Leto LXXm 8t 29 Po*tnta« plačana » fotovtaL - DU Poatgebfiki bu Preis - Cena L 2 UroduUCvt oprav* Ljubljana, Kopitar)«** k r«4«ro« tHl-Ott tlaMtu aareftoln« O tU - Oet ra*. LJubljana 10-fM u narutBlao la lOJIM u uiaoraU Ukljuta« u •topatv« «a Miaae U tUll)* U laotMUt**) 0P1 a A. M liana. B ( SLOVENEC FEBRUAR - 1945 SREDA Harte Kampfe zwischen Ratibor und Glogau Feindangrilfe gegen Sperrstellungen ostlich Frankfurt a. d. Oder nnd gegen Kiistrin abgetviesen — Htiuserkampfe in Posen — Erfolglose Angriffe der Sowjets in Pommern und Westpreussen In Kurland verlief der Tag ohne DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 6. Februar. Das Oberkommando der Wehrmncht gibt bekannt: Im stidlichen Grenzgebiet der Slo-vvakei und nordlich der Westbeski-d e n wurden einige Einbruchsstellen, die der Feind erzicien komite, abgerie-gelt Im Stadtgebiet um die Buda-pester Burg leistet die Besatzung vvciter heroisehen Widerstand gegen die mit iiberlegenen Kriiften nngreifenden Bolschevvisten. An der Odcr-Front wnrden im Verlaul harter Angriffs- und Abwehr-kiimpfe zwischen Ratibor nnd Glogau 71 feindliche Panzer abgeschossen, davon allein 22 durch die Besatzung von B r i e g. Siidwcstlich von B r i e g konnte der Feind seinen Briik-kenkopf trotz zfiher Gegenwehr unserer Truppen uusweiten. Der Pionier Justus JUrgensen des Pionier-Bau-Ersatz- und Ausbildungs-bataillons Crossen a. d. Oder sprengte unter Aufopferung seines eigenen Le-bens die Oderbriicke bei F U r s t e n -b e r g. Er wurde nnchtriiglich mit dem Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes aus-gezeichnet. Feindliche Angriffe gegen nnsere Sperrstellungen tistlich Frankfurt/ Oder und gegen Kiistrin vrurden obgewiesen. Den Sowjets gelang es gestern, m das Stadtinnere von P o sen cinzudringen- Schwere Hauserkiimpfe sind dort im Gange Im Sudteil von Pommern und Westprenssen griff der Feind ohne Erfolg an. 51 Panzer und 71 GeschUtze wurden in diesen Kampfen vernichtet Die Besatzung der Stadt Elbing ver-teidigte sich zah gegen die anstiirmen-den Bolschevvisten. An der gesamten Front in_ Ost-preussen dauern die erbitterten Kampfe an. Gegenangriffe unserer Verbiinde engten feindliche Einbruchsstellen ein. wesentliche Kampfhandlnngen. Im W e s t e n setzten die Englfinder und Amcrikaner entlang der gesamten R or-Front ihre Aufklarungstatigkeit teilvveise unter starker Einnebeiung fort. Im Kampfgcblet S c h I e i d e n diesen unsere Truppen zahlreiche feindliche Angriffe ab, wiihrend es siidlich der U r f t - Tnlsperre dem Gegner gelang, drtlich vorzudringen. Aus dem W e s t w n 11 - Abschnitt ostlich S t. V i t h werden heftige Orts-und Bunkerkampfe gcmcldet. Unsere Artillerle bekSiiipfte feindliche Ansammlungen bei B i s r h w e i • I e r mit zusainracngefasstem Feuer. Die nordvvestlich der 111 in den V o g e s c n stehenden deutschen Verbande kampften sich befehlsgemass iiber den Fluss zuriick. Der Feind, der in die Absetzbevvegungen hineinzustos-sen versuehte, vvurde abgewiesen. Nach starker Artiilerievorbereitung gefiihrtc feindliche Angriffe ans E n s i s h e i m seheiterten unter hohen Verlusten fiir den Gegner. In Mittelitalien eroberten nnsere Truppen im S e r g i o - Tal bel G a 11 i c a n o vorubergehend verloren-gegangene Stellungen im Gegenstoss zuriick. AufklKrungsvorstosse des Gegners siidlich B o 1 o g n a blieben ohne Erfolg. InOstkroatlen vvurden Banden-angriffe gegen die S y r m i e n - Front uuter hohen Verlusten fiir den Feind abgewiesen. An der mittleren Drina eroberten unsere Grenndiere nach harten Kampfen die Stadt Z vor ni k. Nordamerikanische Terrorbomber griffen nm gestrigen Tage Regeušli u r g und weitere Orte im sOdli-chen Reichsgebiet an. In der Nach stiessen britische Kampfflugzeuge bis zur Reicbshauptstadt vor. Sovjeti prestreženi na Odri Trdi boji med Ratiborjem in Glogauom Sovražni napadi proti zapornim postojankam vzhodno od Frankfurta ob Odri in proti Kiistrinn odbiti — Hišni boji v Poznanju — Brezuspešni sovjetski napadi v Pomeranski in zapadni Prusiji V Kurlandiji je potekel dan Fiihrerjev glavni stan 6. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil ob-javlja: Na južnem obmejnem ozemlju Slovaške in severno od zahodnih B e -s k i d o v smo zajezili nekatera vdornn mesta, ki jih je dosegel sovražnik. Na mestnem področju okrog budimpeštanskega gradu se posadka nadalje junaško upira z nudmočnimi silami naprdajočim boljševikom. Na bojišču ob Odri smo med trdimi napadalnimi in obrambnimi boji med Ratiborjem in Glogauoin uničili 71 sovražnih oklepnikov, od teh jih je uničila samo posadka B r i g a 22. Jugozahodno od Briega je sovražnik kljub žilavi protiobrambi naših čet razširil svoje mostišče. Pionir Justus Jiirgensen iz nadomestno pionirsko graditcljskcga bataljona Krossen ob Odri je pognal v zrak z žrtvovaniem svojega življenja most preko Odre pri Futstenbergu. Naknadno je bil odlikovan z viteškim križcem Železnega križa. Sovražne napade proti našim zapornim postojankam vzhodno od Frankfurta ob Odri in proti K ii s t r i n u sino odbili. Sovjetom se je včeraj posrečilo vdreti v mestno središče Poznanja. Tam so v teku težki hišni boji. V južnem delu Pomeranske in zahodne Prusije je napadel sovražnik brez uspeha. V teh bojih smo uničili 51 oklepnikov in 71 topov. Posadka mesta E 1 b i n 5 se je žilavo branila proti navaljujočim boljševikom. Na vsem bojišču v v z h o d n i P r u -s i j i se nadaljujejo ogorčeni boji. Nasi oddelki so s protinapadi zožili sovražna vdorna mesta. brez bistvenih bojev. Nn zahodu so Angleži in Amerikanci vzdolž vsega bojišča ob R o e r j n nadaljevali s svojim izvidniškira delovanjem deloma z močno zameglitvijo. Na bojnem področju Schleidena so odbile naše čete številne napade, medtem ko je nasprotnik južno od dolinske zapore ob U r 11 u krajevno napredoval. Iz odseka zahodnega branika vzhodno od S t. V i t h a javljajo o silovitih krajevnih in bnnkerskih bojih. Naše topništvo je z osredotočenim ognjem obstreljevalo sovražna zbirališča pri B i s c h w e i 1 e r j u. Severozahodno odlllnvVogezih sc nahajajoči nemški oddelki so se prebili na povelje nazaj preko reke. Sovražnik. ki je skušal suniti v odmikal-ne premike, ki bil odbit Sovražni napadi iz Ensisheimn, ki so bili izvedeni po močni topniški pripravi, so se izjalovili z visokimi izgubami za nasprotaika. V srednji Italiji so zavzele naše čete s protisunkom nazaj prehodno izgubljene postojanke v dolini Ser-g i o pri G a 11 i c a n u. Nasprotni izvid-niški sunki južno od B o 1 o g n e so bili brezuspešni. V vzhodni Hrvaški smo z visokimi izgubami za sovražnika odbili napade tolp proti ■ bojišču v S r c m u. Ob srednji Drini so zavzeli naši grenadirji po trdih bojih mesto Z v o r n i k. Severnoameriški strahovalni bombniki so napadli včeraj Re^ensbnrg in nadaljnje kraje v južni Nemčiji. Ponoči so prodrla britanska bojna letala do Berlina. Berlin, 6. febr. Mednarodni poročevalski urod javlja s srednjega odseka vzhodnega bojišča: Ob srednji in spodnji Odri so razširili boljševiki svoje nanadc na nadaljnje odseke ter izvedli ua obeh straneh Frankfurta ob Odri več poskusov prekoračenja, ki so se vsi izjalovili z najtežjimi izgubami za nasprotnika. Tudi napadi proti mostišču vzhodno od Frankfurta so se zrušili v nemškem topniškem ognju. Na jugu Pomeranske in zapadne Prusije je postala nemška obramba precej močnejša ter je preprečila vse sovjetske probojne poskuse. Medtem ko so boljševiki prenehali s svojimi napadi na Schncidemiihl, so ves dun predvsem s severa in zapada napadali nemški obrambni obroč okrog Poznanja. Ob robu mestnega središča so divjali krvavi hišni boji. S severnega krila vzhodnega bojišča javljajo: Bitka v vzhodni Prusiji se je nadalje stopnjevala. Nemške čete so izvo-jevale zopet na vseh bojiščnih odsekih obrambni uspeh ter so zopet prekrižale predvsem namero, odrezati Ko-nigsberg z juga. V Kurlandiji ni bilo omembe vrednih bojev. Pred nemškimi črtami vzhodno od Liepaje premeščajo boljševiki svoje oddelke. Zaradi tega jc računati e skorajšnjim zo-petnim pričetkom njihove ofenzive, S šlezijskega bojišča javljajo naslednje: Med zapadnimi Beskidi in bojiščnim kolenom pri Pščini so boljševiki z osredotočenimi silami zaman nadaljevali s svojimi probojnimi poskusi. Vzhodno od Saybuscha so nemške četo obkolile in uničile neko prodrlo sovjetsko bojno skupino. Na bojišču ob Odri med Ratiborjem in Glogauom se nadaljujejo sprememb polni boji s težiščem južno od Briega. V mostišču Steinau se nadaljujejo izredno ogorčeni boji. Nemške čete so uničile 71 sovjetskih oklepnikov, ohromile s tem sovjetske napade ter prešle na nekaterih mestih v protinapad. V mostišču Steinau so bili potisnjeni boljševiki dalje proti vzhodu. Berlin. Mednarodni poročevalski nrad javlja z italijanskega bojišča: V gorah južno od Bologne so zavezniki po močni topniški pripravi na obeh straneh ceste prelaza Futs z večjimi bojnimi skupinami napadli, nem ške postojanke. Razen enega krajev nega vdora so bili ti napadi odbiti. Opozicija francoskih socialistov Bern, 6. febr. V nasprotju s komunistično stranko Francije ter njej vdanemu odporniškemu gibanju »Narodna fronta« eo francoski socialisti (draga internacio-liala) vedno bolj v opoziciji nupratn sedanji ganilistiični vladi. To jo razvidno že iz nekega kongresa, ki ga je imela socialistična stranka poslednjo nedeljo v Lyonu. Bivši francoski minister Andre Phi-lippe je najostreje kritiziral sedanjo degauMovsko vlade ter grozil z odstopom socialističnih ministrov. Uvodoma je ugotovil, da je socialistična stranka vznemirjena zaradi počasnega čiščenja in noonergičnega obnašanja sodišč, ker je preveč nerazumljivih obsodb in pomilostitev. Drugič bi bilo treba hitreje izvesti socializacijo predvsem bank, zavarovalnih zavodom te.i elektrarn Tretjič bi morala podvzoLi degnullovska vlada druge mere da bi lahko krila 350 milijard deficita, ki teži to leto francoski državni proračun. Slično kot v Veliki Britaniji bi morala uvest' visoke davko na nanovo pridobljeno premoženje, namesto da tiskajo zasilni denar in razpisujejo posojila. Končno je Philippe svečano izjavil, da bo francoska socialistična stranka šc proučila svojo sodelovanje v začasni vladi, če ta ne bi zavzela stališča do zahtev socialistične stranke. Socialistični lyon»M list »La Marseil-laise« z dno 5. februarja zavdušeno pozdravlja ta govor. Sedaj, ko je jasno, da obstaja vlada iz nesposobnih in sovražnikov reform sedaj, ko je znano, da 6® odporniško gibanje brani sprejeti napake ministrov in uprave na svoj račun, da hi razočarano prebivalstvo nadalje verovalo, da je uporniško gibanje na oblasti, morajo bivši ministri priznati, da je naša kritika resnična. Z zadovoljstvom smo zvedeli sedaj 00 Andiea Philippa, da se nam priključuje ter da grozi z odstopom ministrov socialistične stranke iz sedanje de G mi l lov o vlade, piše list. Stalinova tretja žena Str-kliolin. Kakor javlja newyorški dopisnik >Duily Maila« bo Stalin verjetno na konfercnci treh velesil sporočil, da se je poročil z Rozo Kagano-vič, sestro podpredsednika Sveta ljudskih komisarjev Lazarja Kaganoviča. Stalinova tretja žena bi naj bila namreč Rooscvoltova in Churchill Lova gostiteljica. Berlin. Mednarodni poročevulski urud javlja iz Slovaške: Na južnozapadnem delu slovuškega iogorja južno od nizkih Tater so pre-,li boljševiki v silne krajevne sunke, da bi zavzeli Zvolen. V dolini reke Lucenec je zašel nek sovjetski buta-Ijon v nemško zasedo ter je bil uničen. Za goro Polaua so se bili ves dan ogorčeni boji. Ko so Sovjeti petkrat z visokimi izgubami brezuspešno nu-piulli, se jim jo posrečil vdor v nemško višinske postojanke, ki pa so ga Nemci s protisunkom zajezili. Berlin, 6. febr. Dočim se na zapad-nem bojišču kažejo znuki večjih un-glonmeriških ofenzivnih nastopov, je nn vzhodnem bojišču prvi val sovjetske veleofenzive za enkrat ponustil. Nemci so gn prestregli ob Odri, koder so Sovjeti skoraj na vseh odsekih znova ojačili svoj pritisk s sveže privedenimi silami. Vsekakor pa imajo opraviti z naraščajočim nemškim proti-pritiskom. Nemškim četam jc uspelo nu številnih mestih napraviti protinapade ter zadati boljševikom težke izgube. Bojišče na vzhodu razpada trenutno v dva velika odseka. Prvi obsega področje med Odro in Preglom. lu hočejo doseči boljševiki luke ob Vzhodnem morju. Vendar jim ni doslej nikjer uspelo zasesti mornariških oporišč na nemški vzhodnoniorski obali, kar je zanje tem bolj neprijetno, ker drže Nemci s svojim kurlundskiui prcdmostjein tudi hiki Liepajo in Ventspils (VVindau). Poleg te bitke pred morsko obalo se razteza drugo bojišče na vzhodnem bregu Odre od Ratibor ja pa do Stettinu. Borbe divjajo ob 700 km dolgem rečnem toku, ob katerem so se nedvomno izoblikovale nemške zaporne postojanke, ki že več dni dokazujejo svojo trdnost. Seveda čakajo tudi ta odsok še težki boji, preden bo prišlo do kakega večjega obratu vojaškega polažuja. Enako kot morajo pritegovati Sovjeti, ki so utrpeli najtežje izgube, nove rezerve, dovu/11-jo Nemci ojačenja nu bojišče ob Odri. Dan zu dnem postaja njih količina večja. Sovjetski »pohod na Berlin« zu boljševike torej 11 i nikak enostaven sprehod, kot so to morda upali, pu tudi tchnica vojne sreče se vsekakor šini nagnila nu stran nemških sovražnikov. »Berlin ne bo šel na kolena« Berlin, 6. 2. V članku z naslovom »Berlina ni mogočo spraviti na kolena« pišo »Deutscbo Allgemeine Zeitung« o severnoameriškem bombniškem napadu na nemško prestobiico: Berlinčani, ki so prestali že v številnih bombni-ških nočeh najtežje preizkušnje ter so Se vedno neuklonljivo kljubovali uničevalni volji naših sovražnikov, tudi pri tem novem terorističnem napadu niso spremenili svojega žo običajnega vzglednega obnašanja, čeprav so jih izgube bivalifič in premoženja ter smrt svojcev znova hudo prizadele. Berlinčani »o pokazali tudi v prvih hudih urah preteklo sobote, ko je povzročil dež bomb pekel plamenov, dima in razdejanj, da so obdržali svoje živce. Z občudovanja vredno mirnostjo so vztrajali moški v često zasipanih kleteh, dokler niso prišle na varno ženo z otroki, nakar so Sli takoj po rešitvi svojega življenju reševat svoje delavnico, v katerih so Šesto dolge ure v dušljivem prahu pomagali gasilskim Četam pri njihovem delu. prodno so se mogli po porušenih ulicah prebiti do svojih domov. Kot pričenjajo Berlinčani kljubovalno ln trezno odstranjevati teroristično škodo, enako so tudi z otroki in prtljago Brezuspešni poskusi Berlin, 6. febr. Nemški tisk zavrača znova poskus trojno konference, da bi s pozivom VVilsonovega kova ločila nemški narod od njegovega vodstva. »Deutscbo Allgemeine Zoitung« pišo: »Ves narod, predvsem pa berlinsko prebivalstvo, ki je znova doživelo sadistični teroristični napad, preveva spoznanje, da so ti dnevi usodnega pomena. Sovražnik nam hoče poleg navala z vzhoda nasloviti tudi poziv b kapitulacija. S tem nam hoče pripraviti isto usodo, kot smo jo videli pri naših zaveznikih, ki so postali slabotni. Ml 6mo spoznali, čemu strnjuje sedaj sovražnik vojaške grožnjo oklepnikov ln teror svojih bombnikov v ojačene materialne in psihološke napore proti nemški enotnosti: zadeti hoče enotnost, ki sta jo ustvarila narodni socializem in Fuhrer, da bi dobil na ta način neovirane možnosti za svoje uničevalne načrte. Ta narodnosooialistična enotnost j>a jo glavni pogoj ln obenem jamstvo za zmago v vojni ter za naš nadaljnji obstoj. Socialistična ideja, ki je zvarila vodstvo in narod v nerazd^nžltiv blik, je nepremagljivi element našega narodnega obstoja.« Na drugem mestu pišo list o istem vprašanju: Končno je popolnoma vso-eno, kaj nam hočejo napisati naši nasprotniki v svojem manifestu. Obljubo v brezzračnem prostoru nas po letu 1918. niti zn trenutek ne morejo več zanimali. Sicer pa naj so oni, ki hoče nemškemu narodu kaj sporočiti, drži uradno poti preko našega Fiihrerja Adolfa Hitlerja. Svet se naj končno navadi, da nima opravila z meščansko, temveč z revolucioniarno narodno - socialistično Nemčijo. Ako bi bilo drugače, ki poplava z vzhoda že zdavnaj upihnila našo življenjsko luč. Ta ugotovilev je predstavljala eno izmed markantnih točk, ki jih je Fiihrer 30. januarja pojasnil ostalemu svetu. List nadaljuje: >Kdor hoče z nami govoriti, no da bi priznal našo absolutno in neomejene vojaško suverenosti, tega smatramo ne samo za sovražnika nemških življenjskih pravic, temveč tudi za izdajalca Evropo. Tudi v dobi tehnične vojne upamo z vso upravičenostjo, da bomo z odločnim osredotočenjem našo voljo ter naših sredstev na lastnih tleh močnejši kot tuji vsiljivci, ki jim primanjkuje pozitivnega cilja. S tem, da 6e držimo, obračamo krizo v zmago.« Kriva je Moskva Berlin, 6. febr. Merod-ajni politični krogi so izjavili, da se je obrnil apostolski nuncij v Budimpešti na pristojnega nemškega poveljnika s prošnjo, aa bi podvzel korake za odstranitev bede budimpeštanskega civilnega prebivalstva. Zastopnik zunanjega ministrstva je ugotovil, da sta bila nemška vlada in pristojni vojaški poveljnik že vedno pripravljena obvarovati starčke, žene 111 otroke v Budimpešti pred udarci vojne ter evakuirati civilno prebivalstvo, da pa doslej vsi poskusi Mednarodnega Rdečega križa, da bi dosegel pri moskovski vladi tozadeven sporazum, niso imeli nobenega uspeha. Grozovitega množičnega itrV-a-nja budimpeštanskega civilnega \ živalstva je torej izključno kriva Moskva. V podrobnem izjavljajo s poučene strani, da se je Mednarodni Rdeči križ že pred tedni obrni) na nemško vludo glede evakuacije budimpeštanskega civilnega prebivalstva. Nemška vlada je nu to pozitivno odgovorila ter sporočila Mednarodnemu Rdečemu križu, da je pripruvljena pod vzeti vsak korak za evokuacijo civilnega prebivalstva, da ne bi bilo več izpostavljeno grozotam boja. Mednurodni Rdeči križ se je nato obrnil nn Moskvo z vprašanjem ali bi bilu pristojna moskovska mesta pripravljena odobriti odgovarjajoči dogovor med pristojnimi poveljniki vojujočih se strank. Moskva pa ni dala na to vprašunje nobenega odgovora. De Gaulle je užaljen Bern, 6. febr. Kot javlja švicarska poročevalska agencija iz Pariza so francosko časopisje nadalje pritožuje, da se de Daullo ni mogel udeležiti konference »velikih treh«. List »ResisUnce« pišo med ostalim: Narod, kl je pred stoletjem in pol dal Evropi načela svobode, naj no bi bil poklican pomagati pre-osnovati ta načela v resničnost jutrišnjega dne. Odločilne probleme bo težko rešiii po sistemu ravnotežja, ki se opira na razdelitev sveta v vplivne cone. Ce vztraja britansko ccsarstvo pri svojem sto let starem pojmovanju, če Sovjetska zveza kraUto nadaljuje s sanjami starih carjev in če gredo Združeno države, kot njihovi zavezniki, po poti imperializma, potem lahko sicer pridejo do labilnega zedinjenja, toda novega sveta na la način ne morejo ustvariti. Amsterdam. Grški prevozni minister jo objavil po Reuterjevi vesti iz Aten, da namerava odpustiti vlada Izmed 30.000 železničarjev 23.000 nastav-ljenccv. skozi prestolnico Reicha pomikajoči se begunci ne dajo oplašitl. Po gro/.ah teh ur so so šele prav zavedli, čemu so zapustili svojo domovino in kaka usoda bi čakala njo in njihovo otroke, ako so ne bi z vso silo branili proli tej podlosti, ki jo more odstraniti samo nemška zmaga. Poglavnikov odlok o pomilostitvi Zagreb, 6. febr. Vsi hrvaški časopisi objavljajo komentar ministrskega predsednika dr. Mandičn k Poglnv-nikovemu odloku, ki zagotavlja vsem Hrvatom, ki zbežijo iz komunističnih tolp ter se prednjo hrvaškim oblastem, popolno svobodo iu dobro postopanje. Ministrski predsednik pozivu vse oblasti, ki jim je poverjenu izvedba tega ukaza, ki imu značaj zakona, da uporabljajo ta odlok v istem duhu si-rokopoteznosti kot gn je izdul 1'u-glavnik. Gre zn rešitev brvuških- življenj t, r zu to, da se jim olajšu po.t v narodno skupnost. S tem poveljem je treh 1 doseči uspeh, ki ga želi Poglavnik. V vseli delili dežele so se hoteli predati že mnogi, vendar so se zbali zu svoje življenje. Tej negotovosti jc napravil seduj konec odlok Poglavnika in vsak jo sedaj lahko golov, da I101I0 odgovarjajočo Poglavnlkovemu odloku dobro z njim postopali. Pri tem pa morajo sodelovati vsa službena mesta in hrvaški narod ter tudi skrbeti, da bo Poglavnikov odlok o pomilostitvi znan po vsej deželi. Grška pogajanja razbita Dnnuj. EAM jo očividno v zvezi s prekinitvijo pognianj med ostalim pred-vsom v delavski četrti Kalitheja pri Atenah razdelila velike količine letakov, v katerih ie rečeno, da bodo Sovjeti kmalu prišli v Grčijo. KAM trdi, da je ponovno pripravljena pogajali se pod naslednjimi pogoji: I Izpustitev 1">.000 talcev, ki jih je bajo odvlekla vlada in jih iina zaprte. 2. Očiščenje vojske takozva-nili fašističnih elementov, s čimer meni očividno častnike, ki EAM-u niso prijetni. 3. Amne=ti|a za vse zločine, ki so bili izvršeni med poslednjimi spori. Vlada je baje odklonila te tri zahteve. Odpor proti Titu narašča Dunaj, t>. febr. Negotovost v Titovi Srbiji postaja vsak dan večja. Odpor proti Titovemu gospodstvu. ki ga s terorjem le s težavo vzdržujejo, postaja vedno bolj opazen. V mnogih primerili so nastali med Titovimi tolpami |iojavi vojne utrujenosti. Primanjkuje jim j>o-trebnega vojnega gradiva, zadostne oskrbe in opreme, predvsem sanitetneca gradiva. Oskrba jo zaradi še vedno uničenih prometnih naj.ri.v nezadostna iu neredna. K temu pa še pride naraščajoč odpor prebivalstva, ki drži Titove tolpo v traj'ni napetosti. Izdajstvo »prvega zaveznika« Ženeva. (>. 2 Časopis »Time and Ti-de« očita angleškima listoma »Timesu-c in »News Chroniclu«, da namenoma prinašala potvorjena jioročila, e katerimi hočeta vzbuditi med javnim mnenjem za priznanje lublinskega odl>ora ugodno ozračje. »Time and Tide« vjira-šuje, kaj si bodo mislili Poljaki >v svojem obupnem položaju« o »proslull svobodi britanskega tiska«, ako bodo > Tini ost in oslali listi, kot kaže dejansko priliskuli na vlado, naj prizna lublinski odbor. Angleški listi ne bi s tem izdali samo prvega zaveznika, temveč tudi svojo odgovornost napram lastni deželi. Zakaj s svojim pisanjem zastopajo smer, ki prinaša Angliji sramoto. Amsterdam. Predsednik Rooseveit ie sporočil po vesti iz \Vnshingtona senatu, da jo imenoval Felixa C0I11 /.a jio-slanika v Abesiniji. Ženeva. Angleška poročevalska služba javlja, da je prišlo po vesteh iz Aten tamkaj znova do spopadov med ELAS-ovimi četami in vlado. »SLOVENEC«, sreda, 7. svečana 1945 - H. 29. Lavrški domobranc' „podal šuefo voino u Lavrlca, februarja. V jeseni io na pobudo gospoda poro«, nlka llabnlka popravili lavrlškl domobranci bival sokolskl dom, ki so ga Iladoljcvel trdno ln trdo drialt v svoji oblasti vse do svoje Izdaje. Novi »Domobranski dom« M otvorlll z Igro »Bcraškl Študent«. Takoj nato so se pripravili na Miklavža, ki Jih Je obiskal dvakrat. Najprej Je odrasle razveselil z burko »Trije Hčkl« io darili; po obdarovanju pa k i zabavo. Drugič pa Je obdaroval revne Šolske otroke ■i LlsICJega, o katerem Je bilo i« pisano na tem mestu. Za sllvestrovo so pripravili burko »Davek na samee« In proato zabavo. Vsa bllinja ln daljna okollea J« to teiko prKakovala. Ko so se ljudje shajali. Je t« opacovala osamljena lavrlSka komunlstka ln ogovorila znanca, ki Je bil tudi namenjen na silvestrovanje: »Kam pa, kam»« — »K do- mobrancem na silvestrovanje.« — »Kaj boš nosil tja denar In • tem So podalJSeval vojno.« Lavrlčan pa J« skomlignll i rameni In šel bres beaede dalje. Koliko bodo podaljšali vojno občinski reveži oa Rudniku, ki so prejeli 2000 Ur. koliko Socialna pomoč, ki Je pMtfela 5M Ur. In ranjeni domobranci z 2001 lirami, pa ne vemo. Edino to Je mogoče, da bodo ranjeni domobranci a tem prispevkom prej ozdravili ln se zopet zdravi »podili za tolovaji, ki »o tako pri sreu tej lavrlškl slm-patlzerkl. Na U način pa bodo gorje po Dolenjskem skrajšali, nikakor pa ne podaljšali. Da pa ne bo »vojne prekmalu konee«, ao preteklo nedeljo Igrali dnmobranel dramo »Lovski tat«, v kratkem pa bodo oprt. zorlll dramo »Podrti kril«. Ml Jim pa telimo v nadalje, da bi Imeli Se mnogo ospehov prt tem prosvetnem Id socialnem delu. Odgovornost špediterjev napram tretjim osebam Novo iivl cn e v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica, II. Jan. 13«. Dobrega pol leta je od tega, kar Je v Bistrico, takrat Se vso pogreznjeno v rdeče iluzije, prikorakala četa narodnih atraiar-Jev. Nikdar na bomo porabili tisto lil n kostna nedelje, ko je po dolgem času pri nas zavlhrala slovenska zastava in zaorlla li stotine mladih grl naSa lepa slovenska pesen. Blstričani takrat nismo TaznmeU poslanstva teh mladih ljudi, kajti u nasprotne strani j« bila zelo močna agitacija OSEBNE NOVICE Himen. V soboto 3. t m. sta ae poročila v kapeli Marijanlšča gdčna. Pogačar Mar-jeta-Bogdana, strokovna u<eljica v Ljub. liani In g. dr. Pirš Stane, podravnatolj Mestne hranilnice v LJubljani. Smrt stoletnega žužemberfnna i^red nekaj dnevi so pokopati » Zužem-ti^rV u najstarejšega farana, i. 1845. rojenega Mavševega očeta Andreja ftlogarja. Le nokaj mosocov mu je manjkalo, da bi bil praznovat stoletnioo rojstva. Do zadnjega je bil zdrav in bistrega duha. Ko so pa nedavno tolovaji Izropali njegovega sina. očeta Številno družine, ln odpeljali kravo lz hleva, je to starčka tako potrlo, da je legel in v nokaj dneh Izdihnil. Naj mu Bog na onem svetu poplača trpljenje ln ialoot zadnjih let njegovega tivljonja! Martinu Brkopcu v slovo Ko smo se 24. januarja vračali s pohoda lz Vavte vasi, je strel iz komunistične zasede nad Jurko vasjo pretrgal nit življenja našemu junaškemu borcu Brkopcu Martinu, ki se je rodil 18. 3. 1922 na Težki vodi. Kot protikomunistični borec je Štajerskem bataljonu. Komaj 22 let se jo veselil življenja in mladosti. Izučil se je za čevljarja, pa ie pred leti čul domovine krik. 8. avgusta 1942 je zapustil dom ln stopil v le-gionarske vrste. V marsikaterem boju je pokala njegova puška, saj je Martin vedel, za kaj se bori. Od ustanovitve Domobranstva je služil svojemu narodu. Do kraja je bil naš junak vesel in korajžen. Le pretekli ponedeljek, ko je pri pogrebu nosil krsto rajnega vodnika Dragana, se je zdel vsem silno resen. Ko so »e po pogrebu borci zbrali, tudi Martina ni manjkalo. Prepeval je sIceT fantovske in vojaške skupaj z drugimi, a bil je nekako otožen in pred razhodom je vsakemu iz družbe ponudil roko, kar nI navada pri kmečkem fantu. Kdo bi si bil tedaj mislil, da bomo čez dva dni stiskeli tvojo mrzlo, mrtvo desnico, dragi Martini? Mi tvoji soborci, ponižno klonemo pred Vsemogočno božjo voljo, a eno ti obljubljamo in prisegamo: Niti za hip ne bomo popustili v borbi z brezbožnim komunizmom 1 Tvoj mrtvi pogled in iok tvojih dragih nas bosta spremljala v prihodnjih bojih ter nas vodil«" v nov« /.maga. Pa šo nekaj dragi Martin: Molili bomo za pokoj tvoji duši! Tvoji zvesti soborci. proti njim, čel da to Izdajalci in hlapol »okupatorja«. Kmalu pa ae je otaj&l led in arno t« ljudi vzljubili. Videli smo. da so tl ljudje vse hvale ln priznanja vredni. Tudi okoliške vasi, ki so se Jih v začetka pla-šile, ko io prihajali na patrulje lo podili nadležno rdečo drnhal, ki j* kradla tivei la plašila ljudi, ao se Jih kaj km&ln privadile. Od vseh strani *o hodile prošnje, naj pridejo domobranci k njim. Razen Sole nismo Imeli v Bistrici nobeno kulturne ustanove. Pred božičem pa je začeta poslovati knjlfnloa, ki je sedaj v edino razvedrilo starim in mladim. Osnovala se je tudi dramska družino, ki je priredila 5. ln 6. decembra krasen Miklavžev večer, pri katerem Je bilo obdarovanlh okrog 7(10 otrok. 8. decembra je bila krasna akademija, pri kateri so sodelovali poleg domobrancev tudi samostanski otroci, ki so nam zapeli nekaj krasnih Marijinih pesmi. VISek pa Je bil, ko smo o boilču gledali lgm »Henrik, gobavi vitez«, Id Jo Js pripnvl) poročnik ftpeh, kateremu se Imamo zahvaliti, da je obnovil pred vojno zgrajeni sokolskl dom, ki sedaj nosi napis Narodni dom Dvorana ja za sedanje vojne razmere Se knr čedno nrejena. Oder jo bilo treba napraviti in prepleskntl. Sedaj kraljuje vrlin odra kranjski grb ln pod njim napis: Bog — mati — domovina. Na zasteru je naslikan blejski otok ln ob straneh fant In dekle v narodnih nošah. Obvestila Prevoda Delitev zaseke — Dopolnilo V včerajšnjem obvestilu o delitvi surovega masla ln zaseke za februar, pod II. je pomotoma lspuščeno, da delijo zaseko mesarji ■ račetnlco M—t v četrtek 8. februarja od H? do U. KULTURNI OBZORNIK »Rast« St 2 Nova enotna versko vzgojna revija Rasi, ki se je pokazala na našem trgu v božičnih praznikih za januar, Je sedaj v začetku februarja Izšla v drugi Številki, ki še bolj kot prva zasluži posebno pozornost. Videti jo že vse bolj enotno urejena kakor prejšnja, v kateri Je bilo videti Se prece- neenotnih in slabo povezanih prvin, ki so predstavljale Združenje tndustrljeov ln obrtnikov Ljub-ljunsko pokrajine sindikat prevozniške Industrijo, jo izdalo slodeoo izjavo* »Z ozirom na izredne okolnostl, v katerih so zaradi vojnega stanja razvija promet in zuradl stalnega ponavljanja dogodkov iz rodne narave, ki Izredno otežujejo transporte ter občutno povečujejo težave in riziko izvrševanja transportov vseh vrst. ekspedl-c-1 j ln vskludiSčenj tor ostalih strunskih ln dopolnilnih storitev, kakor tudi glede na določbo, s kutoriml državne železnloe omejujejo svojo odgovornost glfcdo prevzetih lrans|H>rtov. podpisano Združenje industrlj-cbv ln obrtnikov Ljubljanske pokra ine, sindikat prevozniške industrije, objavlja vsom tvrdkam ln zainteresiranim osebam sledeče: 1. 8matro se, da je vsak cdpremnl nalog, ki ga prejme špediter, sklenjen ln pre-vzot na riziko lo nevarnost upravičenca nalogodojalca tako, da je smatrati, da ima izguba ali poSkodba blaga, kakor tudi ne-možnost izpolnitve, na tudi zamudna Izpolnitev odprt/mnega naloga vzrok v vojnem stanju In vISJI sili. razen če ae v konkrot nom primeru jasno ln določno dokaže krivda in malomarnost dotlčnega Špediterja. 2. Špediterji so dolžni Se bolj kakor do slej poevočatl vso skrb ln pazljivost izvedbi prevzotib transportov, v kolikor ne to združ Ijtvo i omenjenimi izrednimi okolnoslml ter morajo stariU vse, knr je v njihovi moči, da sb težave In riziko -ranapoitov kolikor mogočo zmanjšajo. 8. Špediterjem se priporoča, da v zaMitio ln povečanje varnosti transportov v duhn točie 2. v interesu nalogodajalcev ukrenejo Vsakdanja Ljubljana... Tramvaj ŠiSka-ViČ Tramvajski promet je zari.dl močno s snegom zadolanlh tramvajskih prog le delno vzpostavljen. Tramvaj vozi za enkrat samo na progi SlSka remlza tja do Viča. Na ostalih progah promet Se počiva. Najhuje Je s snogom zamošena na nekaterih krajih dolenjska proga, zlasti na Starem trgu, kjer so gore snoga in je celo vozovnl promet tam hndo otežkočen, dalje pn tudi Se na drugih krajih proti Rakovniku. Tudi proga od glavno poŠte do magistrata Je Se hudo zadelana s snežnimi kupi in lednimi ploSčaml. Pravijo, da bo trainvujskl promot popolnoma vzjiostavljen proti konou tega tedna. Požar nn Dobrovi Zadnjo januarsko nedeljo jo na Dobrovi pri Ljuhljuni Izbruhnil požar v samotnem kozolcu poscstnlco Ivane Dimnlkove. Ko-zoloo je okoli 9 dopoldne začel goreti. Ogenj je prva zapazila soseda, ki je bltro začela klicati ljudi na j>omoč. Vrlim gasllocm ln vaščanom se je posrečilo požar omejiti ln uduSitl. Posestnicl je zgorelo do $50 kg semenske detelje, ki se je v kozolcu na latah sušila. Kozolce je do polovice unlčon. Skoda znaša okoli 20.000 lir. Ore govorica, da je bil požar podtaknjen od zlobne roka. Operno gledališče Sreda, 7. februarja ob II: »Tonnhfluser«. — Izven. Gostovanje komornega pevca, tenorista dr. Julija Poltzerja la basista Antona Oris. Sveta In kuhana mesna plča m perut Inlno, presico in pse jo no razpolage članmn te dni pri 2ogozi, Gallusovo nabr. St 33. si vernik najbolj koristno prisvoji duha du- liovne knjigo. Splrltral Veider J. opisuje tri ljubljanske cerkve (frančiškansko, Šišensko in bivšo kapucinsko v Zvezdi), kako so nastale in kako jLh je — narisal ikof Hren, ki jih je posvetil v času katoliške protire-formaclje. članek je zanimiv za cerkveno zgodovino Ljubljana. P. SaleziJ se spominja tretjerednl.kov s člankom I.ui od luči. Kanonik dr. Klmovec je opisal novi oltar Marije Pomagaj v Ljubljani po umetniški vrednosti ter prinaša s člankom tudi podobe te J a novega oltarja. Apostolsko vnemo z e Slr-enjc vere mod nami hoče vneti Janez Kopač s člankom i apostol ali odpadniki. kjer tolmači papeževo cncikllko o Kristusovem telesu v tem ;inlslu, la ima vsak katoličan dolžnost skrbeti za Širjenje vere, sicer mu grozi nevarnast, da kot mlačen člen odpade slej ko prej. P. Valerijan Valcnčak govori o odpustkih. Aleš Napret pa gloslra pomen gore v svetem pismu ter r.avauo Slo-veneov, postavljati na goro svetišča. Nn tako misli pride na poti na tožnik. Poleg teh člankov vsebuje ta Številka tudi nekaj verskega leposlovja: dve pesmi, Mauser Legenda in M. Elizabeta Luč sveta, izmed katerih bazilike, podobo Matere Milosti, strun ovitka p . svetil ka A. Cadeža Marija 1'omajiajl, ki je Not ran J a a ju i.apolnjena s skladbo g. uglasbena na besedo uršulinske |icsn\ce m. Elizabete. Na zadnji strani ovitka pa Je risba M. Dominlce »Jezus regnatl«. V ta ovitek je vklenjena gosta vsebina tega drugega zvezka revijo, ki je namenjena duhovni rasti slovenskega vernika. Uvodno besedo, aktualno za danoAnjl čas, je napisal to pot sam Prevzvišeni škof. dr. ltoiman, govoreč o »zmešnjavi jezikov«, pri čemer je pokazal na največjo nevarnost med nami sumimi: nn zmešnjavo v nazorih med Slovenci, ko vsak hoče svoje lz nekega napuha, ter svoje mišljenje vsiljuje tudi i sredstvi, ki s kHčansko vestjo niso v skladu. Nasprotno pa teli, da bi Siovcnoe prevzela tista ponižnost, ki vodi k edinosti v mišljenju In ravnanju. Po tem uvodnem članku sledi sestavek o potrebi čim več verske iiobratbe med iajlk.l, k čemur naj pripomore družina, šola, upostolat posameznikov ler Katoliška akcija kot ustanova tega upostolata. Poseben članek govori o materi kol verouiiteljici v predšolski dobi, pa tudi v šolski. Je to vzgojni sestavek, kako naj že mati sodeluje * katobetom in pomaga versko vzgojiti svojega otroka. Za mladino pomeni veliko moralno nevarnost sluha knjl-ifn, zato jo posvečen posobon člauek presojanju knjla ter smornlcnm, po katerih je vernikom prepovedano brati škodljive knjige. Članek nas seznani s tozadevnimi zakoni cerkvencga indeksa. Takoj nato pa sledi članek o duhovnem branju ter načinu, kako diha prva pravo legendno ozračje. Isti Mauser piSe tudi daljšo povest Niunaslo opnji-Sče, ki se bo še nadaljevala; v tem začotkn ie prikazana smrt prave sl07enske matere, i ji sledi prav ta bo pristna krSčanska ln slovenska požrtvovalnost hčere, ki naj varuje ognjišče bratu ter oaj mladoletnim otrokom uadomoslujs mater, pa čeprav pri tom trpi njena lastna sreča. Spiski Jn ta-piski vsebujejo drobiž lz cerkvencga življenja med nami ter ocene raznih knjig. Pa tudi osmrtnico: generalu frančiškanskega roda (P. Odilo) ter usmiljeni sestri Ivvlteriji Smuk fprlrnarij dr MerSol). Ob roki balje-ga prijatelja, priloga, namenjena bralcem prejšnje Lučke, zaključuje Številko. Ne ajnemo na pozabiti lepih ln bogatih ilustracij, ki jih ie revija polna in ki bo izbrano z umetniško zgodovinskim znanjem. Večina so to reprodukcije dcmačlh religioznih slikarskih del, pn tudi tujih (Palma, Seltz). Zanimive so risbe škofa Hrena o ljubljanskih cerkvah iz začotkn 17. stoletja. Itcvijo toplo pri|K>ročamo. Urednik Zabret Franc. vso, kor »e po Izkušnjah rednega špediterja in v danih okolnostih pokaže kot potrebno iia so nevarnost uničenja blaga ali iijalo vitov odn. zakasnitev transportov po mo' iiosti »manjša . , . Upoštevajoč dejstvo, da lavajovalnlcc zaradi narasle nevarnosti no krijejo več voj mga rizika, sme špediter izvrševati blagovne transporte na posebno ogroženih progo v pokrajini ali Izven njenih meja tako, dn transport spremlja edon ili >'eč špediterje vik nameščencev Naloga takih spremljovo eev je, po možnosti skrbeli za napotitev transportov po razmoroma najmanj ogroženih komunikacijah, za posr.eSevan'6 čim hitrejSe izvršitve transporta ln zmanjšanje nevarnosti tatvin ln ropov na blagu med vožnjo. Taki ln podobni Ipedlferjevt ukrepi, ki so očitno v interesu strank, katerih blago se provaia, se IzvrSe ob sorazmerni razdelitvi zadevnih stroškov na soudeložcaioe trans porta. Ker navedeni sistem spremljave seveda ne moro odstraniti rizikov, katerih kritji zavarovalnice nočolno odklanjajo, odgovor nosil zn uničenje ali poškodbe blaga, tatvine rope, požare ali siceršnje dogodke, ki spadajo pod pojem transportoma, vojnega ali sahotažnega rizika, kakor ludi pojem vlSjf sile no zailone Špediterja. Blago potuje slej ko pro.1 na Izključni račun ln nevarnost pri zadetih strank In SpoiPteriovo inmslvo ne presega mola skrbnosti rodnega špediterja. Združen le Industrljcev In ohrtnlko\ Ljubljanski- n«krajlne, sindikat prevozniške Industrije. Zabavni koneert za delavce akcije Poli Preteklo nedeljo j« bil v domobranskem domu na Taboru prirejen prvi koncert za delavce organizacij« »Piill«. Velika dvorana je bila lepo okrašena, na odru pa sta bili dve veliki risbi, ki sta prav tako kakor izrek »Za ohranltov naše domovina proti te rorju ln razdejanju« označevali cilj dela, kt ga izvriujejo U delavci. Clgltčeva godhena skupina, ki je štela M članov, je Igrala razne melodije tn žela za te toplo priznanje poslušalcev. Napove-dovaleo Podgoršek je posluialco i svojimi posročenimi Salami spravljal v dobro voljo, prav tako pa Jih je dobro zabaval t svojo harmoniko Povle. Prihodnjo nedeljo bo od 16 do 10 popoldne v frančiškanski dvorani koncert za železniško delavce, ki dslajo na Borovnici. la flrt*aHhe Viteški red »Ilrvatskl Zmaj« v Zagrebu je pričel izdajati svoje glasilo pod naslovom »Hrvatski Zinaj«. MalnlSkl jubilej sagrebSkega kanonika. V Zagrebu je nedavno sluvil zlati.moAniškl jubilej kanonik zagrebškega stolnega kapitlja Miško PavliA. Imenovanje novih hrvalklh generalov. Poglavnik NDH je Imenoval sa geuerale hrvaških oboroženih sil pat svojih najzve-stejših sodelavcev višjih ustaSkih častnikov. Za generals so imenovani: ustaSki pol. kovnlki Ante Moškov. Ivo Herenčič, Vilko Počnikar, Tomislav Kolf ln Rafo Boban. Hoji okoli Travnik«. Mesto Travnik v Bosni so v zadnjem času napadli tolovaji ter v nJem uprizarjali svoja grozodejstva. Večino hrvaških vojakov, katerim ja bilo zmanjkalo streliva, so pobili. Zelo so mučili tudi Številno begunce, iene ln otroke tor jih končno pobili. V bolnišnici so poklali tudi ranjene hrvaSke vojake skupno z usmiljenimi sestrami. Pri napudu hrvaške vojske na Travnik so Imeli tolovaji zelo velike Izgube. Sami priznavajo, da so Imeli pri tamošnjem porazu pretežno večino pobitih, doloma p« ranjenih mož. r ' Vse, kar človek misli, mora ' misliti kot ves človek, z umom, dnšo in telesom. (Joubert.) Koled"ri Breda, 7. svečaua: Komuald, opat la ustanovitelj redai Julijana, vdova: Itibord, kralj; Nivard, spoznuvslee, (etrtek, 8. svečana: Janez Matski, spoznaval on in ustanovitelj reda; Štefan, op. In ustanovitelj reda; debeli četrtek. Lekarniška »lužba: Nočno službo Imajo lekarnet dr Kmet, Olrll-Metodova 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4( mr. Ustar, fielenburgovo 7. j ZATEMNITEV OD 18.0i DO 7. ^NMnMMHMMHMMMMMMa J Letalski napad na Ljubljano LJubljana, i. februarja. Včeraj popoldne je skupina angleških strahovalnlh letal priletela nad Ljubljano. Letala so odvrgla nekaj bomb, ki so prizadejale Škodo na stanovanjskih napravah In so bili med civilnim prebivalstvom 4 mrtvi tn 7 ranjenih. Ta napad na nate mesto p« bodi pono. ven opomin prehlvalstvn, da naj točno upošteva ln Izvaja vse predpise o protiletalski zaščiti. Vse pomanjkljlvustl v zakloniščih takoj odstranite In storile vse zs svojo osebno varnost lo varnost svojega premoženja. 2)norice Duhovniška mesečna rekolekelja bo danes, v sredo, po običajuem redu: ob 1.1 bo skupna adoraolja, ob 16 meditacija, ob 17 konferenoa. Vsi gg. vljudno vabljeni. — Vodstvo. MaSa ladulnlea «a pok Ivotom Trav. nora iz Ptujske gore. biv gojencem Chrl-stofovega tečaja, podlim na fronti, so bo brala ob obletnici njegove sinrtl v četrtek B. t. m. ob 8 v frančlšksnsKi cerkvi. Za 31. dan Mir" pok gospe Marije Volk roj. Zitko, vdove po žel zvan bo darovana sv. maša v poiek 4. t. m. ob 7 pri Sv Petru. V počastitev spomina pok Franoa Mozetiča je daroval njegov brat g. Moze-ttč, me»tnl zidarski mojster, z.i Vmpeterake farno revežo znesek IDOfl Ur. Bog povrnil Mestna zastavljalnica posluje poiiinl od 8 dopoldne do pol 3 popoldne. Slovenskemu RK je darovala ga. Vera Meserko, Ljubljana, Karlovška c. 15 namesto cvetja na grob pok. Frajiea Anilča znesek 150 Ur. Prisrčna hvala! Za Socialno pomoč so darovali! Nadpo-ročnik Zupan Slavko ln Danica sta darovala 500 Ur namosto venca na grob pok. dr. Jos. Voršlča. — Rodbina Zupan lz Ljubljane, notna nI. SS, je darovala 500 lir namesto venca na grob pok. dr. Jos. Vorilča. — Mlakar Rudolf, Ljubljana, Jernejeva ul. 35, 2000 Ur. — Uslužbonstvo tvrdke Fr. Kos iz Ljubljane, Židovska ul. 5 *<0 Ur. — Tvrdka Prelesnlk, Ljubljana, Janšova S. je darovala 500 Hr za begunce 1« Hinj. — Vsem darovalcem Iskrena »ahvala. Znanje strojepisja Je potrebno In koristno vsakomurl Prlčelnk novih toča 4-8. februarja. Ur< dogovorno Vpisovanje, Informacijo: »Christofov trgovski učul zavod«, Domobranska 15. Licitacija zapadlih predmetov v Mostni zastavljalnici na Poljanski cesti 15 bo v ponedeljek 12. februarja t l. ob 15 MALI 0 1 Službe I | dob« | Gospodinjske POMOC-NICO »nrejme tričlanska rodbina. Imeti mora veselje do kuhanja. Plača in hrana dobra. Nnslov v upravi Slov. pod il. 829._b materinski Dečji in dom v Lipičevi ulici sprej-ine ▼ službo »talno SLUŽKINJO. Predstaviti se je ob delavnikih od 8 do t) Nastop službe takoj. g Vajenci 1 VAJENCA mladega . -zdravega, za »pecerij-sko-delikafesno trgovino v mestu sprejmem tnkoj. Naslov t upr. »Slov.« pod 8t._S20. OjJPiraoJ DAMSKO KOLO - In deško kolo — dobro ohranjeno, knpim. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Dobro kolo« St. 781.__ Otrolke VOZIČKE kupuje »Promet«, naspr. križernižke cerkve, k UltAP GABN za pletenje (nccanje) kupim. Gostilna Pajk, Kolodvorska nlica 28._k GLAS I j Prodamo | SADJARJU Sad. drevje z« 9|M>mladan&ko saditev, 4—6 letno, vseh vrst preizkušenih bolj 4ih »ort. Naročila sprejema Cervsn Peter v Kožni dolini c. Vlll/22. JEDILNO OLJE ozir. oljnato mcšanlco si lauko sami pripravile z Anusan praškom. -Drogcri-ja Anton Kane w Židovski nI Iel t. DRSALKE vseh vrrt dobite pri »Prometu«, naspr. križevniike cer-kve v Ijubljmii. I Nove sani v obliki zapravljivčka prodam ali zamenjani za protivrednost. — Pelerca, Podutiška tl. 1 Moške GALOšE »t. 42. nove, priffia, prodani Naslov v oglas, odd »Slovenca« pod St. 847. Ogled med 11 in 14. KUPIM belo 3t. 20—35 za premico vezenje Črni križ + Zakaj bi Kadczinski ne bil prav tako premeten kot on? Ali ni že dokazal svoje zvitosti? Morda pa gospa Chamfort rabi denar... Sevecfa! Kako to, da mu ni ta rešitev takoj padla v glavo? ček še ni bil vnovčen, torbice ji policija še ni vrnila... Dr. Sly se je čutil olajšanega, ko je prišel do te, čeprav prozaične, rešitve vprašanja. »Mister Sterner,« je končno gospa Chamfort presekala molk, »ne morem vam povedati, kako sem vesela, da sem vas našla... da, res, zelo vesela sem.. .< Pri teh besedah so se pod srebrno-sivim pajeolanom zasvetile njene črne Oči. Od nje je prihajal sladki čar ženske ljubkosti in nežnosti in vonj njenih las ga je skoraj omamljal. Če laže — in o tem ni bilo nobenega dvoma — dela to zelo ljubko, si je mislil Sly. Rekel pa je vljudno: »Veseli me, če vam bom mogel v čem pomagati, gospa I« Ob veliki, z orientalskimi preprogami pregrnjeni veži hotela je bilo poleg čitalnice tudi več manjših sob, ki so jih uporabljali gostje, če so že» leli govoriti s kom na samem. Gospa Chamfort je sedla v udoben naslanjač. Ko je zdaj odgrnila pajčo-lan, je dr. Sly opazil na njenem obrazu veliko spremembo. Na njem ni bilo več lahkomiselnega izraza veselja nad življenjem in uživanjem, ki ga je opazil v Kairu. Zdaj je bil na njem trpeč izraz in lepim očem se je poznalo, da «o v zadnjem čaau mnogo jokale. Vendar pa dr. Sly niti za hip ni oozabil, da je bil to obraz sleparke ... Njegovi živci so brli silno naipeti, tako da mu ni bilo lahko igrati vlogo velikodušnega pomočnika. Mislil si je: Saj bom že videl, kako daleč laltko grem. »Brez dvoma se vam zdi čudno in morda celo neprimerno, da najino kratko in bežno znanstvo tako lzraibim in se va« oklenem kakor prijatelja, ki naj mi poraa?a... Pozneje boste razumeli, koj tne je privedlo do tega nenavadnega koraka... Kdaj se vrnete v Evropo, mister Sterner?« »Ne vem še gotovo, gospa. Odvisno je od poslovnih sporočil, na katera moram počakati tukaj.« »Prosila bi ras namreč,« znova so njene lepe oči proseče počivale na njem, »Če bi me noteli vzeti s seboj v Evropo...« Jati dam protivrednost. Naslov v npravi »Sl(* zares ne! brez dvoma je bilo težko, venca« pod št. ml vzeti s seboj tako spremljevalko... A brez dvoma je bila to le igra. Še preden ji je utegnil odgovoriti, je nadaljevala ona in rahel smehljaj je osvetlil njen bledi obra/ »Moja prošnja vas je gotovo zelo presenetila, kaj ne? A nastopili so dogodki, ki me silijo k temu.« Še nekoliko se je obotavljala. Za Sternerja bi bilo najlaže, če bi vprašal po njenem bratu, če se mu je kaj zgodilo ali na je moral nenadoma odpotovati. Če bi Sterner ne bil dr. Sly, bi brez dvoma to 6toril. Tako pa mu je to bilo te/,ko in sklenil je, du prepusti njej sami, da utemelji svojo prošnjo ali ne. »V veliko čast mi bo, gospa, če vam smem nuditi svoje varstvo in pomoč,« ie dejal vljudno kot pristen Anglež. Godilo se mu je kakor kmetu, ki je «prejc! begunca, mu ponudil kruh m sol ter mu s tem zagotovil varstvo, nato pa je zvedel, da je tujec morilec njegovega sina... A tudi njemu je bila obliuba pomoči sveta, zato se mu je zdel položaj vedno bnlj mučen ... Ali je ta. ki sedi pred njim. najbolj pretkana ženska na »vetu, ali... Ni mu dala časa, da bi drugo možnost točneje določil. Beretto PIŠTOLO, kal. 7.65 ali 9 mm kupim. Ponudbe no ogl. odd »Slov« pod: »Poklju-ka« štev. 848._ k i Scsfee 1 1} »ddffl'» p ZA SOSTANOVALKO sprejmem gospodično ali dijakinjo brezplačno, ki bi poučevala olroko. Naslov v upr. »Slov.« št. 850. • ŽivalO KRAVA simondolka, 8 mesecev breja, naprodaj. Štrukelj Mihael, žapuie 8 • Ljubljano. Bzamenjaro*! Soja! ni STROJ zame njam za dobro ohra njeno slaonoreznico. Ogleda se v žapužoh 81. 8, štrukelj Mihael Predvojno BLAGO za dva modroca in kon-tenino zamenjam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 828. I J Sobe I g SOBO iSčcm pri dobri družini, kjer bi bile tudi v pomoč pri gospodinjstvu v prostem času. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Pla. čam pošteno« št. 849. I Poizvedbe | Moška SRAJCA jo bi-ja najdena. Poizve se v upravi »Slov.« pod Itev. 862. _ Ob priliki letalskega napada na Brezovico je bila najdena črna PELERINA. . Dobi te pri telefonistih na Brezovici, ZAHVALA. Vsem. ki so ob prezgodnji smrti mojega ljubljenega moža, gospod« dr. Jožeta Voršiča odvetnika v Ljubljani z menoj, in njegovimi sorodniki sočustvovali, ga počastili s cvetjem in dobrodelnimi darovi tor ga pospremili na njegovi zadnji poti, se hvaležno In toplo znhvafjujemo. Posebno smo hvaležni mil. g. proitu dr. Muksu Vraborju, ki ie našega dragega Jožeta ves čas njegove bolezni tolažil, zanj molil in vodil njegov pogreb. Ensko preč. g. p. Dominiku, spoštovani ge. doc. dr. B. Mcrljskovi za skrbno zdravniško pomoč, č. sestri prednici in sestram v Lecnišču, ki so iajšaie pokojniku trpljenje z ljubeznivo potr-vovalnostjo. Vsem Bog plačaj! Žalnjoča vdova TANJA In sorodstvo. Kinematografi KINO UNION - »Dsnlelle Darriesz« - sirota v filmu »Njen prvi .esfanek«, — Predstave ob 16 in 18. Tel. 22-21. KINO MATICA - »Pasji dnevi«. - Predstave ob 16 in 18. Tel. 22-41. KINO SLOGA • »Takoj m vrnem«. - Predstave ob 16 in 18. Tel. 27-30. t RIŽARNA, družba z o. z. v Ljubljani, naznanja žalostno vest, da je njen zvesti senjor delavcev, gospod IiOKAR IVAN umrl na svojem službenem polovunju. — Podjetje ga bo ohranilo v lepem ia trajnem »p«v minu. Pokoj njegovi duSil Dan pogreba bomo objavili ks.neje, Ljubljana, dne 6. februarja 1945. t V neizmerni boli javljamo žalostno ves* vsem so roil ni kom, prijateljem in znancem, da so postali žrtev letal, napada noši drogi Franc, Ivanka in Anica ^ MIL&VEC Pogreb nepozabnih bo v četrtek ob Ljudska tiskarna«, u »Ljudsko tiskarno! Joie Krnmartč - Herausgeber Izdajatelji JoSko Krolelj - Behrlftlelter. uredniki Janko Hafner