p*eal: p:semca. Včasih je katerega skrivaj prebrala Pepel. Bij so tako lepa. da se je Pepca od gin jenja razjokala. V zvenečih verz h so zaljubljeni fantje opevali Ančne »kot žametna noč črne lase« in njen »VtTnski v-tki fdas« ter »nebesno modre očt«. Pepca pa je ime'a rjave redke in trde lase, (hobne oči. bik ie majhna, debelušna ;n de^na lopatica ji je močno štrlela s hrbtišča. Vendar pa ni za vdala sestri lepote n sreče. F?:]a je kar zadovoljna in ponosna, da ima lepo, občudovano sestro. Ko je bilo Pcnci devetnajst let in Anici sedemnajst, se je v njihovo družino prsclil stričev 5n. Mirjan jc bil !cp, resen fant. Pridno ie študirat, z drugimi rečmi se pa ni dost-" ukvarjal. Pepca mu je skrbno stregla. Krpala mu je obleko. Šivala mu je sraice n mu vsak dan presni jala posteljo. Kadar mu je obleko posebno lepo očistila in zakrpala, "jo je fant hvaležno pogledal in se ji nasmehnil. In vsak takšen smehljaj je Pepca zakle-n:'a g'oboko v svoje srce. kakor največji zaklad. Vsak zase j- je pomenil najglobljo sreče. Veselilo jo jc. da se je Marjan samo njej tako smehljal, da se je samo z njo tako rad raz-govarjal. An ce pa se je skoraj izogbal. Ta mena sreča je trajala več let. Dob ršen kup Marjanovih smehljajev je bilo skritih -n shra-njenlh v Pepčinem srcu. Vsako nedeljo }e Pepca moI:la za bratranca, da bi ostal zdrav in bi srečno doštud ral. Marjan je res srečno končal studije in se odpeljal na Dunaj. Ko sc je poslavljal, je Pepco dolgo držal za roko in ji rekel, da je najboljša duša na svetu. Pepca je jokala od sreoe. Tudi Anici je Marjan potem segel v roko in tud njeno roko je precej dolgo držal v rvoj;. Rekel pa ni drugega, kakor: Anica! Oba sta zardela, potem pa mu je dekie iztrgalo roko in zbežalo. Pepca je spet šivala Njeno življenje se je enolično pictakalo |z dneva v dan. An:ca je postala učiteljica. Marjan je včas'h p'sal z Dunaja Vselej je pozdravil Pepco, »dobro dušo« :n Anico. Nekoč pa jc prispelo od Marjana debe^ p:smo. Oče je med branjem trikrat snel očala, da mu jih je Pepca s sukneno krpo oč'stila. Psmc je b le res zanimivo in važne, kajti prav na koncu je Marjan napisal, da prosi za Ani-č:no reko. Pepca je ostrmela z odprtimi ust. Nehote se je prijela /a prsi. Tam notri jo je tnko zabolelo. Morda pa sc je kratkovidni oče zmoti? Ponovno mu je skrbno očistila očala in «a prosila, naj rsti stavek še enkrat prebere. Ne, n: se zmotil. Nb in potem ... Anica in Marjan sta se pač vzela. An;ea jc sestr; nr.znala. da sta se z bratrancem že dolgo imela rada. že takrat, KO je Pcpea. kakor naj več j: zak'ad. skrivala v srce njegove smehljaje :n je Anica dobivala kupe n-sem cd drug h oboževalcev. »Marjan ;e čisto drugačen od drugih, prav zato ga :mam iako rada,« jc Anica prizn:!a Pcpci. »On nr n nikoli pisaril ali govoril o bledi luni in drugih taksnih nes-'anostih ...« Žiri jen je sc ni ustalio nt- za trenutek in ni se snrcmcnio niti za las Pepca je šva'a gomlmice in krpala suknjiče Anca jc p:sala z Dunaja, da je srečna. Poslala je sfiko svojega sir.ka. zavitega v bele čipke. Nekoč je stan krojač obolel in fho ugasnil. Potem je Pepca sama s vala dalje. Globoko sklonjena nad srVanje je sede'a ves dan ob ozkem visokem oknu in čas je enakomerno polzel dalje. Leta so minevala Star očeto\ prijatelj jc nekoč hudo bolan ležal y bolnišnici*. Mati je mcn'Ia, da bi se spodobilo, da ga obščeta. V nedeljo mu je Pepca nesla v He'ritnico zavoj keksov in lonček kompota. Bolnikov sosed je bi! mlad mož s č-nm; brčicami in ognjen'nr očmi. Ko O lem *n mmem Zamorci znajo govoriti z opicami Dcživl|aii afriškega raziskovalca — „Vidim te, gorila, nismo tvoji Svoječasno je afriški raziskovalec dr. Ar-thurst dobil od guvernerja afriške kolonija Sierna Leone dovoljenje, da sme ustreliti dve gorili v Mendenski pokrajini. Po teden dni trajajočem napornem potovanju je raziskovalec s spremstvom prispel v Mendenski pragozd. Vest o njegovem prihodu se je hitro razširila in poglavar nekega zamorskega plemena ga je prišel obiskat, da bi mu ponudil svojo pomoč pri lovu na povodne konje, šele ko mu je gost sporočil, da je prišel samo z namenom ustreliti dve gorili, ki jim pravijo domačini v onih krajih ba-booni, je prišel poglavar v zadrego in z veliko obzirnostjo mu je pojasnil, da ne more verjeti, da ima res namen ustreliti gorilo, kajti gorile so domačinom svete živali in zato bi na mestu ubili vsakega lovca, ki oi gorilo ustrelil. Ker je dobil poglavar povelje, naj gosta ščiti in ker je imel raziskovalec priporočila z visokih mest, mu je Poglavar predlagal, naj se rajši omeji na povodne konje. Toda afriški raziskovalec je vztrajal na tem, da ustreli gorilo, še istega večera je krenil na pot. Zvedel je, da mora biti goril-ska družina približno en dan hoda 1aleč v gozdu. Ker je imel s seboj dobre lovce, ie bil prepričan, da ne bo težavno ustreliti gorilo, kajti te opice se urže navadno po cele dneve na istem mestu. Zvečer istega *.me je res zagledal staro gorilo, pa je bilo že pretemno, da bi jo mcgel uspešno zasledovati. Zato je postavil «, svoj'mi lovci šotore oh potočku. Zjutraj on 4. pa so krenili proti vzhodu, dokler sc ni pojavil domačin, ki jim je ves razburjen povedal, kje se skriva gorila. Afriški raziskovalec je morat napraviti precej velik ovinek, če je hotel priti proti vetru do goril. Ko je stopil čez majhno trato, je navalila nanj tolpa domačinov. Pobili so ga na tla, mu vzeli puško ter zvezali roke in noge. žal dobre četrt ure na tleh v ujetništvu zamorcev, ko so se naenkrat začele z druge strani trate močno majati veje. Zaslišal je srdito renčanje in iz gostega vejevja se je privalila velika gorila. Bil je orjaški samec, ki je obstal na robu trate in pokazal lovcu ostre* zobe. Raziskovalec se je gorile ustrašil, kajti kolikor je poznal navadne teh živali, je vedel, da se gorila pripravlja na napad. Res jo je takoj ubrala proti njemu, napravila je nekaj korakov, potem se je pa ustavila, poskočila in se začela gugati. V naslednjem trenutku je stopil eden izmed zamorcev proti opici. B:l je brez orožja. Približal se ji je na 20 korakov, potem se vrgel na tla in začel kričati. To je bil znani znak ko ko engoloj bvama ma kuma ki«, kar pomeni v zamorskem jeziku: »Vidim te, gorila, nismo tvoji sovražniki.« Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Orjaška opica je nekaj časa mirno stala, roke je imela povešene ob telesu, njene oči so dobile čuden izraz, naposled se je pa obrnila in odhlačala nazaj v pragozd. Več minut so se slišali glasni kriki in od vseh strani odgovori na te krike, potem je pa zavladala v pragozdu spet tišina. Presenečeni raziskovalec je ostal nekaj časa sam. Kmalu pa je prišel neki zamorec in mu vrnd puško, drugi pa mu je prinesel torbo z naboji. Nato so ga zamorci izpustili in izginili. Pozneje je dr. Arthurst celih 17 dni iskal drugo gorilo, pa ni nobene našel. Po vrnitvi se je pritožil guvernerju. Stari guverner ga je mirno poslušal, potem mu je pa odgovoril smeje se: »Dragi gospod, proti temu se ne da nič uskreniti. To so bili zamorci men-denskega plemena. Njim je gorila sveta. Prepričani so, da jih gorila ščiti. On: znajo baje tudi govoriti z njo. Gotovo so ji torej svetovali, naj vas pusti pri miru in zbeži nazaj v pragozd, in gorila jih je ubogala Bajanica Nič niso pomagale grožnje z najhujšimi » Sicer nerad verjamem, da znajo govoriti z kaznimi. Domačini so se delali, kakor d.i i opicami, toda v pragozdu se dogajajo čudo- sploh niso razumeli. Obenem pa so pazili, vite reči, o katerih nimajo Evropci niti da se mu ni zgodilo nič hudega. Tako je le- j pojma.« Indijska žena živi kake? stsžnfa K'kor povsod na vzhodu, je rud: v Ind ji glavno delo žensk sedeti doma ter skrbeti za gospodinjstvo in družino. V mesrh in siromašnih krajih so seer zdaj indijske ženske zaposlene tudi :zven doma kot delavke v t\omi-cah, toda v splošnem je to le redek pojav Žensk&m pripada vzgoja otrok. če občuješ v Indiji z ljudstvom , je občaj rpra.šati očeta koliko ima otrok Odgovori t: recimo, da ima enega. Ce pa prideš k njemu na dom. se prepričaš, da :ma tri, in sfcer sina in dve hčeri. Ce na putem vprašaš, ali ta dva otroka nista njegova, ti odgovori, da so vc-.i rrje njegovi, da pa je samo deček otrok, a ostali dve le dekl:ci. Vendar Pm v Indij deklet ne zametu jej O, kakor b- utegnil kdo misliti. Če imajo starši dovolj sredstev, hodijo tudi hčerke v šolo n doma so zaposlene, dokler ne dorasejo, namreč do 11 odnosno 12 leta, da znajo vsa domača dela n da se lahko o može. Kaj jc svoboda, tega seseda ženske v Tn-diji ne vedo. Ker svobode ne poznajo, je tud ne pogrešajo. Od otroških let jih dr^ domi zeio strogo in j'h stražijo kakor redovnice. Prjatcljice lahko ob/iskujejo. same s^ na ne sinejo sestajati s fanti. Na n j novo mož'tev začno starši militi, ko je dekletu i5 let,- a se dekleta tud: že prej može. Tak-it na f^c zmerom najde m'adenič. k: začne pnhajnri k staršem. Pri njih uz:va ugled, s svojo :zvo- ljcnko pa more govorih' samo vpričo ?tar?ev ali znancev. Izključeno je. da bi šel z njo na izprehod. To bi mu niti na nrsel ne pri>Io. Za dekletom hod: fant včasrh precej do'go, zlasti, če je dekle še premlado, ali če Starši nimajo dovolj denarja, da b: mogli hčerko omožiti. Včas h se pa \ zameta hitro. Dekle potem odide ;z cčetove hiše n žvi v novem domu t ko. kakor so živele njena mati. babica in prababica. Hiše skoraj ne zapusti. Življenje žen-k v Indiji torej n: zavidljivo Kes je f^ccT, da ravnajo možje z njimi lepo in da prc'tžno vzorno skrbe za družine. Toda žena možu n'. prijateljica gumo žena o mat' njegovih otrok. Mož j: ničes-r ne zaupa in z njo govori samo o d'»mae h zadevah. On je goepodar. Njegova \oIja mora zmerom in povsod obve'iati. Toda žčne so po večini zadovoljne, poslušne :n t"he, ker so tako vzgojene, da spleti ne mislijo z lastnimi možgani. Rod-b:ne v Indiji so tkoro zmerom vzorne. V njih vladi mr :n z-dovoljstvo. To pač velja bolj za preproste Ind;jce, med tem ko jc pri indijskih veljakih precej raz v ratnog i. Hudo zlo jc rudi. da se pomeži mnogo premladih Ind jk. Mn g^ razvad so Angleži \ Ind'j i že ho-tc.i zrreVri, a Je zaradi prehudega odpora prebivalstva ostaio pri starem. Poča-i pa In-d ja mdi v tem ozira napreduje. V Turčiji je Kemal dal žensk svobodo in jo jc napravil za priTčno enakopravno z mo'k'm. pa se bo podobno počas/i zgodilo tudi v Indiji. Kakor vsak dan, je prišel Pavel popoldne v slaščičarno blizu parka, čim je smel zapustiti pisarno, kjer je bil zaposlen kot inženjer. Ana, njegova dražestna nevesta, ga je že čakala in Pavel se je ustavil pred njo. očaran po njeni lepoti. — Kako krasna si! —- je vzkliknil zaljubljeno. Ana se mu je pa samo blaženo nasmehnila in dejala tiho: — Mamica-je že odgovorila na moje pismo. Seveda je privolila v najino poroko, saj sem vedela. Tudi papana bo omehčala. Obljubil me je sicer sinu svojega starega prijatelja, toda končno stori zmerom, za kar sva se odločili mamica- in jaz, — Vidiš dušica, tvoja bojazen je bila torej odveč. — Saj se nisem bala zaradi svojih roditeljev. Težave bodo s teto Meto in njenim zakladom. — Kdo je pa ta teta Meta in o kakšnem zakladu govoriš? — Teta Meta ni nobena malenkost, dragi Pavei. To je popanova sestrična in stanuje v naši vili. Zelo neprijetna stara dama. — Zakaj je pa kratkomalo ne odslovite? — Saj sem ti dejala, da to ni nobena malenkost. Prvotno je bila naša hiša last tete Mete in ko jo je prodala papanu, si je izgovorila, da bo lahko stanovala v nji. dokler bo hotela. Po smrti svojega moža je izjavila, da je stric zašpekuliral vse premoženje in se preselila k nam. Papa ni nikoli verjel tej njeni pravljici. Prepračan je, da je teta skrila vse svoje številne dragulje in denar nekje v hiši ali na vrtu. Papa je izračunal, da mora imeti teta zelo mnogo denarja. Nikoli ni imela zaupanja do bank in bankovcev. Gotovo ima vse spravljeno v nakitu in kovanem denarju, to bo pravi zlat zaklad. Saj vendar veš, da nismo več bogati in papa je prav za prav vesel, da stanuje pri nas. Potrpežljivo prenaša njeno tiranijo, ker računa s tem, da nam bo nekoč vse zapustila. Mnogo da na teto Meto, ona je proti najini poroki. — Ali veruješ tudi v ta zaklad, Anica? — Ne vem, to me sploh ne zanima. — Cuj, — je dejal Pavel, — prijatelja imam, ki zna čudovite čarovnije s svojo bajanico. Z njo najde studenec, globoko v zemlji skrite kovine in zaklade tako zanesljivo, kakor da leže pred njim na zemlji. V sredo pojdeš domov, kaj ne? Tvoja mati me bo gotovo povabila in s seboj vzamem tako bajanico, da ugotovim, ali je pri vas skritega toliko zlata, da je vredno prenašati tiranijo tete Mete. Ko je prišel čez teden dni v vilo. so ga sprejeli tako prijazno, kakor se spodobi za ljuJbljenega ženina. Le teta Meta ga je merila z osorni mi pogledi od pete do glave. Pavel je takoj prvi večer napeljal pogovor na bajanico in njeno čarobno moč. Govoril je strokovnjaško o zemeljskem in električnem izžarevanju, češ da ima s seboj bajanico, ki lahko z njeno pomočjo igraje najde vsak zaklad. — Ta vaša vila je zelo stara — je zaključil Pavel in morda je v nji kje zakopan zaklad. Naj bo že kakorkoli, iskal ga bom. Njegovemu bodočemu tastu so se zai-skrile oči in prigovarjal je inženjcTJu, naj začne iskati zaklad takoj drugi dan. PaČ pa je Pavel opazil, da je teta Meta strašno prebledela. Ko se je pripravljal Pavel k počitku, so se odprla vrata njegove sobe in na pragu se je pojavila teta Meta. Previdno je zaprla vrata, stopila k Pavlovi postelji in dejala z drhtečim glasom- — Lepo vas prosim, ne iščite tu zakladov! Saj ste že našli zaklad — Anico. — Saj ste vendar proti najini poroki! — Ne, nisem več. Nasprotno: Hočem vam pomagati, zlomiti zadnji odpor očeta vaše neveste. Samo eno vas prosim — ne iščite tu zakladov. — Kaj se bojite, da bi utegnil najti zaklad? — Ne. Ne bojim se! Vem. da ne boste ničesar našli, ker ni tu nobenega zaklada. To je pomota, legenda. Moi mož je prišel ob vse. Kar mu je bilo Še ostalo, je požrla vojna Nobenega premoženja nimam, ne draguljev, ne denarja. — Zakaj torej ne poveste resnice? — Ker nočem nastopati v vloai siromašne sorodnice, deležne milosti in miloščine. Razvadilo me je prejšnje blagostanje, a zdaj Sem že prestara, da bi se izpremeni-la. Toda lagala nisem nikoli, niti z besedico nisem omenila zaklada. To si je izmislil moj bratranec in v zaklad trdno veruje... Prosim, ne uničite me! — Dobro — je odgovoril Pavel, ki se mu je starka smilila. Toda zakaj potem takem ni>te z rodbino svojega bratranca prijaznejši? — Ker bi mi potem ne verjeli, rja sem bogata. Samo siromaki so skromni in prijazni ... Ko je Anica naslednjega dno Vprašala Pavla, kdaj bo začel iskati zaklad, je odgovoril : — To ni več potrebno. Teta Meta mi je zaupala, kje je skrit zaklad vaše« hiše. — Kje pa? — V mojem naročju! — je odgovoril Pavel smeje in zaljubljeno objel svojo nevesto. Mesto !sp'0tic9 ki se mazij® le z mi^jSisarji Muhd iti skrbi na J fegsših žensk na svetu Mesto lepih žen-k je Santa Fe.v Ar^entin'". I dajala dekleta od svojih Častilcev kratkomalo Ta slava si* je po^*: ruz-irila po vsej Južni 1 — ugrabljati. Ta reč je terjala seveda novih Siftrateva žena m bila ptepMjivka .je iepea odhajala, jo jc prosil, naj mu prihodnji da?- Vr,nc ^ slacJice- Pepca je radcvolje Obljurrla. Kurvla je pri Znlazniku dve kremo-vi rezin', k so se zdele njej višek vseh ze-merska dobrot. Tudi nnznaneaa bolnik^ je z npm: zc'o razveselila. Hotel ji je zanje dat: denarja, toda Pepca ga ni hotela vzeT češ od bolnikov ne sme* jemati denarja. Neznanec je postal ro^em še bolj prijazen in zgovoren Povedal ji je, da se :menuje Robert, da ^e knjigovodja in da je na svetu čisto sam. Dobri Pepc- se je hudo zasmilil in naslednji dan mu je prinesla kar tr" kromove rezme. V bolnKirco je hodila še potem ko je stari očetov prijatelj ozdravel in od^el domov. V rdeči žametasti pomnaduri je pr:na.ša!a Robertu Za-faznikove kremo ve rezine, ki j "h je kupovala "žsvojih mal:h prihrankov. Robertu go od s'le teknile, zato je bil s Pepco rud* od sile prija-z~p ^'ečkrat jo Je prijel za roko. 6e j^ prav od blizu zagledal v oči in ji vneto zagotavljal, da je edina duša. ki jo ima na snetu in ji bo vse t-sečkrat poplačal, ko ozdravi. Pepca si je pripela krog vratu črn žametast trak in si pri-sjra na slamnik šop črešenj ter mu vsak dan prinašala kar po pet kremovih rezin. Toda nekoč je na^li Robertovo posteljo prazno Hudo sc je prestra5:la Morda je umn? Strežnce so se ji smejale. Umrl, — kaj še! Od?el je Kam? Domov seveda. Odšel je. Domov ... Pepca se je opotekla. Pomnadura z rezinami ji je skoraj padla :z rok Odšel je. in nič ji ni povedal, da pojde N:ti naslova j; n> dal. Niti poslovni se ni. Tst krat se ji je zdela pot domov neskončno dolga :n naporna .. Sedela je ob visokem oknu. š:vala gumbnice in čakala. Robert je \edel njen naslov. Morda pride. Ob vsakem moškem, k: je šel mimo, Ksantipa jc b*Io ime ženi grš^eg- modrijana Sokrata (v 5. stoletju pr. Kr). Kazn: starodavni pisatelji jc si kajo kot prepir! j ivo ženo. ki je ubogemu Sokratu gren:Ia živ jenje. Zlast' rimsk: pisatelj Geli p>e o njej. Mnenje tega moža se je potem raz'irilo v svet. Gelij jva nc-lepa zasiiuga je. da iše danes ljudje misijo, da jc bila klsantipa t:>kšna žena. kakr;na ne sme biti. Zato še diines marsikateri mož reče svoji srni ženi Ksantpa. Pa poglejmo, kaj je resn'ca glede te žene. Prcd.^cm vemo, da so bile žene starih Grkov navezane samo na gospodinjstvo Mož se je izživljal predvsem v javnosti, medtem ko je b la žena privezana na dom in jo je mož zanemarjal. Zanmivc je. da Sokratov slavni učenec modrijan Platon nikjer v svojih spish ne prpoveduje ničesar f'abe5a o Ksantipi Ko je bi Sokrstes v ječ' in čakal na smrtno kazen, na katero eo ga obsodil: po krivem, ker tedanjemu svetu niso prijal: njegov: visoki nrav-nostn: nauki, nam Platon slika ganljiv przor: »Ksantipa je sedela z otrokom zraven svojeca moža, jokala ie 'n vzdihovala. Sokrat pa je pozval svojega prijatelja Kritona. naj odvede Ksanf'po domov, ker nj mogel prenašati žalosti svoje ljubeče žene.« • Imamo pa tudi prčevanje Sokrata samega o tem. kakšna je prav za prav bfa njeaova žena. Sam je priznal njeno dobro srce, ko je oovoril svojemu sinu: »Ce ne moreš prenašati take matere, potem ne moreš prenašati niti I sreče same.« Prav za prav je bHa Ks::nt:pa ubcž'ca v za- 1 konu Kako naj b b la vesela svojega moža, ki je bil čudak, k' ni nosil niti čevljev in je imel,pozim: n polet, na seb; zmerom st; pla>č in ničesar drugega. Medtem ko so njegovi to-\.>r:š; prejemal: p aee za svoje poučevanje, je bil Sokrat s/merom brez denarja. Grki-komik Arietofan se je javno posmehoval Sokratu, češ da si z same skopocti ne da stric; lase in se ne koplje Kljub vsemu temu je prišla Ksant pa v zgodo v no kot nrep'rli'va žena. in celo Severni Ameriki. ~NTe samo iz oe>taI:h argent nsk h mest in iz sosednega Urugvaja, temveč tudi -z oddaljenih dežel. z!ast: iz južnega dela Zedmjenih dr/av. prihajajo najlepši, najbogatejši in najodličnejšc možje, da b'i si izbra'i /ene med lepoticami v tem mestu. Povpraševanje po dekletih tega mesta je tako naraslo, da so postala pravo izvozno blago. Mladenke v Santa Fe smatrajo nekako pod svojo častjo, da bi se mož:le z mladeniči 'z domačega mesta, temveč čakajo na tuje miljo-narje. Ker je ta zadeva postala tako huda, da je zače'a resno ogrožati družnske razmere v S:mti* Fe. so mer-tni očete izdali odredbo, ki domae'nom v bodeče nrepovedujejo poroke a tuje", če si prej ne priskrbe posebn'h oblastvenih rir/c'jer.j. Ako se je ^kaza'o. da takšnegJ dovoljenja skoraj ni b !o mogoče dobiti, so w ukrepov. Sled'1 je predpis visoke globe za družine, k: bi se njih dekleta poročila /unaj mesta brez posebnega dovoljenja. Uspeh ie bil ta, da so začelr starši budno pa^'t; na svoje hčere, tako da so tc ž;ve!c kakor prave jetnee. Končno so sc obrnile ženske :z Santa Fe s posebno spomenico na argentinsko vlado naj razveljavi ukrepe mettne uprave, k' Lo nedvomno nczakon'ti. Pravijo, da žive zaradi teh ukrepov v pravih srednjeveških razmerah in terjajo, naj j:m vlada vrne VSO svobodo. Ce bo ta poziv naletel na gluha uv;sa, tedaj đc bodo baje obrnile na svetovno javnost, ki bo nedvomno imela dovolj razumevanja 7.\ težave »najlepših žensk na sveto«. Pomagati pa jina t cveda Svetovna javnost tud: ne bo mogla in hotela, ker je vsa za Jeva bolj burka kakor žalo'gra. Požeruhi med ptiči čc bi žf©vek jedel v enskeisi raraerju, bi moral pojesti na tlan okrog 50 fcg hrane Če kak človek malo je. navadno pravimo, da ;-e k^kor pt:č. Kakor mnogo drugih sodb, tako tudi ni pravilna sodba o ptcah. Večina ptic ne jć malo. ampak so med nj'mi nekatere naravnost požrešne, da jim je težko najti par. Če bi človek pojedel tolko. kolikor ptr-ca. bi mora! spravit: vase dnevno najmanj okrog 50 kg hrane, sorazmerno z velikostjo 'n težo svojega telesa Med pticami pa jih je mnogo, k- pojedo vs?Jc dan več kakor zna.-a njih telesna teža Taleča n. pr. ki jo vsi poznamo, poje v 24 uriih dvakrat toliko, kolikor znaša ni ena telesna teža. Vei:k požrešnež je tudi vodomec. Neki prirodoslovce je dogna, da požre vodomec trikrat tolko hrane kakor znaša njegova teža Ta ptej z velike spretnostjo lovi :n povživa ribe med kater.mi so mnoge do polov:co tako vel ke kakor cn s^m Velik- požrcineži so prči mladiči v gnezdu. N'koli niso siti. kar jim starši prne&ejo ie premalo. Le redko se primeri, da mlad: kcs; ne pojedo sproti črvov, ki jih prnašata v gnezdo kosovka in kos. Med nticann roparcarni so nekatere ki se tako nažro, da od lenobe ne morejo letet:. Zlasti tedaj, če so nekaj časa stradala. Vrana je po svoji po/rcšnosti pri-Jovično mana. Nekoč jc neki mož Opazoval jato jastrebov. Prileteli so nad mrtvega konja n so v pol ure požrli vse meso do zadnjega vlakenca. Po tej pojedin'' so bili jastreb: tako neokretni, da eo mogli leteti komaj nekaj metrov daleč. Debeli mežie so debri piloti Znano je. da je rimski vojskovodja in cesar Julij Cezar ukazal, da morajo bit' vs' ljudje, zlasti vojaki, v njegovi najbližji okolici debeluhi, Cesar je bil prepričan, da debeli ljudje ponoč m:mo spijo, med tem ko vitki in suhi ljudje neprestano kujejo zarote. Kc.že. da so po tem ravna tudi anglesVi letalci miniatef Kingslcvvvood. ki so mu posebno všeč debeli piloti in pa debelo strežno osobje na letalih. Drži se menda mnenja strokovnjokov, k' trd-jo. da so debeluhi najbolj-.: piioh za daljne polete. Ti ljudje namreč jedo z zadovoljstvom, ter nekako lažje prenašajo napore in mraz. je dvignila glavo, vselej, kadar jc kdo potrkal, se je zdrznila... Toda Roberta n: bio. Kdo ve. kje se je s prijatelji norčeval iz ma!e neumne Pepce. Polagoma jc pozabita nanj. N:č več s* ni pripenjala žametastega traku krog vratu in tud-' slamnika s črešnjam: ni več nosila. Neke zime jj je umrla mati V majhnem, tesnem stanovanju je postalo samotno in žalostno. NekajKrat se je pripeljala z Dunaja Anica z možem in sinkom To so bili za Pepeo, svetl\ prelep: dnev:. Takrat ni niti enkrat prijela za šivanko. Neumorno je tekala k trgovcu in branjevcu, pripravljala, kuhala in cvrla, saj je mali kodrolasf Aci hotel neprestano jesti. Dobri Pepic; so v veseli vnem rdela hca in žarele oči. Neko po'etje je v mes)tu morili epidemija in Pepca je pisala sestr'. naj ne prihaja v po-sete. Toda An "ca je n" ubcg-la Pepca je spet neumorno tekala k trgovcu |n branjevcu in od jutra do noči je v tesnem s pohi'tvom pre-ob'ožcnem pritličnem stanovanju radostno vr-skal visok otroški glasek. Neko jutro pa se je sred: vrska prelomil, se prelil v zategel, obupen jok: »Mamica, glaven buba!« Aci je zbolel Ni hote! več jest.. Veseli ogenj v temnh očkih je za vselej ugasnil. Pepca je tekata od zdravnica do zdravn ka in se končno vsa zasopla zatekla v cerkev. Pokleknil j je pred nebeškega priprošnjika v zlato okrašenem '* oltarju in ga iz vse duše rotila: »Pomagaj, za božjo voljo, reši ga!« Zaman Drobna, nežna cvetka je ut hala. M: b':o več rešitve zanjo Zjutraj petega dne, ko 60 prvi sončni žark- prisijali skozi visoko okno. ni Acija n;če.Har vee bolelo. B'ed. ne-g'ben jc ležal med blazinami. Se tisto popoldne, ko so zagrebl" pri Svetem Kržu mak) bcio krsto sta sc An ca n njen mož odpeljala nazaj nj Dunaj Potem n- Pepca nikoli več vide a ne sestre ne svaka Čez nekaj let ji je sestra sporočila da ji je mož umrl. Tako ie tud' Amca ostala čisto sami sredi veselega hrupnega, modernega Dunaja. Pepca jo. je povab la. naj se prcsel k njej. toda Anica ie vabilo odločno odk'oniia. Nikoh več noče videti kraja ka j" ie uarabil najdražje Pepc- so opešale oči. Nič več ni mogla šivati aumbne Pa ji je s'učai naklonilnov počel Med plemenit mi obubožanimi mehčani, ki so bih včasih stalni odiemalc: njenega oče'a, je 'mela š~Tok krog znancev Postala je posredovalka med nj'mi in rtarnarji ali zastavi jalu, kadar jih je prisilila beda da kaj prodajo ali zastavijo. Neke jeseni fe umrla Anca. Pepca je podedovala po njej z:boj oblek in penia Te obleke sj je potem sama nrenared la "n jih prilagodila svoji, majhn:, sključeni postavi Ponosna je bila nanje, ker so bile iz drage sv'le :n krojene moderno. Tako je ostala sama na svetu Njeno življenje je teklo kot mirno tekoča »oda Btla je preprčana. da je vse grenko ir» Sri^v-o že za njo. Živahno je drbbnela po m**cvi. ulicah, vsa drobcena in sključena. Če si jo astavil in jo povprašal, kako živi so se njeni drobn: očesi živo zazrli \ate in dobrodušno je povedni:: : »I. tako. tako Na čudne v že Bog da. Dobre, plemenite duše mi pomagajo.« M'wli!a je na svoje tihe, skrite prijateljice, k' životarijo v me-tn'h podstre:nicah živeče spominom in preteklosti ter se sramežljivo bore s skrto bedo. ki je najpristnej:a in jnore najboje rszmnetj bedo in trpljenje sočloveka. loda prav pod konec ž'vljenja. je bila stari Pepci namenjena še ena kapljica pel'na. poslednja m nrav z: to morda najgrenkejša: morala s»e ie, ;zscl'ti z stanovanja, v katerega se je r-red več kakor petdesetimi leti s starš) j>reseH|g kot mlado dekle Morala je pustiti vse tsto. kar jo je s tisočermi nevidnimi, toda k-epk mi vezmi še vezalo na živ-Ejenje Tsto. ozko visoko okno, kjer je nekoč čakala Roberta, okno. ob katerem je presedela tr.l ko dni in zakrpala toliko suknjičev. Kateri-krat se j' je zazdeo. da še vedno vidi očeta tam v dc>;iem kotu pri oknu. kako se s svojimi kratkovidnimi očmi in z očali na koncu nesu. nizko sklanja nad delom, pa mater, to ljubo, dobro, n koh ne mirujočo ženico, kako vse neumorna drobenclja iz kota v kot. briše prah s predalnika, rahlo otira steklen zvonec, pod katenm se skrvnestno nasmiha Brezmadežna, prestavlja klečeče porceanaste angelčke. In Gn' dve postelji tam. Niti 73 las nista premaknjeni Prav tako stojita, kakor sta stali takrat, ko r,ta oče in mati še živela Na desni je umrl oče. na levi je za vedno zatisnila materine ljubeče oči. Oh, kaj m ne vidijo v blazinah še odtisr njun'h ljubih, drobnih sivolasih glav? Na njeni, ki je pomaknjena v kot prj vratih, pa je ugasnU Ari, s»ladki kodrelašček. In vse to. vse te spomine naj pusti in gre. Saj vendar ne more. Ne more! Toda gospodar vseoa tega ni mogel, niti hotel razumeti in to še tem manj. ker je Pepca zadnji čas bolj neredno pTačevala najemnino. Kaj b: stara ženska s tolikšnim stanovanjem? Preseli naj se kam v podstrešnico h kakšni drugi stari samic", kjer naj prcž:votari svoj poslednji košček življenja. Pepca je morala ubogati. Preselila sc je k stari semici v pcidstrcšnico. Postelje in predalnik je na škripa jočem vozičku odpel jid starinar. Tistf dan. ko se je Pepca prC&eJSa, je stop la v tuj svet. da se ji je srce skrčilo od strrhu. Vse je bilo tako tuje. tuje. tuje. . Ko je zvečer sedela v.tuji sobi. je spoznala, da živi predolgo. Da je na svetu ooVeč. Če bi bila prej umrla, bi ji bilo vse to prihranjeno. In goreče je začela moliti k svojemu angelu varuhu, naj j: skoraj pošlje dobro bek) ženo-smrt. Tako je molila vsako jutro in vsak večer, dokler končno ni b:la njena molitev uslišana. Hladna, dobrodejna dlan. je za vedno umirila njeno ubogo srce. Zjutraj so jo našli mrtvo, mirno se smehljajočo. Srečanje z Neznanim je moralo biti zanjo lepo. veselo doživetje. Tako je mala, dobrodušna Pepca z lahkoto prestopila prag večnosti, da se vsa majhna in neznatna spet izgubi * množic* tistih, ki so odšli pred uj^ ►StOVE^Sri M ARO D«, 9. JMUhim 1M4 Štev. 39 Nepregledno otočje med Tihim n Indijskim oceanom je presenetljivo bogata zakladnica za emografska in zoologa raziskovanja. Toda ta zakiadnica se odpre le onemu, k: vzame, kijub tehničnim napredkom naših dn\ V račun pomanjkanje, napor, bolezen in vsakovrstne nevarnosti. Raziskovalna odprava barona Viktorja Plessena v Malajskem arhipelu je prinesla po desetletnem delu bogat znanstven plen z Balinez'jskega področja :n z otoka Bornea. Da prideš prmitivnim plemenom, ki žive na divjih otokih Južnega morja, sredi nedostop- - film - fflo pri lavcih na človeške glave vin navadah in zakonih. Le na ta načn smo dosegi- polagoma in z veliko potrpežlj:vostjo, po mesece dolgem prizadevanju, njhovo zaupanje in si končno pridobili celo njihovo pr-jateljstvo. Na razumlivo presenečenje vseh filmskih strokovnjakov smo bli odpotovali brez gotovega scenarija odnosno rokopisa. Odkloni! sem. da bi Že doma »nap:sa!i film«, saj nisem imel namena snemati film po ameriškem vzorcu, temveč sem hotel ujet; na filmski trak pravilen prikaz življenja teh zapuščenih in napol Snemanje zvočnega filma na otokih Južnega morja rđi pragozdov m tropičnih močvirij daleč od vsake civilizacije, do »živega«, se moraš med nje pomešati, "moraš z njimi živeti, da sri polagoma pridobš zaupanje. Samo tako moreš spoznati dušo teh napol divjakov in njihove zakone, kj določajo nj:hovo razmerje do okolice, njihov življenjski ritem in usodo. Ed:no film jc ono sredsvo. ki lahko predoči milijonom cviliziranccv ta tajinstveni svet z vsem njegovim romantičnim čarom, ki že leta doigo poln- strani raznim potopisnim in senzacjc&im romanom. Vodja odprave si je bil od vrega početka svest težav, katere bodo morali premagati. Ko je pa še njegova miada žena vztrajala na tem. da se bo tudi ona pridružila ekspediciji in smatrala vse skupaj kot »poročno potovanje«, se je zdela že vsa zadeva več kot romantična. »Vsi izvedene'«, je dejal baron Plesgen, »katerim sem povedal namero svoje žene, so mi energično odsvetovali m si bili edini v tem. da prisotnost žene na tako težkem potovanju komplicira vso zadevo v nedogled. Toda prot: temu. kar si mlada žena vtepe v glavo..., ni leka! Pozneje se je S'Tveda izkazalo, da ne bi f'lmanje nikdar šlo tako gladko izpod rok. ako moje žene ne bi bilo poleg___ Po vestnih pripravah in dolgotrajnih poizvedovanj" h smo nastopili težavno in tvegano pot. Z dolgimi čolni, izklesanimi iz enega debla, smo se začeli prebijati skozi brzice Kaja- divjih prebivalcev pragozda. Seveda se je moral ta prikaz osredotočiti na bistvo dogajanja o rej naselbini, nedotaknjeni od vsake c:viliza-cije *n je moral vsebovati pole^ vse eksotično-sti okolja tudi tol:ko splošno človeško zanimivega, da bo mogel fJm vsakemu evropskemu gledalcu nekaj nud t'. K ko pa oriti do takega scenarija, ki bo izpolnil te zahteve, ne da bi pctvarjal resnico na ljubo ceneo/m zunanjim efektom? Iz te zadrege nam jc pomagal naš prijatelj Topang. stari duhovnik plemena Dijakov, Čigar nafclonjenosi smo s' osvojili in brez čigar pcmoč ne bi iz našega f:lma nikoli nastalo to. kar je. Vsaka vas na ct; ku B >me*i ie pod nevidno, toda zato nič mm i učinkovito v ado »adata«. Adat je nep'san sveti zakon, kateremu je r»od-rejen celoten živeli otoka in katerega smo vzel- kot izhodišče pri p sanju n. šega libreta. S pomočjo Topan^a smo prirlobMi Še druge stare domačine, ki so nam pomagal-' pr-' sestav-Ijanju scenarija in k; eo bili vsi. si Topangom vred. v svoj- mladosti še vneti lovci na člove- ške glave. Divjaki kot avtorji filmskega rokopisa je pač nekaj svojstvenega. Tako je počasi nastala zgodba o ljubezni pogiavarjevega s»na Anji do male sužnje Iring. kajti tudi v najbolj zapuščenem pragozdu poznajo to čustvo, ki je "zvor raznim tragičnim konfliktom. Tako kaže Ufa-film »»Zakon pragozda« belemu človeku, da so osnovne sile človeškega ž:vljenja kot lakota, ljubezen in časthlepje povsod iste. tudi v najbolj enostavnih obiikah tuzemskega življa. 1 * Štiri mesece potem, ko smo se z našemi enostavnimi ladjami »zasidral'« pred to naselbino sredi Bornea, je prispel, po nič manj rru-dapolni vožnji % po marsikaterem burnem doživljaju, drug. del naše odprave, tehnični štab, to je operaterji in drugo pomožno osebje z dragocenimi aparati in drugmi pripomočki. Bil je že skrajni čas, kajti tudi tu, v pragozdu osrednjega Bornea čas hiti in priganja, čeprav ne tako kakor v kakšnem filmskem ateljeju v daljn- Evropi. Čim dalje bolj pogosti na ivi so oznanjali prhod deževja. Bilo pa je tudi že vse pripravljeno. »Zvezdnce* in »zvczdn:ki« so že znali svoje vloge, saj so se jih ue:li tedne dolgo. Sodeloval so vs« domačin* do poslednjega vaščana. Posebno težavno delo pa so imeli operaterji. V drveči vodi stoječ a*i na močvirnatih tleh ležeč, mučen: od raznih pikajočih muh in drugih žuželk in tresoč se še od mrzlice, so opravili skoraj nadčloveško delo. K temu pa pripomore edinole zagrizenost in izredna ljubezen do filmskega dela. V vasi je blo tedne dolgo vse v znamenju fil-manja. Staro in mlado se je drenjalo okrog kamere in, operaterjev. Kljub vse i previdnosti se je vendar neka krat prekrš:l »tabu«*) in potem smo morali vprašati ptičj' polet, preden smo smeli nadaljevati z delom Za op:s vseh težav in potrpljenja molitev za lepo vreme, veselja in razočaranja. k: so trga]i naše ž:vce, bi b:Io treba napisati celo knjigo. Toda n^š f:Im je kljub vsemu napredoval -n po ^tir* mesečnem nanornem delu smo ga tud: srečno dokončal1, ne da bi bilo treba po Torancovem predlogu v gozd in duhovom na ljubo vlovlti — človeško glavo. *> Pri prim'tivnih narodih nekak nepisan ž:v. licnr.ki zakonik, ki predočuje, česa se og'b^ji, da ne bi imelo zate zlih posledc. Filmska anekdota: Boječ spremljevalec Ko je šla Mana Hoist. k'i igra v filmu »K ic dolžnost!« g'avno žersko vloro, nekega večera iz ateljeja domov, jo je zasledoval neki gospod, kateremu je bila oč:vidno všeč. Ko jo je bil nekaj časa boječe opazoval, se je opo-gum 1 k »napadu« :n jo vprs-'a! ako jo sme spremiti. Holstova Gospod zdravnik je bil tukaj, ko pa je odhajal, je tako deževalo, da sem mu morala posoditi tvoj dežnik.« Mož: >0, škoda, sedaj dežnika ne bom več videl.« 2ena: >No. no. zdravnik ga bo že vrnil« Mož: 'Ne verjamem, ta dežnik sem si namreč sam pred dobrim letom izposodil od njega .. .< KRAVJI KOG Milanček je mestni otrok. Ko je prišel prvič v svojem življenju na deželo in zagledal kravo, je vprašal mamo: »Mama. kaj pa je to?« >To je krava,« mu je povedala mama. »A kaj ima na glavi?« •>Dva roga.« Zdajci je krava glasno zamukala. Ves zavzet je vprašal Milancek: »Mama, s katerim rogom je pa zatrobila?« ZANESLJIVO ZNAMENJE Jožek: ^Naša mamica je rodila otroka.« Mihec: »Mi je deček ali deklica?« Jožek: »Deklica, saj jo že pudrajo.« PRI FOTOGRAFU Fotograf: j Ali boste dali svoje otroke povečati ?« Stranka: »Hvala, saj bodo sami zrasli.« NENADOMESTLJIVA Bankir je vzel v službo novo tajnico. Ne-I kaj tednov potem ga je vprašal prijatelj i trgovec, kako je zadovoljen z njo. >0, zelo brihtno dekle,« je odvrnil ban-! kir, »vse v pisarni je spravila v tak nered, j da bi zdaj sploh ne mogel ničesar opraviti brez nje.« DIPLOMAT Jožek: »Očka, kaj je diplomat?« Oče: »To je na primer človek, ki ve, kdaj se je kakšna dama rodila, a je pozabil, koliko let šteje.« PREVIDNOST JE POTREBNA Jože: »Zakaj se zmerom tako previdno vsedeš na stol?« Miha: »Moram paziti, da mi moja žena ne podloži svojega klobuka, ker bi ji moral potem kupiti novega . . .« NJEGOVA DRFŽINA *Moj zakon je prava republika?« >Kako to?« »Moja žena ima gospodarsko ministrstvo, moja tašča opravlja vojno ministrstvo, a moja hči je minister za zunanje posle.« »Ti si pa gotovo predsednik te republike?« »Ne. ne, jaz sem ljudstvo, ki plačuje davke . . .« KDO SE 2ENI Mihec: »Očka, ali se osli tudi ženijo?« Oče: »Kako neumno vprašuješ! Sploh se samo osli ženijo.« OČESNE KAPLJICE Jaka: »Oprostite, gospod doktor, aH naj jemljem očesne kapljice pred jedjo ali po jedi?« FILMSKI KANDIDATKI Debela Zora in vitka Milica sta se pomenkovali o filmskih zvezdah. *Kaj meniš, ali bi jaz lahko postala filmska zvezda?« je vprašala debela Zora pri-jatelj-.co. Milica jo je pogledala malo postrani, pre-motrila njeno okroglino in menila: »Filmska zvezda ? To ne bo šlo lahko. Morda kot filmska luna ...« STANOVANJE JE ISKAL Jaka: »Koliko stane stanovanje?« Hišni lastnik: »Tisoč Ur.-« Jaka: »A kje Je hlev?« Hišni lastnik: ^ Kakšen hlev?« Jaka: »Hlev za tistega osla, ki bi vam toliko plačal za to luknjo!« TEHTEN VZROK »Zakaj ne vzameš tega marljivega moža v svoje podjetje za di"užabnika ?« »Nemogoče! Bil je zaročen z mojo ženo, preden je vzela mene. potem pa jo je zapustil. Zdaj vendar ne boš zahteval od mene, da vzamem v svoje podjetje moža, ki je pametnejši od mene . . .« SREDSTVO PROTI PIJANCEV.\NJF Ko je Cmerika nekoč noč prav pozno pri-kolovratil iz gostilne domov, je videl v svoji ginjonosti doma dve ženi. Tega se je mož tako prestrašil, da se je čisto odrekel alkoholu. V ZAKLONIŠČU Žena možu: Povej mi hitro besedo, ki se začne in neha s črko u.« Mož: »Sirena.« NI SALA Ječar jetniku: »Vaša žena vas je prišla obiskat.« Jetnik: »Katera pa?« Ječar (hud): ^Ne šalite se z menoj!« Jetnik: j»Oprostite, gospod ječar, jaz sem vendar zaprt zaradi dvoženstva ...« V zaMcnišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne stori* svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne *ale ne spadajo v zaklonišče. Križanka štev. $3 Vodoravno: 1. vrela voda, 5. čevljarska potrebščina, 11. glasen, ropot povzročajoč, 16. slavnostna cerkvena oprava, 18. dvočlenski algebrajski izraz, 20. duhovnik pri starih Slovanih, 21. moralen, ki se tiče človeške notranjosti, 23. vrtnina, 25. igralna karta. 27. spartanski kralj, Aga-mennonov brat 29. mesto na češkem, 31. osebno-povratni zaimek, 32. predlog, 34. očem prijeten, lepo izdelan, 36. prediog. 37. geometrijski pojem. 38. gora v severni Srbiji, 40. pridelek, prirastek. 41. začimba, dišava. 43. grška črka, 44. plin, 46. mesto ob Donavi v Rumuniji, 47. snov, predmet naloge, predavanja, 49. pripadnik izumrlega Kunam sorodnega plemena. 50. evropski ognjenik 52 javni nasad, 55. vzklik. 56. roman Arcibaševa, 57. osebni praznik, 59. del posode, 60. reka. ki se izliva v Azovsko morje. 62. nabrana vrsta, 63. drag kamen, 65. stara beseda za pivo. 66. italijanski veznik. 67. Azijat. 69. hrvatski dramatik, 71. oblika pomožnega glagola. 72. muslimanski bog. 74. mesto v Istri. 76. zapor, 78. lastnina, svojina, premoženje, 81. modus, 82. vojaška hrana 83. redni odjem, naročilo. 84. odprtina v zidu. Navpično: 1. mesto na Spodnjem štajerskem. 2. trije enaki soglasniki, 3. okrajšani srbohrv. krajevni prislov, 4. moško ime, 6. predleg, 7. mesto v Istri, 8. veznik, 9. orožje, 10. zavitek, paket, 12. žito, 13. obrtnik. 14. domača žival, 15. v Peci. 17. športna igra. 19. Azijat, 22. sorodnik. 24. pritok Mora ve. 26. del noge, 28. zimski pojav. 30 predlog. 31. oblika pomožnega g!"~o!a 33. cigareta 35. balkansko pristanišče. 37. kos, del. 39. neskrivlien, nevalo-vJt. 41. mesto v Ist~i, 42. udomačena okrasna ptica, 43 del živali. 45. besedica, s katero tvorimo (presežniK, 46. okrajšava za Iftir»ski roc!il".ik. 48. reka v srednji Italiji. ?0. srednjeveški podložnik. 51. gora V Dalmaciji. 53. odlikovanje. 54. število, 56. gospodinjska potrebščina (množ.l. 5T. od- nrtl voz za enega konia. 58. geološka doba, 61. r>redlo