Leto VIII., štev. 112 Celje» čeirtek 7. oktcbra 1926. Požtnina plačana v gotovinl. lzha)a v torek, četrtek in soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. Po&ameztta števhka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ¦^LI 11 a^v ^B 111 ll ^Lbf ifH Uredništvo in uprav.ii&tvoi Celj« Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu» Telefon int. štev. 65. Panevropä. Na panevropskem kongresu na Dunaju, ki zakl'jucuje svojc zasedanje v sredo, so se zbrali zastopniki najraz- liicncjših evropskilh narodov. Celo Ke- renski, ruski delegat, je nastopil in tu- di z amerisko strani se je čula beseda Frederika H. Allena. Udeležili so se kongre^a mnogi odlični predstavniki evropskega kulitumega in polriiOncga sveta, z ncmske in avslriijske strani tmdi nekatere aktivne politične oseb- nosti, saj pravo koriist bi od uresniče- nja Panevrope kneli Nemci. Panevropski kongres bi se mogel imenovati barometer polMičnega raz- položenja Evrope. Evropski narodi .so silti hujskanrja, nasprotstva in sovra- štva, ki je na koncu koncev škodovalo vsein. Strahotne preizkušnje velike voj- ne so pustile za seboj silen odpor proti možimstim, da bi se te strahote še kdaj ponovile, in ta strah medsebojnega unicevanja je pobudil poteg mnogih drugidi izrazov soTMarniOsti tudi pan- evropsko giibanje. Modorno žhijenje sili k enotnosti, k skupnosti im vse ob- segajooemu miirneimu stiku v vseh pa- nogah kuliturnega, socijalmega, gospo- darskega in politicnega udejvStvovanja. V dobi sidnega najpredka tehniike, ki je prema.gala, že skoro čais in prost or, po- stajajo innogim že danes nezmiiselne mejie, ki jdih je ustvarila preteklost. In s Panevropo lioeejo nekateri idea list i ali spekulanti te meje med narodi uni- čiti ¦ /*¦*. Od misfi do dejanja je dolga pot. Težko je poglavje, ki naj ranödene praktično pot do tell visokili ciJjev. Sauno ob sebi je razumljivo, da kon- gres ni mogel dati dovolj odgavosra na to vprašanje. Dr. Condenhove-Kaier- gi, početnik iti poglavitni vodja pan- evropskega gibanja, je v svojem govo- ru na kongresu oznacil za praktični smoter panevropskega streinJjenja od- etraniitev državniii mej v Evropi v troj- nem pogledu: V strateskem potom ustvaritve pan- evropskega sistema razsodišč in ga- rancij, ki bi on-einogočil ponovitev ev- ropske vojne; v gospodarskem pogliedu potom odstraniitve carinskih in" pro- metniih ovia* v panevropskem gospo- darskejn obmocju; v narodnejn pogle- du z odstranitvijo narodnega zatiranja in hujiskanja. K Panevropi vodi vec potov, je de- jaf govornik. K.aterega bo ubrala zgo- dovina, se danes še ne da raavideti. i Eden teh potov je tudi J)ruštvo na.ro- ! dov, ki ima s panevropskim gibanjem ' innogo skuipnega, a iiina druigacno pod- ročje udejstvovanja. Problemi, ki oi>- segajo ve.s svet, spadaj.o v Društvo, oni, ki obsegajo Evropo, pa pred Panev- ropo. Vsi .govorniki so nagk.salii, da panevropsko giibamje ne pomeni na- sprotja do Društva narodov; menda je bitla cdima izjema madja.ixski zaslopniik Lukacs, ki je tudi povedal odloiMio, da prieakuje wl Panevro-pe — restituci'je nekdanje Ogrske! Ako bi pa-nevropsko gibanje prišlo v t"6 vode, potem bi se končalo seveda se prej, preden bi se dobro pricolo. Seveda so ostali govor- niki odklanjali politicne raagavore, ki so na takem komgresu še vedno pre- opasen razpravni predmet. Naprain panevropskemu gibanju, ki iizkl'juicu'je iz sivoje interesne sfere Aaglüjio in Rnsiijo, moraino mi biti skeptiicni, S tean nainreč, da ti dve dr- žavi ne bi imieli v Panevropi poßla in besede, bi dobilo nemštvo zopet nek- dan.jo premoč. In ko že itrua panevrop- sko giibanje sedaj v programu glaivno toeko. da je treba podreti vse obstojece mednarodne meje v skoro vseh oziirih, kdo bo neki mogel potem jaimciti, da ne pride nekot' kak nemški Lukacs z szgodovinskiinL« zahtevami in »prav razuniljeniinii« interesii? Na visak način pa je ideja Panev- rope in dunajski kongres velik korak naprej. In dobro je, da so »e ga ude- ležili razni narodi. Dobro radi ravno- vesja in nadzorovanja strejnljenj so- sedov. Politikac p VLADA SE BOJI NARODNE SKUPŠCINE. Vlada je sklenita odgo- (liü parlüinent do 12. oktobra. Ta sklep je vzbudiJ v vseh opoziciijonalmih kro- gih novoJjiO. Opozicijonalni voditelji ugotavljajo, da se vlada iizogiba pai'- lamentu in da so jo dogodki zatekl'ii brez pripravlijenega gradirva ali zakon- skih osnutkov. Razen tega se vlada očiitno boji parlamenta, ker bi uiegnila doživeti nezaupnico. Tekom poletja jt1 mn.ogo ra diika 1 n in p oslan cev . opetova- no jiiiterveniralo in protestiralo proti1 delovanju poedinih ministrov, da ni iizključeno, da ostane vtada v manjši- ni in da bodo proti nji glasovali njeni liastni poslanci. Nad vse značiilno je končno tudi to, da je 12. oktober ob- eneiii dan povratka Nikole Pasiöa v Beograil. p VLADA IN NARODNA BAN- KA. V poüticniili krogrh se je raznesla ve.st, da nairnerava vlada* initenovati' svojega eksponenta za guvei'nerja Na- rodne banke. Vladi pribtoja pravica koiiitrole nad Narodno banko. Ako bi pa vlada krsiJ'a to p.vavico teir si pri- svajaJa tudi praivieo innenovati guver- n er ja, bi ustvarila zelo neyaren pre- ceden«. Vsaka vlada, ki bi sledilia se- danjd, bi na podlagi tega precedensa odstavljala guvernerja Narodne banke (er inneiiovala osebe, ki so ji po godu. Raizuinljiiivo je, da bi tako postopanje vlade l'ahko izzvalo zelo težke po^ledi- ce za Narodno banko in s tem za celo- kupno gospodarsko in sin anen o stanje nase d'rzave. Opozicija bo, kakor se ču- je že na eni prvih sej Narodne skup- ščine pokrenida to vprasanje ter na- padla vlado. p OBISK ČEHOSLOVAŠKIH PA.RLAMENTARCEV. Obisk dek^aci- je čehostovaškili parlamentarcev v kraljevimi Srbav, Hrvatov in Sloven- cev je značilon in karakteristdeen z več stališč. Predvsem bo zbližaf naže zako- nodajne zbore potom osebnega spozna- nja pasanieznih članov. Naši dve drža- vi nifeta sosedi in njuni geograiični, pa tudi splošni ekonomski in kmliturni, poigoji so doivolj različni. Toda moder- na doba labko zma.guje nad vseini raz- daljanii, ki so bile preje zapreke zbli- žanja in sodelovanja, ki pa so bile pre- maigane, čim se je ustvarila povoljna psiliolaska podlaga, to je vzajomno spoznavanje. Dusevne vrline narodov obeh držav so take, da sta z medseboj,- nim izpopolnjevanjem zmožna u&tva- riti popolnoma nov in sijajen instru- ment napredka evropske civiiliizacije. To je nalaga, katero moramo resiti: vzajemno in tesno se spoznati, razume- ti drug drugega, ujediniti se in soli- darno sodelovati. Zbližati dva parla- menta, ki tako tipicno predstavljata interese slovanskih narodov, pomeni obenein kaiipot novi sfovanski politi\ki. p OPOZIGIJA V RUSIJI. V sov- jetski politični javnosti se priipravlja- jo nova* iznenadenja. Price!a se je od- locilna borba med koiniiniistiično veči- no in opoziciijo. Pred nekaj dnevi je pf^el znani komuni&t Zabranov v or- ganizacijo centrale v Mosk\i in hotel i'zzvatl debato o politiki centrale. Vočl- na mu je preprecifa to naniero. Potem \)i\ so prisli clani centralnega odbora Trocki, Zinovjev in Ja.taJtov v sprein- stvu Radeka in Zabranova na sejo ko- munističnega odbora, kjer so neobičaj- no ostxo nastopili proti najnovejšim stra.nkiniiim sklepom. Vecina je kljub temu odklonila nadaljno diskusijio. — Radi teh dogodkov je sklical strankin urad moskovske organilzacije posebno sejo, na ka.teri je sklenil sledece: »Vo- dik-1'j'i opoziciije so se težko pregrešili nad sklepi zadnje plenarne seje cen- tralnega odbora in centralnie komisije in so na ta način kršiili taidii strankin o diisciplino. Voditelji opozicije opravir čujejio svoje postop.anje s tem, da so v skrtbeh radi edimstva stranke, sanii pa vodijo taiko dißidentsko poliitüko. Nji- hovo po»topanje stremi za tem, da pri- de v stranki do razcepa, kar Sinatra odbor za Areliik zrocin. Moskeyski odbor stranke pozi»va zato ^e komuniste, da se odloeno upro tem škodljivcem »tran- ke, ki zlorablijajio težko gospotlarsko stanje in mi.sli.jo, da sinejo radi svojlh. prejšiijih za&lug početi kar hoeejo. Vse strankine organi/zaciije se poziivajo, da se upro visa-keanu razkolniškeinu po- skueu. Celjska kronika» c REDNA SESTANKA ČLAN0V KRAJ. ORGANIZAGIJE SDS ZA GE- LJE IN 0K0LIG0 v sredo in četrtek odpade.ta. — V sredo ob 8. zvečer se bo VTsila v hotelu »Balkan« seja širšega odbora krajevne organizacije SDS za mesto Gelje. Seja je za vse odbornike, namestnike, zaupnike in obcimske od- bornike obvezna. — V četrtek ob 8. uri zvecer pa se bo vršila v Peranozerjevi gostilni seja šiiršega odbora krajevne organizacije SDS za celjsko okolico. Tudi ta seja je seveda obvezna za vse odbornike, naaneÄtnike in zaupnike ter obciinske odbornjike SDS okoliske ob- čine. c VPLAČILA IN IZPLAČILA S KOVANIM DENARJEM NA PO- ŠTAH. S kovankn drobižem po 0.50, 1 in 2 dinaija je poštna blagajnica ta)- ko zalozena, da že nima več prostora, kamor bi spravljala rečeni drobiž, ka- terega se je nakopictfo že za nekaj mir- li'jonov. Ker je izdalta država ta denar zato, da pride med ljudstvo, ni ž njim. dosegla svojega namena, če leži ta dro- biž mirtev v državnih blagajnicah. Ker pa tiu pa tarn kovanega drobiža pri- manjkuje, dociim ga je pri pošti toHka 13 KRONIKA TROA MOZiRJE OD NAJSTAREJŠIH DOB DO ZADNJEGA ČASA. Spisal Žlga Lajäkov -Mozirs kl. IZZA ÖASA 1TALIJANSKIH V0JN. Na drugem mestu podali smo že životopiis upravičeno trškim rojakom prižtevanega Karla SiegenfeM'-Vodov- nika, kateri se je 1. 1859. kot nadpo- rocnik v 9. lovskem bataljonu udeleiil vojne v Italiji in bil v stotnika po'visan, tukaj naj zabeležim na kraitko življen- ske podatke drugega trskega rojaka, ki si ie na vrocih italijanskih Ueh pri- boriil jiuna&kih favoriik in tudi cin ka- petana ali stotniika. Ta odlicni častnik je Jožef Palier, brat tuikajšnjega po- sestnika Franca Paher, kateri je leta 1918. kot takratni najstarejSi tržan urorl. Jožef Paher, tudi Pahor je sLužil pod Radeckijem »od pike« od 1. 1848. do I 1866., pril)orid si dve hrabrostni medajli, postal je pri Kußtoci častnik, pozneje nadporočniik in stotnii in slu- žir 1. 18(56. pri granicarskem polku v Petrinji. Pri porazu 1866 je o božiču obiskal »voj-o mater v Mozirj.u in braia v Vdefnj'U). Od tod nazaj grede ga je v Penku zadela kap, prepeijali so ga v Mozirje, kjer je 29. deeeinbra 1866 iz- ddiinil svojo junažko duao. Trški ma- gistral je po posebnem selu o tem ta- koj obvestil c. kr. vojasko postajno ko- mando v Geljiu, ki ga je pustila z vo- jaškiimi) caetmi na tuk. pokopališču pokopati, kjer je odposlana stotnija iz- streftla čaistne salve, kar se je zdelo navzočemu ljudstvu nekaj »groznega«. Šolska mladina pa je< pod vodstvom uciJtelja Janešeka zapela: »Oj jamka tiha . . .« Pripomnimo tukaj, da se je stric taißtega glasoni nekega tuik. zapuacim- skega zapi^niika podal 1. 1812. z Na- poleonovo veliko armado na Ru^ko, od koder se ni \ec vrnil,, pravnuk tega pa je začetkoina svetovne vojne pri Palmanovi na Italijanskem padel. Med tuikajšnje vojnike iizza teh burnih let moramo uvrstiti tudi trža- na Ivana Lehky, ki sicer ni dosegel čaistniškega dostojanstva, pač pa do- živel krvavo tragedijo v dalnji Mehiki. Ko je leita 1864. takratni nadvojvoda avßtri'jski Maksimilijan, po Napoleonu III. zapelljan, prevzel cesarsko krono mehikansko, zbiral je tudi po naših krajiih prostovoljce za svojo vojsko. Tukajšnji mradi rojak Ivan Lehky, ci- gar oče je prižel sem ia Ceške, vstopil je kot prostovoljec v LjuMj&ni v ma- ksimiligan&ko armado, aprila 1864. v ljubljanski >Zvezdi« z neštetinii dru- gimi kanipicrai, kjer so prejeli koce in opremo in podeni biti do odihoda v cu- krami kasernirani. Iz Trsta so se od- peljali v Veracruz v Mehiko. Tukaj je prise! kot čevljar ali kuhar z razniimi oddelki zdaj v to, zdaj v ono mesto. Videl je veekrat cesarja Maksiniilijana in njegove generale; ko so Franccxzi Mehiko zapustilij ni se mu posebno dobro več godilo. Začetkom 1. 1867. prišel je v Akapuilko in pozneje z ne- kim ujetini oddelkom v Kveretaro in je bil tukaj 19./6. 1867, ko je bil cesar Maksimiilijan ustreTjen. Tu je videl tu- di prezidenta Juareza. Bil je v gl&v- neon mestu Mejiko, posebno rad pra- vil o čudapolni katednili, o lepih in äiarokiih cestah, o velikem ognjendkžt (Popokatepetel), spominjal se je rad šarniantniih kreolk in razcapanih be- raskili mendhov, ki'jih je tarn baje kar mrgololo, kakor beM orlov (neke vrste kondorjev), ki so kot sveti ptiči velijali in mrhovino pobiirali, najrajše pa se je spominja! mehikanske rakije, »pul- ko« imenovane, ki je ni mogiel paza- biti vse žive dni. — Vrnivži se na neki trgovski francoski ladiji v domovino, prijel je tukaj za ocetova »šila in ko- pita« in živel v svoji hiši ob pestrih spomi/Tiih, katera je pa šele na stara Iota začel razkladati, medtem ko je bil preje jezen, če je kdo kaj v njiegovi na- vzočnoisti o >MekiSikajnerih.c omenid). L. 1911. odvedla ga je smrt v >val parajt^o«, o katerem je tolikokrat sa^ njaril. Odšel je originalen tip človeka in starega Mozirjanal Leta 1866. ob izbruhu italiianske vojne bil je traki župan posestnik in lesni trgovec Janez Lip old. Ta jie od vojaškega erarja sprejel izdefavo rau- nicijskih zabojev. V to svrho potrebni les je kupil od obcine v »Beli peči«. Noč in dan so delali v sobi h. st. 36, kjer je sedaj Posojiümica im na »starem. marofu« te zaboje in težki parizarji so jih vozili do Gelja. Razni topov.ski municijiski modeli so bili »e mnogo let v shraimbi rodbime Lipoldorve. Iz te dobe hrani naš arhiv se sko- raj nedotaknjen cesarski vojni okhc svojim narodom v slovenskean izbra- nem jeziku (ki ga je najbrž Levstik prasitavid). Ta manifest je 19. junija 1866 tuk&j razglašen, medtem ko se je splošna inobilizacija 29. niaja objavi- la, 3. juaaija so od tukaj vsi dopustni- ki in rezervi&ti odšli, 16. julija pa je že na črni tablii na rotovžu bila nabi/ta vest o avstrjjskein porazu na Laskem. Trg je prevzel 18 ranjencev v svojo prsskrbo in je prejel za to župan od namestnije v Gradcu zahvalno prizna- njo in gorko zahvato za veliko nino- žino vposlane earpije (ia platna na- puljene nitke, ker takrat be ni bilo an- tiseptiene vaite za oibveszo). Dopis z dne 18. januarja 1867 st. 80/praea.). Leto 1868. je bilo zelo pomembno zaradi tega, ker so se po Sloveniji — saj za to so manifestirali — vr«ili zna- meniti tal)ori. Dne 6. septembra 1868 vröil se je impozantni tabor v Žavcu. Udetežba iz Mozirja j« biia naxamost Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 112. Enrilo Splošno prillubljen kavni nadome&iek oltusen i cen&n. Bobiva se v vse& dobro asortiranif) kolonijalnif} Irgovinaß. množina, da ovira pramet, je čteto umevno, da omenjeni denar med ljud- stvom ne kroži tako, kakor je naimeraj- vala država, ko ga je izdala. In z&radi tega jie izdalo ljuMjansko poštno rav- nateljst.vo odredbo, ki se med drugim gl'asi taJtole: Nobena pošta ne sme pre- vzeti od nikogar več kovainöga drobi- ža kakor za 100 Din po 50 par, za 200 dimarjev po 1 Din in za 500 Din po 2 Dioi. Vsaka poeta mara pri vtsakem izplačiilu do 100 Din izplačati stranki ves znesek v kovanem denarju, pri več- jiih vsotali pa aajmanj za 100 Din. Ce ji vkljiub tomu še preostaja prevee ko- vanega drobiža, mora izplačati stran- kam pri večjiih zne.skih do 200 Din drobiža po 1 Din in do 500 Din drobiža po 2 Ditn. Če bi naslovnik ne iiiaral provzeti drobiža do rečenih zneskov, je to toliko, kakor da odkfanja sprejem nakazanega denarja. c OB OBLETNIGI KOROÖKEGA PLEBISCITA priredi tukajsnja po- dli'uzniica Juigoslovenske Mati'ce v so- boto, dne 9. t. m. v prostorih Narod- nega doma veliko spoiniiinsko slavnost. Na sporedu je petje, doklamacije, eno- ' dejanka »Priljudni komisar« in kon- certne godbene toeke. Po sporedu bo pies v mali dvorani. c CERCLE FRANCAIS V CE- LJU iima svoj redni občni zbor dne 14. oktobra ob 18. uri v svojih prostorih v Narodnem domiu pri vsakem številu navzočih. Na sporedu je poročilo od- bora, volitev novega odbora, učni te- čaji. im predlog o zniižanjni članarine. Odbor prosi stare čfane, da poravnajo zaostalo članarino. Novi člani se pri- glasijo lahko pismeno. c IZ UČITELJSKIH KROGOV. J Pouk petja na realnl gininazlji je pre- vzel za obolioliim gosp. Vilkoni Rusom g. Viktor Kovač, učitefj na okoli. osiiovni Soli. c NOV DIMNIKABSKI MOJ- STER. Vefiki župan mariborske obla.sti je podelil dimnikarsko koncesijo go- spodu A. Ko.sen.wii. Dodeljeni so mu sledeei okraji: Gaberje, Sp. Hudinja, Teharje, Sv. Lavrenc in St. Jurij trg z okolico. c VELIK POŽAR V GRAŠČINI PREŠNIK PRI ŠMARTNEM. V pon- deljek, drue 4. t. m. ob pol 8. uri zvečer je javil čuvaj na Miklavžkem hribu požar v graščini Prešnik blizu Šmart- nega v Rožni dolini. Takoj nato se je podal avtooddolek naše požarne brarn- be na lice mesta ter našel ogromna go- spodarska poslopja v plamenu. Last- nik grascine g. Amsch, ki trenotno bi- va v Bački, ni bi'1 navzoc. Po tr»uda- J pol-aem delu petih ur se je celjska po- j žarna bramba odstra.ni.la. Pri gašenju ! je sodelovala. žalska požarna bramba z motorno brizgalno, nadalje je prihi- tela ria pogorišče se sosedna požarna braniba z Dražilnske vasi in ona iz Ar- jevasi. Domneva se, da je ogenj pod- tnknifa zlobna roka. c VLOM IN TATVINA. Minolo nedeljo je vlomil neznan tat v stano- vanje trgovca Fljorjarnčiča v Razlago- v: ulici št. 1 im inu je pokui.dd več obleke in perila. Ker ni odne-^ei zim- skoga kožuha, sumijo, da je tat kak znani celj,ski postopač, ki sii jie hotel prilastiti !e tako obleko, ki «a ne izda. Gotovo bi bilo umstno ogledati si vse take tice, ki dobro žive brez dela. c SMRTNA KOSA. Na Ostrožnem vrhu pri Cel'jm je uinrl g. Mihael Mla- kar, vpok. jetniški paznik Iti posestnlk v 80. letu, starosti. — Dne 4. t. m. je unirla v Gaberju ga. Ka:iriiia ^kiie. žena jotniškega paznika v 31. Kmu sta- voA:. N v m. p.! c LJUDSKO VSEUČILTŠČE V CELJU je knelo redni občni zbor za leto 1926./27. 4. t. m. Iz poročila tajni- ce j"1 bilo razvidno da jc ljudsko vst- učilisče osrcdotočilo svoje delovanjc na predavanja in na poranožitev knjig s-V'OJe znanstvene knjižnice. Predavafo se je v preteklem poslovnem Ietu tri- najstkrat. Dve predavanji je imela če- hoslovaška liga pod okriJjein Ijudske- ga \rseu«iMča. Vsebina prodavanj je biila vzeta iz zdrav,-t\a, zgodovine, fizi- ke, potoplsja, a raznravljale so se še dru^e aktualne stvari. Knjižnica se je znatno pomnožila z izbranimi znan- stveninii delL — Pri volitvah je bil zo- pet soglasnio izvoljen kot predsednik vladni svetnik g. E. Lilek, ki se že ves čas trudi za razvoj tega društva. ()d- borniki so: ravnatelij B. Serajnik, nad- Uiciterj'ica I, Zupan.čiič, učiteljica Z. De- Ijelak, uci.telj F. Gilenšek, dr. M. De- reani, profesor Orožen, Franjo Koren, inženjer I. Alitiik, dr. Rebernik, upra- , viitelj I. Prekoršek, primarij J. Rajšp, ravaiatelj I. Sancin, ravnatelj M. Grün- den, Fran jo Jelen. Namestniki: prof. Lavrencic, prianarij Steinfelser, nad- učiitelj Voglar, strok. učitelj Ivan Čer- nej, Dr. Zabkar. Pregledovalca raču- tiov: g. Jtfrin in g. Turnsek. — Prvo predavanje se bo vrsiilo v pondeljek 11. t. in. ol) 20. uri na deški mešč. šoli. Predaival bo g. mženjer Ferdo Lupsa »S karavano iz severnega Siiama v Shan, deželo ob Mekongu«. — Za di- jake se bo vršilo isto prodavanje.v pon- dieljck ob sostnajstih. G. inženjerja že poznaimo od laiiskih zanimivih iiz\ra- ja,nj im mislimo, da bo tudM to preda- vaniji» priivabilo iizdatno število poslu- šalcev. c TEGAJ »BREZALKOHOLNE PRODUKGIJE« V CELJU .se bo vršil nppreklicno v nedetjio, due 10. t. m. Prijctve sprejema »Brezalkoholna pro- dukcijia« v Ljubljani, Poljanski nasiQ štev. 10. c AGENTI S KNJIGAMI. Z ozi- rom na notico, ki je izšla v našem listu pod tern naslovom, pojasnjujemo, da se ni namašala na tvrdko V. Dukoviic v Zagrebu. ker ta knjigarna ponuja sa- tno polnovredne knjige znanstvene vs-obiiiie in inia nameščene izkljtučno Juigoslovene, ki so legitimirani od tr- govske zbornice v Zagrebu. Tudi tvrd- ka samia j^ jiügostovenska, kar prav radi povdarjamo, da ne bo kaküi ne- sporaÄuniljenj. c GOJENJE IN PRODAJANJE CVETLIC. Z narodbo ministmtva tr- govine in industri/je z dne 13. julija 1925 je !gojienje cvetlic in okrasnih rastlin v toplih gredah, rastLinjakih in drugi'h podobnih napravah proglašeiio za, rokodeliskc obrt. Gliede upraviiče- nosti kmetskih in drugih slojev za pro- dajo cvetlic, šopkov in vencev o Vseh svcti'h, kakor je to navada. pripominja mestni magiistrat sledece: Kdor pridela cvettilce in grmičje na lastn em vrtu brez speciijelnih naprav za gojenje cvetliic (topic lehe in podobno) sane te cvetlice proclajati ibrez obrtnega Msta. Iz c vet lie bi smel za prodajo naroditl tudf pr.ipros.te šopke, t. j. cvetlice prir prosto zvezati, da s tern u.streže kupcu cvetlta. Ne snnela pa bi taka oseba ixde- Lovati umetniih šopkov in vencev, ker sn>ada to opt-avilo v drfokrog rokodol- skih vrtnairjev in bi se moraio takö prodajanje sma/trati za kršenje obrtne- ga reda in krivca kaiznovati. c VSTOPNICE ZA 1NVALIDSK0 PREDSTAVO. Vstoipnice za gledališko predstavo, katero priiredi krajevni od- bor TJdruženja vojnih invalidov Celje dne 10. t. m. ob štirih popoldne v Na- rodnem doimu, so v prediprodaji v trgo- vini Gorirar & Leskovšek, Celje. c K0K0Š SE JE ZATEKLA v go- stilno Narodni dom. Lastnik na,j se tarn zglasi. 1168 c TRGATEV CELJSKE P0ŽAR- NE BRAMBE. Celjska požarna bram- ba priredi dne 10. t. m. v vseh prostu- rih gozdne rostavracije svoj>o trgatov, koje čksl: donos je namenjen skkdu za nabavo gasilskega orodja. Radi tega si braniba usoja slavno obcinstvo na to prireditev še enkrat opozoriti, in zopet prositi za živnhno udeležbo. c SOKOLSKE PLESNE VAJE pod vcšaiiin vodstvom g. Cerneta iz Ljubljane sq pričnejo v nedeljo 10. t. ni. ob 19.50. Vpisovanje se vrši eno uro prod zacetkom pouka. Opozarja se naprej, da bode k vajam priipušoeno samo 61a:nstvo sokolskih društev, da ne bode nepotrebnoga zadrževanja. Drži- te se Visi tocnosti! 1144 Kino. MESTNI KINO. Danes in v čelr- tek 7. oktobra se predvaija senzaciijo- nelni velemestnl film »Ullica bed« in greha«. Film, kojega vsebina nam ri- se povojne raziiLere Dunaja, je vzbudil v Celju velikamsko senzacij.o. Gospodarstvo. g ZAKON 0 ZAŠČ1TI VLAOA- TELJEV. Na ostro krittiko, ka.tero je 0 osmutku zakonskega predloga 0 zaščHi vlaigatoi'jcv objaivil v »Trgovinnkem glasuiku« dr. Predič, priobčuje minir »tostvo trgovine in industrije komuni- ke, v kojem naglasa, da Otsnutek. na katerega se naiiaša kritika, niti izda1- leka nima značaja dovršenega zaikonr skega predloga, ka.koršnega namerava jm'ediloziti narodni skupsčini, ampak ima samo nalogo, da tvori podlago za duskusijo med ministrstvom in interei- senti 0 vprašanju, ki tako pri nas, ka- kor v inozemstvu tvori važen del pra- blema gospodarske politiike. V naži javnosti se je že pogosto imčenjalo to vprašanje ob neljubih dogodkih v na- šem gospodaii\skem zivfjonju. Naravno se je iz tega razl'oga ministrstvo sma- tralio za poklica.no, da se bavi z vpra- šanjem zašeite vlagateljev in da v ta namen pripravi podlago za posveto- vanja 0 prinierni zažciti vlagateljev na zakomski podlaigi. Predno ministrtitvo ne zaisliši 0 tern vprasanju gaspodar- ski'li krogov in interesenlov sploh, ne bo v zadevi ničosa.11 definitivne-ga ukre- nilo. ft flEKOVNE NAKAZNICE PRE- KO DIN 30.000. V zadnjem času se je večkrat dogodilo, da posamezne pošte niso imefe na razpolago dovolj got ovi- ne za izplačilo večjiih zneskov, na;kaza- nih s c-ekovni.mi nakaznicami. Da se tern nedostatkom odpomore, bodo v bo- doče poštna hranilnica in nje podruž- nice vsako odjioslano ček. nakaiznico preko Din 30.000 brzojavno aviizirale izplarilmi pošti (v koli'kor izplačilna linsta ni zbiralna post a) in se bo za vsako tako brzojavno aviizirano čekov- non nakaznico pobrala od računoimet- niika posebna pristojbina v znesbu 20 dinar jev. Razširjajte „Novo Dobo"! velikanska. Kako so se voziH na »loj- teržnitkih«, navdušenj-e v Žavcu, aplav- zi in vzkliiki govornikoan, 0 tern je kro- niötu često pripovedovala tukajšnja vzorna narodnjakinja Jožefina Blaž. Skva taboriioml Po letu 1878., ko je bratsko so- cut je dviigni'lo S'iiinpatijte za teptano »rajo« v Bosni, začenja se tragedija nasega narodneiga proganjanja in mu- čen.iištva, na.ši,li narodnih bojev, obenem pa vstaja naša saniozavost, naš odpor proti tuji isili, ki se posebno k^po zr- cali v ustanoviitvi narodnili društev. pričajo nani to veličastni shodi nasih požptvovalnih prvoboritefjcv, kažejo vse prirediitve in veaelice, katere pre- veva moigočni dull: »Slovan, gre na dan!« Tudi novejša kronika trga Moziir- j« lahko beleži, da so vsi trzani sto- rili svojo narodno dolžnost, pred vsenii pa je župan Jože Lip old (t 19. janu- arja 1890) znal u.gled trga dvigniti ta- ko, da je dalöc po slovanskem svetu zaslovef kol »prvi narodni trg v Slc- veniiji«. To «c1 11111 je pasebno posreeilo z ucttanovitvijo »Savinsko&a Sokola« v Mozirji due 29. inaja 1882, med tern ko je bila tukaj že 1. 1877. »Narodna čitalnica:« ustanovljena, ki je tudL mnogo storila za probujo narodne za- vesti v celii savinski in šaleski dolLni« Naj mi bo tukaj nekaj prostora, da. 0 pomembni ustanoviitvi »Sokola« obširnejie spregovoriim. Naši takratni tukajšniji prvoboritelji): Joža LipoW, Anton GorLčar, Josip Pirš, Ivan Vran- kovLe, Jakob Škoflek, Ivan Klenienak v Mozirju, Ivan Gabršek, okrajni taj- niik in Franc Šentak na Vranskem, Pauer, Prislan in Puneer v Braslov- čah in mnogo drugiih so se 1. 18S1. združili in osnovalni odbor teh je 20. marc a 1882 predložil namestniji v Gradcu praviia »Sokola«, ki je obsegal coto sa.vinsko in šalesko dolino z neru- curßkim Celjem in Šoštanjom. Prvih clanov je bilo 202 v celem okraju, v tr- gu pa 25. Tudi mnogo duhovnikov. Leta 1884. jc bila blagoslovljena zasta- va pred kapelo v tr^u po dekanu Bo- hincu ob navzoenostii najmanj 2000 ljudi. Bile so deputa^ije iiz vseh kra- jev domovine in razna pe\iska društva došle, zastavonoša je bil praveat orjak iz Luc, kuniica pa gospa Vasnioeva iz Cefja. Slavnostni govor je Lrael staro.sta župan Joža Lipold. Zaniimivo je,,da jc bila krona nad sokolskim grbom na za,stavi, ki so jo v Pra!gi iizdielali, sli-ena srbski kroni, kar so nekateri »špiceljni1« iztuhtalii in nainestniija je odredila konfiskaeijo te krone, katero so pa &e pravočasno odvezlii in skrili. Tukaj je bila slira- njena do uašcga narodnega pwobrata in 1. 1918. zopet na prvotno nieslo pri- peta, kjer je prvokrat v nasem Čakov- cu ob sokoüski siavnosti ponosno blL- ' scala. L. 1884. se pač n-i drznil nikdo nitL sanjati, da se bo uresaiuila kedaj< mogoenost, da bo izpodrinila srbska krona 600-letno habsburško. In ven- dar je praviena usoda tako uikrenila! V zgodovino nasöga trga spada tudi izredno dejstvo, da je bilo sokol- sko društvo s tukajšnjini Gasilnim društvom od 1. 1888. združeno skoz de- set let. »Sokoli« je jako mnogo pripomo- gel k vzbujenju narodne samozavesti in je lahko s ponosom obhajal svojo štiiridiesetletniico, ki se je kot lep na- rodni praznik ob navzočnosti mnogih deputacij naj^sijajnejše razvil. Posebno lepa j.e bila telovadba im popoldanska veselica, na slavnostno za to prireje- 11 em obširniem prostoiu v parku in po- leg, kjer so narodne dame v posebnih šotoriih mnogobrojnomu občinstvu in vrlim Sokolom in Sokolicam od btizu in daleč stregle. »Sokol«, razpni svoja drzna krila, da bo tvoj polet ol) potdosetl-etnici. se vol'icastnejsi! Žo pred 1. 1882. je prihajal rad znani zagrebški zdravnik, priimarij dr. Fon s svojo soprogo na letovi&Se v Mo- zirje. On je bit prvi propagator jugo- slovensko ideje tukaj in prav on je vcopil tukajšiijim narodnjakom misol u-stan.ov.itve »Sokola«, kakor je tudi mnogo pripomogel za povzdigo našega trga kot letovisce, kam or je vsako leto mnogo svojih najodlicnejaih pacijen- tov pošiljal, da si okrepeajo oslabolo t'elo in diušo v nasem svežem ptonin- skem zraku in v bistriih valovih Sa- vine. Vsako leto je jiriha.jalo vedno več tujcev k nam v goste in vsako lelo jih privabi u/godna sezona vedno več k nam, posebno bratov Hrvatov in Sr- bov, ki se ne morejo nadiviti lepoti »savimske Švice«, ki se tukaj odpira. Ta dotok tujcev vzpodbudil je tudi usitanovitev »Olepvševalnega društva«, ka.tero še dan es vrlo del u je. Taisto je leta 1892. postavilo Hcno kopališee ob strugi Savine s petimi kabinami, 011- stran Trnave pa je takratni zdravnik g. Žiga Laykauf nasadil kostanje in ta prostor je postal lep senenat park, kjer ob žuboroci Savini laliko ti duša za- sanja prijetne trenotke. Do 1. 1888. je bil trg s sosedno vasjo le s primiitivno brvijo zvezan, ki je bila nasproti t. zv. Lipoldovega mLina oez Savino zgrajena in ;jo je vsakokratna povodenj odnesla. Treba je Idüo seveda človeški zrtw, preden jo je skupna »srenja« nadomestila z rao- stom. Gincala je ta brv vedno kot kak žonglerski trapec v cirkusn. Tržani, ki imajo v Lokah svoje njiive, so vozili ob pliftvi Sarvini čez prod, kar ni bilo vselej brez nevar- nosti. Tako se je zgodilo, da sta se ho- tela nekoc Kolenčev Mapec in dckla^s parom konjii prepeljati cez brocl še precej velika voda pa je voz izpodnesla im 22 let stara dekla Marija Novak je iitomila. Potegnili so jo mrtvo v Sote- ski iz Savine, med tem ko se je hlat>ec resii. Štev. 112. »NOVA DOBA« Stran 3. Pupitarnovar»en in javnokonisten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. IV lastni palači ppi kolodvopu. VsihrantlnlCnlposltselzvršuieJo naffeulantneje, hllro infoč- no, Ugortao obresiovaale. Pojasnlia In nnsvell brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad firon 25.OOO.OOO*—. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Opozorilo. Radi množečih se vprašanj bo uprava odgovarjala glede raznlh oglasov samo, ako bo vprašanju priložen znesek Din 2'— za manipu- lacijske stroške. Znesek se lahko prlloži v znamkah. Širom domovine. s OULIKOVANA CVETLIČAR- NA. Gospod Rado Pregrad, Lastnik cvetMčarne v Podčetrtku, je bil na mednarodni razstarvi vzorcev v Rimu za leto 1926. za svoje razsta/vljene predmete in izdelke odlikovan z zlato kolajno in veliko ea&tno palmo. Razun tega je dobila njegova tvrdka lepo po- hvarno diplomo. Castitamo! •š SMRTNA KOSA. Neizprosmi smrt je due 6. t. m. ab pol sedmiih zju- traj iiztrgala iiz sokolskih vrst v Bra- si avč a h brat a Poldeta Pretnerja, naj- aigiilrjGJšega in požrtvovaltnega člana drustva. Pogreb se bo vršil v petek, dne 8. oktobra ob desetiih iz hiše ža- tosLi na dornace pokopališče. Bodi mu /emljica lahka! Rodbiini naše sožaljo! s PROSLAVA 80-LETNICE NI- KOLE PAŠIČA se bo po vesteh iz Beo- grada izvršila še letošnjo jesen tor se bo program določil po Pašicevem po- vratku v Beograd. Po izjavi nekoga clana izvršilnega odbora radikalnc stranke, radikalni poslanci niso bili preveč aktivni v poverjenem jim delu ter je bilo od spomenice za Pašičevo proslavo prodanih od 15.000 iztisov se 2500. Š RADE PAŠIČ V KONKURZU. Znano je. da je sin bLvšega minist rske- ga predsedniika Rade Piašic zašel v konkurz. Upniki tirjajo od njega 14 uiMij'onov 322.242 Din. Ker ni pred- ložil pristojnemu sodišču zahtevane bilance, se je sestavil odbor u.pnikov, ki bo preiskal Pašicevo imovinsko sta- nje. Ob tej pril'iki se je tudi dognalo, da iana Rade Pašič rudniske koncesijc cel'o v --- Bolgariji. Š 15 MILEJONOV D1NARJEV ŠKODE. Kakor porocajo iz Ljubljane. je voda v poplavljenih krajiiih popol- luoma padla. Škoda, ki so jo povzročile povodnji v ljuibljanski oblasti, se pa ceni na 15 miliijonov dinarje.v. š HOLANDSKI GOSTJE V LJUB- LJANI. V nedeljio je prispela v Ljuib- Ijano sku.pina liolandskiih gostov, ki potujiGjo po Jugoslaviji, da se pouče o naših gospodarskiih razmerah. Gostje so bili lepo sprejeti in so obiskali ludi Bled in Vevče. V torek so se vrnili v domovino. Š OBLETNIGA KMETIJSKEGA ŠOLSTVA. Dne 30. septembra je po- tekfo 40 let, odkar se je zakljmcila vi- narska in sadjarska sola na Slapu pri Vipavi, ki se je potem preselila. na Grin pri Novem mestu. Od učnih moči, ] ki so delovctso takrat na. zavodu, živii se tedanji adjunikt na Slapu in poznojsi ravnatelj na Granu, g. Viljem Roh.r- man, sedaj^ kmetijski svetnik v p. in urednik »Kme.tova.lica.« v Ljnbljani. š DRŽAVNA KMETIJSKA SOLA NA GRMU sporoca, da se bo Solsko Ttv to pričelo šele dne 6. novembra, ko za- puste sedanji učenci zavod. Oni lietoš- nji prosilci, ki bodo v solo sprejeti, bo- do obvescwii o sprejemu srcdi oktoibra, tako da se še lahko ¦prLpravij-o za vstop v zavod. Seznam odklonjenih bo po- slan miaiLstrs'tvu za kmctijstvo ra:di eventuelne pridelitve v druge zavodo.. Š SMRT ODLIČNEGA ROJAKA V TUJINI. V Rerdjanßku ob Azov.skenn morjn je 10. septembra t. 1. v 71. letu svoje dobo ])reini!iiiil giinnazijski, pro- fesor in ruski državni svetnik v p. g. Vinko Šiiniii. Pokojnik je izhajal i-z znane Šninijeve rodbine v Krnnj.n lor se po koničaniili vseučiltiških studijah '• na Dunaju t 1879. odzval pozivu ru- skega ministrstva prosvete in odšel v Petrograd, kjer je položil profesorski izpiit i>z klasicne fiLologiije, na kar je služboval na ra.zn.ih gimnazijah o-vrop- ske Rusije. š GROZEN UBOJ. V vasi Buko- vac pri Bitolju so našli poljskega ciit- vaja Čukoleviča ubitega na njivi. Gla- va mu je bila razsekana na sedeni delov. š NESREČNE SLUŽKINJE. Mi- nolo nedeljo popoldne so ljudje rcsiili ilz Save pri Trbovlijah 28-letno sliiž- kinrjo Ano Jerele, ki je hotela v vodi pokopati sebe in svojo nesreto. Pri za- .sl'isanju je izpovedala, da ima dva ne- zakonska otroka, za katera mora sama skrbeti, ker se njun oče Franc Du;h ne zniemi zanja. Kot shižkinja tako malo zasluži, da otrok ne more prehraniitii. Zato je hotela umreti. Oblast je ukre- nila potrebno, da prisili brezvestnega očetci, da skrbi za otroka. š NEZGODA V KAMN0LOMU. 18-Ietni Friderik Rošek je pri Sv. Florjanu pri Rogatcu streljal v kam- nolotnu. Pri tern delu je bil tako ne- srecen, da mu je odtrgalo tri prste leve roke in si je ranil se des no roko in desno oko. š ZAGONETEN UMOR. V nedeljo dne 3. oktobra v jutro so našli v Mežici pri PrevaTjah pri Jakopičevih domaico hčer v ribniku vtopljono. Ko so jo spravili iz ribnika, so našli, da je imelio dekle v ustih zmašen eel žepiii robec. Okno v sobi, v kateri je hči spala, so našli odprto, v sobi pa raztresene vžii- galice in palico, ki ni bila domača. Za- deva je zagonetna. š SAM0M0R ll-LETNEGA DEČ- KA. Na Obrliu pri Toplicah se je obe- sil 11-tetni dečko Joško Besal iz stra- hu prod kaznijo, ker je z dežnikom udaril po glavL svojega sošolca, da se mu je pocedila kri. Dečko inia namrec stroge starše. — Laiisko leto se je v bližini obesil vojak domaciiii, kasneje nato starček, ki se je naveliičal prena- šati bridkosti tega sveta. Š SMRTNA NESRECA LOVGA. Lovec Ganzer iz Skok pri Hočah se je smii'tno ponesreciii. Ko je držal piisko na tleh, je priteker mi mo pes, ki ga je hotel Ganzer brcniiti od sebe. Pri tern pa se mm je sprožiila puška in strol mu je šel skozL trebuh. Ko ga je rešilna postaja priipeljala v mariborsko bolni- co, je težko ranjeni liovec umri. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. š KNJIŽNICA ZA SLEPE! Pod- porno društvo slepih Ljubljana, Wol- fova 12, javlja vsem svojim rednim clanom, da prične poslovali knjižnitca za slepe v Brailovi pisavi, ki so jo na- ki'onile požrtvovalne slovenske dame pod vodstvom go. prof. M. Skaborneto- ve, v prvi'h dm eh mesoca oktobra. Po- I jasnilo projmejo vsi člani o pravem času. — Odbor. Razpled po Avetu. r UMOR IZ SOČUTJA. Porotno sodišče v Lvovu je oprosbilo vsakmie kazni dijaka Achta, ki je uinoril svojo sestro iz soc.vi.tja. Radi bolezni je dekle trpelo strasne bolečine in v nainonu. da sesfcri olajša goi'je, jo je dijak usmrti'l. r ZVEZA MED DUNAVOM IN TIvSO. Madžarski List »Pesti Naplo« javlja, da se zaniima.ta Rothschild in kapMalist Schröder za pi'ojekt kanala med Dunavom in Tiso, katerega otro- ški za zgraditev so predvideni na 200 milijonov zlatih kron. Voda iz tega ka- nala l>i namakala 200.000 kata.stralnih oralov zDinlje, za vplačan kapital pa bi garanlirala več desetletij madžarpka država. r 79. ROJSTNI DAN IIINDEN- BURGA so slaviM letos v Nemčiji due 2. oktobra. Prezident Nemčije je te dni zapuslil Berlin, ker hooe prebiiti' ta praznik na deželi v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev. r BELI LEVI. Francoski polkov- niik Fenn, ki je pred kratkim prepo- toval ozemlje belgijekega Konga v Ai'riki, poroča, da je naletei ob jezeru Kivu na daslej neznano vTsto levav. Ti levi imajo belo dlako ter so zelo po- dobni leopardom. V tej pokrajämi zih'i baje tudi gorila, ki je porasla s plavo dlako. Vendar se Fennu ni posrecilo Uijeti živafi te vrste. r ANGLEŠKI PRESTOLONASLED- NIK SE POROČI S ŠPANSK0 IN- FANTINJO'? »Chicago Tribune« poro- ča iiz Biarritza, da se kani anjgleški prestolonaslednik, prkic Waleski, po- ročiiti s špansko infantinjo Beatrico. ' Infan.titnji je sedaj 17 let. Prestolona- slednik je bil že večkrat gost spaaiske kraljevske driižine v San Sebastianu in inia namen v kratkem zopet obiskati svojo nevesto. r PETDNEVNI TEDEN PRI FORDU. Neki berlinski lkst poroca Ik Newyorka, da se je po večmesečnih poizkiLsih in pogajanjih Ford-Compa- ny odločiiLo, da se uvede petdnevni de- i'ovni ted.en z oseanurnim dinevnim de- lorn. Nova ureditev delovnega ca«a ne sine zmanjšati produkcije. Tudi delaiv- ske mezde morajo pri petdnevnem de- lu ostati enake, kakor so za šestdnevni delovni cas. Na ta način bo 2(K).(XX) delavcev Ford'ovih delavnsic innelo v tednu dva prowta dneva! Amerikaniza- cija tedaj noče samo izžemati človeka, ampak mu tudi nudi za poštemo delo pošten počitek! v BOJ PR0TI RELIGIJI V RU- SIJI. Minulo nedeljo se je vršila v Moskvi prva mednarodna konferenca brezvercev. Navzoci so bili tudi zastop- nikii nemšbih in poljskiii ateističnih organ izacij. Predsodnik Jaroslavski je i'zjavil, da so vsi člani ruske komir- niistiicne stranke odlocni bojievniki zo- per vsako religijo in religioznost. Pri- znal pa je, da se ruski kmet še trdno okl'epa pravaslavja. Ateiizem je postal najtrdnejša opora komunizma in bolj- ševiiznia. Ali pa bo slepoc slepca prive- del na varno, je drugo vprasanje. r ŽEPNI ROBEC V KLOBUKU. Najnovejša moda v Mošnjem poletju je bila v Parizu, da so na straneh klo- bukov napravdli majhne zepe, kamor so daine sprawljale žepne robce, kakor tudi druge »potrebšcme«. Žep na klo- buku ima torej še bodocnost in razvoj, kajti ne bo dolgo, ko bodo v te žepe laihko spravl'jale že sedaj tako neznat- na obiačila, ki dostikrat niso večja od žepnega robca. Obvestilo. Star sem 40 lot, bit sem vedno prkstaš SLS ter z danasnj'im dnevora slovesno izjavljam, da izstopim iz stranke SLS ter ne bom nikdar pri- stopil več k nobeni stranki. Pač pa boni cuval strogo in nepristransko interese vseh državljanov v dobrobit celokupne- ga prebivalstva naše države Jugosla- vije. Goren je, 4. oktobra 1926. Dratjgotin Korošec, oWastveno preiizkušeni1 zidarski moj- ster in stavbni podjetnik, Gorenje, št. 7, Rocica ob l^aki. Gevljc domačega izdel- ka in proizvode najslovitejših tu in inožemskih tvornic ima v največji izbiri veletrgovina Ü. Stermechi, Celje, katera prodaja: elegantne damske ševret polčevlje Din 150 —, bokslöO- , ševro 169'—, lak ali semiš 235-— itd. Oglejte si izložbe! Primeren popnst za povrnitev vožnje! lluslrovani cenik zastonj! ITfHlinirfl z ^'etno prakso, zclo dobro illllllllll.a uporabljiva y knjigovodstvu in koiespondenci kakor tudi pri blagujni, sc prtporofa za namestitev v mostu ati na deželi. — Cenj. trgovce, kateri bi se za njo sianimali, prosimo, da poiljejo va- bilo, da se uradnica predstavi, pod Sifro »Dobra moč« na upravo list». Tedenftki izkaz mestne klavnice o klanju In uvozu od 27. IX. do 3. X. 1926. Zaklana 2ivina UvoleilO mesü V kg I |— r^ to « •— I m e :- $ s g -1« oi = | I I « « S °P°mba c V — ra = — ¦L ^» N N ^ — .h u N N y;ta>^hhvioy y q H w o *i ^ Dečman Ferdinand------2.------3,1----------1-107 89 — - — Esih Matija ....------2----------2------------63- - - ~ Friedrich Ivan . . .-------------1----------------------— — — — — | Gorenjak Josip ..------1 1 1 1 3 —------— — — — — — Hohnjec Viktor . .----------t 1 1 4----------56- 85 - - - ' krava u orekajev. Kobula Iv.....----------1----------_ — _—____- — Junger Ludvik ..----------1------9------_______ Krofllč Alojz.....------2^-4------------------56 61 - - -Lapornlk Ivan ...------2 — 1 31 — — —— — — — — — Leskošek Ivan . . .--------------1------— — — — — — — _ — Hohnjec Stefan « .----------1 1 12 —---------------- — - _ — Permozer Anton . .----------1------10,------_ _____ __ f0 fe|et 1ZV RebeuschegK Franc ------ 7. 7-30, 4 - - _ 1603^6 43 - _ — 21 tel*feY. Urbančič Adolf . .------2-|- 3 1 - - - — 138 — - _ — Vo^sk Rozalija ...------2-2------------- -! - - 76 - _ -Reicher ivan ....----------j 3 2 1 1 — - - 44 107 42 — _ -Zany Viktor ....--------- 3---------------------------257— - -Zavodnik Alojzija ------2-- 4------— _ — 186 — _ - _ Gunžer Fridrik . 4-------------------------—_.— — — _ — _ Reberšak Anton . .---------------------i _ - _ _ _. _ _ _ _ Pilih Karl.....----------11--------------------------- - ---Zagradišnik Jozefa —-------------— 1 —------— — — — — — IMešivčnik Ana . .---------------------!---------- - 204 -• - - — Turk .......- -!-1-.1------il----------!— — - _ - —! Mlakar (Šoštanj) ..---------------------2--------------_____ Skoberne Fric . . .---------------------1 —------— — 103 — — — Bernardi Drago . . —------------\\-----------------66 — — — — Jan/ek Marija . . — — 1--------------------— — 52 — — —i Žumer Josip . . .--------------------------------47 43 91 — — — Skupno . . . 4-23 20ll|61j34---------1|307 I230 899----------- Strap 4. »NOVA DOB A« Stev. 112. CELJSiKA POSOJIE.NICA S: Sianje hranllnih vlog nad Din 50,000.000-—. Stan]« glaonice in rezer. Din 4,000.000-—. V lastnt palačl Narodni dom. račun fer fIti fzpletcuje toöno In ntidl za Iste najpbolllte obr^»tO"VttSil^tLi najveCJo varnosS. Izvršuje vse deinarne, icrcuiltne 1st po»o|Ilne poote. Rupuje In prodt^a devisee In valute. PodružMca v ŠOŠTA.NJII na GLAVNEM TRGU. ! PremoQ zabnko^ški, trboteiiski in iz pseh draaiti rndnlhov dotavlja in ttvljd u (on u mesfn in obolici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova ul, 4 Dunajski izdelovaiec in oglaševalec glasovirjev 3 je v Celju. 2 Prijave na tvrdko Goričar &Leskovšek. M čeuljarsiiiii pomoinikou sprejme D. URŠIČ, Celje, Breg. 2-2 flnfon Orpem J*;i?oj& Delaj, nabiraj in hrani, varčevati sc ne braui. Pop&lnom i varno naložite denarne prinrasnke pri zadru^i ¦¦¦i^aHMiiBIMHHMM Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti ! Marljivost, treznbžt, varčnost, so prcdpogoj inravnosli 1 stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hcanilne äOi ... Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po ** /0" Jamstvo za vloge nad 1,500.000 Din. Iz malega ra^te veliko! Lrl %S^SL%?EZ. yisarna v CeJju, Prešernova m. 6.1 Kole za hmelj hrastove ali akacijeve, 7 do 8 metrov dolge in 10 do 18 cm v premeru, kupuje FRIEDMANN I STERK, Zagreb, 1 Starčevičev trg 11. 2 Krompir gorenjski, prvovrsten, prodaja po naj- I nižji ceni Franc Nadižar, Celje—Lava, tel. št. 84. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Hi iolo znamke B. S. A., s postrankim vozom ter napravo za električno luč (Bosch), dobro ohranjeno, se poceni proda. Po- nudbe na avto-delavnico M. Ropas, 1 Celje, Ljubljanska cesta. 2 UUo za damsko delo se sprejme. Franc Meško, Celje, Monopoflni SAHARIN se dübi v vseh specerijskih trgovinah. 1 Naročila sprejema 2 »ISIS« d. d., Celje, Razlagova ul. 11. trgovina Ma DRUrENIK Glavni trg 9. Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, Sivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" čevljev. »0 ootosli! — Cene hiMe! — Priznano pruoursfno blaso! — Posfrežba fočna! Brivrsica na Kralia Petra c. 27 Celje se priporoča StnŽenje samo 5 Din, za dijake in otroke 4 Din, dečja frizura samo 6 Di,n?, Delo dobro in čisto. Sprejme tudi britve v brušenje proti jamstvu. POZOR! POZOR! BPiUnica 3,Pepina" Celje, Gosposka ul. 4. Prvovrstno britje in striženje las. Dijaki polovične cene. Striženje dečje frizure samo 6 Din. Prihranite si svoj denar. Nainižje cene! Prepričajte se! Sokolsko drušfvo v Celju na~ znanja vsem bratom in sestram, da se je za vedno poslovil danes od nas bivši odbornik, brat POLDE PRETNBR dosedaj v Braslovčah. Pogreb se vrši v petek 8. oktobra 1926 ob 10. uri dopoldne v Braslovčah. Slava njegovemu spominu! CELJE, dne 6. oktobra 1926. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Ualanovl)ena leta 1889. v lastni hiši C9NKilR]E9il ULIC9 ST. 11 nasproti posti. Ustanovljena leia 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni men. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVNICA, ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Tiska In Izdaja Zv«xna tlskarna« — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tiskarno Milan 6«tlna \ za redakcijo Vlaka V. Gabaro. — Oba v Celju.