SANACIJA TE-TOL MOSTE
Najprej odgovor g. Mojci Dolinar!
Za predvideno sanacijo TE-TO, ki naj bi se začela intenzivno odvijati že konec leta 1990, je še prejšnja mestna vlada hotela na hitro zbrati del sred-stev z izdajo obveznic mesta Ljub-Ijana. Obveznice so bile izdane strogo namensko, njihova izdaja pa odo-brena s sklepom skupščine mesta Ljubljane. Obveznice je v celoti od-kupila Stanovanjsko-komunalna banka, tako da je imelo mesto na razpolago denar v protivrednosti 8.500.000,00 DEM. Takoj po zame-njavi republiške vlade pa je novi repu-bliški sekretar zaustavil nadaljnji po-tek investicije. Vsa republiška sred-stva namerava uporabiti za sanacijo termoelektrarne Soštanj, pa še za to ne bodo zadostovala. Sanacije TE-TO Ljubljana s predvideno zame-njavo kotlov K-l in K-2, mesto samo ni sposobno speljati. Z obveznicami zbrana sredstva zadoščajo namreč za pokritje 1/20 celotne investicije. Zato mestu ni preostalo drugega, kakor za-varovati denar tako, da ohranja re-alno vrednost ter z investicijo poča-kati. V elektrogospodarstvu, kamor TE-TO sodi, še niso povsem jasni od-nosi in ne vedo ali bodo delniška družba ali družbeno podjetje, kako bodo v bodočnosti poslovali in če bodo sploh potrebovali njihovo proiz-vodnjo.
Zbrani denar za sanacijo je torej pripravljen in ga zaenkrat ni mogoče porabiti. V kriznih razmerah, v kakrš-nih smo, pa »denar na kupu« vedno bode v oči prav tiste, ki bi ga znali še kako hitro porabiti. Zato ni čudno, da je bilo že veliko predlogov, da bi ga namenili za nadaljevanje del na Ljub-ljanskem gradu, za gradnjo plinske elektrarne v ŠiŠki, kjer bi pokrili kakšno 1/10 potrebnih sredstev, pa za razne študije in za razžvepljevalno na-pravo pri bloku K-3 in podobno. Mestni sekretariat bdi nad tem denar-jem in ga ne dovoli uporabiti v druge namene, kakor za sanacijo TE-TO. Spremembo namembnosti bi sicer lahko odobrila mestna skupščina, a tega verjetno ne bo storila, saj si vsi
v Ljubljani želimo čimmanj onesnaže-nega zraka.
Torej program je, načrti so. Odgo-vornost za nastali zastoj je le na strani republike, ki pa za vse svoje potrebne investicije nima denarja, celotno go-spodarstvo pa je v izgubah.
Kljub temu zastoju pa ne stojimo križem rok, pač pa se trudimo, da bi storili največ, kar se da za novelacijo načrtov sanacij, pa tudi za vse ukrepe, ki bi pripomogli k čistejšemu ozračju v Ljubljani. Povedati pa je treba, da je TE-TO sicer velik onesnaževalec zraka, prispeva pa k onesnaževanju ozračja razmeroma malo, vsega cca 10%. Ima namreč vgrajene čistilne naprave, ki jih manjša kurišča in male kotlovnice nimajo. Zato se tudi sana-cijski ukrepi ne odražajo v toliki meri na kvaliteti zraka kot bi si mislili. Zato dosežemo večje učinke z ukinja-njem malih kotlovnic po mestu ter priključevanjem objektov na javna oskrbovalna omrežja plina, pare in vroče vode.
0DG0V0RA NA OELEGATSKI VPRAŠANJI
Pri TE-TO pa smo v preteklem letu veliko dosegli, ker ni bila toliko v po-gonu kot prejšnja leta, saj smo v glav-nem kurili s kurilnim oljem in plinom, pri premogu pa smo uporabljali pre-mog z manjšimi količinami žvepla in pepela. Zlasti vzpodbudni so rezultati kurjenja s kvalitetnim uvoženim pre-mogom.
O zastrupitvi okolja toplame z ra-dioaktivnostjo sploh ni govora. Radi-oaktivnost se namreč pojavlja povsod - iz ozračja in iz same zemlje. Tako je prisotna povsod po Ljubljani in po celi Sloveniji. Meritve, ki jih je opra-vil Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane, so pokazale, da še nad obstoječo de-
ponijo pepela na Barju ni povečane radioaktivnosti.
Kar zadeva onesnaženost zraka v Ljubljani lahko povemo, da jo na več mestih v Ljubljani stalno kontro-lira Meteorološki zavod v Ljubljani. Podatke objavlja tudi dnevno časo-pisje. Za preteklo kurilno sezono Iahko z zadovoljstvom ugotovimo, da v Ljubljani niso bile nikdar dosežene kritične vrednosti. Sedaj pa oprav-ljamo analize ali je bila to posledica ugodnih klimatskih razmer ali pa že posledica ekološko naravnanih priza-devanj.
Povejmo še, da se trudimo v mestni promet uvesti pri dieselskih motorjih dogorevalne naprave za čistejše iz-puhe, da skušamo uvesti in preizkusiti pri avtobusih plinske motorje, ki ne onesnažujejo zraka, da sestavljamo evidenco vseh kurilnih naprav v Ljub-ljani, da spremljamo porabo vseh go-riv v Ljubljani, se trudimo za priklju-čevanje novih objektov in starih kot-lovnic na javna oskrbovalna omrežja, skušamo uvesti piin v ostoječe zazi-dane soseske tudi v okolici Ljubljane, da se ubadamo z iskanjem Čistejših goriv in njihovim uvozom, da mo-ramo ob tem spremljati in kontrolirati vso investicijsko dokumentacijo ter porabo proračunskih sredstev za energetiko v Ljubljani. Mestni sekre-
tariat za energetiko ima vsega skupaj zaposlene tri delavce, ki morajo ob vsem tem voditi vso potrebno in ne-potrebno »administrativno vojsko«, tako s planiranjetn kot tudi s cenami, tarifami, poslanskimi vprašanji in predlogi na petih občinah in na skupš-čini mesta, pa tudi s samimi mestnimi službami, potem se najbrž ne ukvar-jamo samo s parolami, pač pa že ves Cas trdo delamo.
Odgovor na vprašanje g. Danila Jurca je sledeč:
V kolikor pride do realizacije sana-cije TE-TO Moste po predvidenem projektu, ki ga je republiški sekreta-riat za energetiko zadržal, potem znaša skupna investicija cca 180.000.000 DEM. Od tega naj bi mesto prispevalo po že podpisanem dogovoru 20% ali cca. 36.000.000 DEM. V mestnih obveznicah pa ima mesto cca 8.500.000 DEM, ostanek pa bi morali še zbrati. Čas gradnje bo predvidoma trajal 3 do 4 leta, torej bi bile tudi mestne plačilne obveznosti zamaknjene. Vsekakor pa bi bilo to za mesto izredno težko breme. Ce-lotne investicije pa mesto samo ne zmore. Ponujajo nam sicer tuja poso-jila, ki bi nas pa z obrestmi, zavarova-nji, odrejenimi svetovalnimi in pro-jektantskimi firmami, na koncu pa še z dobavitelji opreme, dodatno obre-menjevali.
Ne glede na predvideno sanacijo TE-TO z zamenjavo kotlov K-l in K-2, pa bomo v letošnjem letu naredili v TE-TO nekaj manjših predelav, ki
nam bodo na račun zmanjšane proiz-vodnje električne energije zmanjšali porabo goriva ter s tem prispevali k zmanjšanju emisije. Te predvidene predelave bodo:
-  predelava turbine,  ki je sedaj odjemno-kondenzacijska    v    protit-lačno brez nizkotlačnega dela;
-  preureditev dimovodnih kanalov tako, da bo možno dimne pline iz enega od obeh leotlov vodftt v dva obstoječa elektro filtra. S tem bo uči-nek elektrofiltracije izboljšan;
-  prevezave paravodov tako,  da bodo možne vse kombinacije obrato-vanja enega ali drugega kotla, samo za ogrevanje ali tudi za proizvodnjo manjšega dela električne energije, pr-venstveno za lastno rabo.
V te namene bodo uporabljena predvidena sredstva, za katere je do-kumentacija že pripravljena in bodo realizirani v času poletnih remontov. Vrednost teh del je predvidena cca 2.000.000 DEM.
Iz povedanega verjetno Iahko g. Danilo Jurca vidi, da si Mestni sekre-tariat za energetiko prizadeva v okvi-rih. ki mu jih postavlja republika in s sredstvi, ki so od lanskega leta krepko znižana, doseči za mesto Ljubljana, tako v energetskem kakor tudi v ekološkem sraislu, največ. Pri tem skušamo v največji meri uporabiti in izkoristiti stroko, pa tudi pridob-ljene izkušnje pri dosedanjem delu. Neresno »farbanje« volilcev-davko-plačevalcev nam je popolnoma tuje in-je v resnih delovnih krogih žaljivo.
MESTNI SEKRETAR MIKLAVŽ KRŽAN, dipl. ing. str.