1 1 3 0 7 //1^3
\V\iW
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „ E L K R O J " MOZIRJE
Številka 1 Leto 1979
Glavni urednik: Vera Pečnik
Naklada: 420 izvodov
Tisk: Kinegraf Prevalje
S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977
oproščeno plačila prometnega davka.
NJEGOVE VELIKE MISLI NAJ NAS VODIJO ______________
V	soboto, dne 10. februarja 1979 je po dolgi in hudi bolezni preminil član predsedstva SFRJ in član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, tovariš Edvard Kardelj.
Rojen je bil 27. januarja 1910 v Ljubljani, v delavski družini. Že leta 1919 je sodeloval v demonstracijah z vso družino, 1926 je postal član SKOJ, 1928 član KPJ, 1929 so ga prvič aretirali, v začetku februarja 1930 so ga ponovno aretirali in so ga v septembru istega leta obsodili na dve leti strogega zapora. 1932, ko je ponovno na svobodi se je aktivno vključil v partijsko delo v Ljubljani ter sodeloval z Borisom Kidričem in drugimi vidnimi funkcionarji. Že leta 1934 se je prvič srečal s tovarišem Titom in ostal zvest njemu in našemu naprednemu gibanju do konca. Konec 1934. leta je bil poslan po sklepu CK KPJ na partijsko delo v SZ, kjer je živel in delal do konca 1937 leta. Ukvarjal se je s političnimi in ekonomskimi študijami in proučevanjem zgodovine filozofije. V Parizu je na sedežu CK KPJ sestavljal dokumente za ustanovni kongres KP Slovenije, ki je bil v noči od 17. na 18. april na Čebinah. Bil je avtor Manifesta Komunistične partije Slovenije. To je le nekaj utrinkov z njegovega predvojnega delovanja.
Leta 1939 je izšla prvič njegova znana študija ..Razvoj slovenskega narodnega vprašanja" pod psevdonimom Sperans.
Od začetka 1940. leta je Kardelj delal na sekretariatu politbiroja CK KPJ v Zagrebu. Skozi vso osvobodilno borbo je aktivno sodeloval s tovarišem Titom ter partizanskimi in revolucionarnimi funkcionarji.
V	začetku 1946. leta je bil izvoljen za podpredsednika vlade SFRJ (do 1953). Bil je šef jugoslovanskih delegacij na vrsti mednarodnih konferenc in zasedanj. Vodil je jugoslovansko delegacijo na zasedanjih ministrskega sveta petih velikih sil za pripravo mirovne pogodbe, leta 1945 v Londonu in Parizu, na mirovni konferenci v Parizu leta 1946, v Moskvi leta 1947, vodil pogovore z ministri petih velikih sil pa tudi na številnih zasedanjih generalne skupščine OZN v obdobju od leta 1946 do leta 1951. Udeležil se je večine
konferenc neuvrščenih držav in drugih mednarodnih zborov kot predstavnik socialistične Jugoslavije pa je obiskal številne dežele — v Afriki, Aziji, Evropi in Latinski Ameriki. In še in še bi lahko naštevali.
V svojem povojnem delovanju si je Kardelj aktivno prizadeval za izgradnjo družbenoekonomskih in političnega sistema Jugoslavije. Vodil je pripravo besedila Ustave SFRJ iz leta 1946, snoval temeljni zakon in ustavni zakon iz leta 1953, pripravljal je drugo fazo ustavnih sprememb in novo ustavo SFRJ, sprejeto februarja 1974. Neposredno je sodeloval pri oblikovanju Zakona o združenem delu.
Poleg tega, da je opravljal politične in državne funkcije se je tovariš Kardelj aktivno ukvarjal s poblicističnim in znanstvenim delom, teoretično raziskoval družbeno, ekonomsko in politično izgradnjo socialistične Jugoslavije.
Knjige, študije, razprave in referati tovariša Kardelja so objavljeni v več kot dvajsetih tujih jezikih.
Bil je redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti, častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Makedonske akademije znanosti in umetnosti, častni doktor znanosti Univerze „Džemal Bijedič" v Mostarju, dobitnik nagrade Avnoj 1968, bil je redni profesor politične ekonomije socializma na ljubljanski Ekonomski fakulteti.
Odlikovan je bil s številnimi visokimi priznanji.
Edvard Kardelj je vztrajal, da se Manifest, sprejet na ustanovnem kongresu slovenske partije, začne z verzi Prešernove Zdravljice. Kitica ni takšna, kot jo poznamo 130 let; Kardelj se je odločil za tisto verzijo, ki jo je Prešeren prvotno napisal, a jo je cenzura popravila. V tej verziji ne gre za prepir, temveč za sužnje:
ŽIVE NAJ VSI NARODI,
KI DAN DOČAKAT HREPENE,
DA KODER SONCE HODI,
NE BO POD NJIM SUŽNJE GLAVE;
DA ROJAK,
PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK.
KAKO NAPREDUJE GRADNJA ?
V	oktobru je pričel Vegrad iz Velenja kot najugodnejši ponudnik z izvajanjem del na naši proizvodni hali. Čeprav so naslednji meseci neugodni za izvajanje gradbenih del, se graditelji niso ustrašili in vsa gradbena dela napredujejo po v naprej predvidenem načrtu. Do sedaj jih je ovirala pri delu le neizpolnjena obljuba Elektra Celje, da bo do konca novembra prestavila našo staro transformatorsko postajo; končno se je to zgodilo 6. februarja 1979 in s tem je bila odstranjena zadnja ovira pri gradnji proizvodne hale. Upamo, da resnejših zakasnitev ne bo in da bo otvoritev z montiranimi klima napravami 15/9—1979 kakor predvideva rokovni načrt. Povedati je treba, da je bil dokončno izbran kot izvajalec klimatskih naprav IMP iz Ljubljane, ki bo opravil vsa dela v zvezi z ogrevanjem oz. hlajenjem delovnih prostorov za 6.300.000 din.
V	pripravi so tudi načrti zunanje ureditve (avtobusna postaja, parkirni prostori, zelenice, prostor za delovni oddih, park) tako, da se bo izvajanje zunanje ureditve lahko hkrati opravljalo in bo tudi končano v roku. Dela bodo veljala po predračunu 3.500.000 din. Poleg do sedaj
omenjenih del, bomo morali povečati še kapacitete v kotlovnici, ki bodo veljale cca 1.000.000 din. S tem bo investicijska dejavnost na tej lokaciji za nekaj časa zaključena, vsaj toliko časa, dokler se kolektiv ne bo odločil za ustvaritev pogojev enoizmenskega dela, za katerega še vedno mislim, da mora biti naš končni cilj.
Božič
= A —
Mislimo na prihodnost
Zaključili smo leto 1978, pred nami je leto, ko bomo končno ocenjevali, koliko smo izpolnili srednjeročna planska pričakovanja, smo se držali smernic naše ekonomske politike in razvojnih ciljev — ocenimo kritično in načrtujmo v tej smeri za leto 1979.
Načrtovanje za leto 1979 temelji na določilih Zakona o združenem delu, Zakona o planiranju, uresničuje smernice srednjeročnega načrta in analitičnih ocenah dosežkov v preteklih letih.
Usmeritev proizvodnega programa je vproizvodnji vseh vrst hlač in ženskih kril. Letni načrt naj bi predstavljal vsem izvajalcem v delovni organizaciji osnovo, na podlagi katere bi si morali posamezniki izdelati operativne načrte za dela in delovne naloge, ki bodo služile z upoštevanjem meril za delitev OD — za izplačila akontacij in končni obračun po zaključnem računu. Dolžnost vsakega vodja sektoija je, da v okviru delevnih nalog, ki izhajajo iz letnega načrta, izdela operativni načrt za izvajanje del v svojem sektorju.
Prodajna politika bo takšna, da bomo pridobivali še vedno nove kupce in osvajali nova prodajna področja — Kosmet, Makedonijo, Črno goro.
Na desni rastejo novi proizvodni prostori
Dogovarjanje med trgovino in nami mora temeljiti na osnovi maloprodajne cene, ki bo pokrivala naslednje elemente:
—	materialne stroške naše DO in trgovskih DO
—	amortizacijo pri obeh poslovnih partnerjih
—	dohodek pri obeh poslovnih partnerjih, ki mora biti tako velik, da bo pokrival vse obveznosti po samoupravnih sporazumih, za potrebe skupne in splošne porabe, OD zaposlenih pri obeh poslovnih partnerjih, sredstva za skupno porabo in rezervni sklad. Dohodek morata ustvariti v takšni višini, da bo mogoče del dohodka, ki pa ne more biti manjši od 10 % vsega dohodka, namenila za razširjeno reprodukcijo, oziroma skupne naložbe, ki bodo interesantne za oba poslovna partnerja. Pravna akta, ki
v
bosta urejala te medsebojne odnose sta Samoupravni sporazum, ki temelji na dohodkovnih odnosih in kupoprodajne pogodbe. Maloprodajne cene se formirajo v skladu s smernicami, ki so zapisane v tem načrtu s tem, da se v trgovini pribije še prometni davek tistim proizvodom, ki so obdavčljivi.
Nabavna politika mora biti prilagojena zahtevam proizvodnih programov proizvodnje doma in pri kooperantih. Operativni načrti nabave morajo biti sestavljeni tako, da ne bo prihajalo do zastojev zaradi pomanjkanja materialov.
Finančno politiko bodo narekovali naši poslovni interesi. Sestaviti se mora ABC lista naših kupcev z vidika finančne discipline zavarovanja obveznosti, kar pomeni:
A — do vseh kupcev bomo obzirni, če bodo zašli v finančne težave in ne bodo mogli v roku poravnati svojih obveznosti; to se bo kazalo v tem, da jim ne bomo zaračunavali zamudnih obresti za nadaljnjih 15 dni plačila, medtem ko so plačilne roke dolžni zagotoviti.
B — te kupce bomo obvezno vsakih 10 dni (največ trikrat) opozorili na obveznosti.
C — po drugem opominu bomo vložili mandatno tožbo za poravnavo dolga in zamudnih obresti.
Višina zamudnih obresti, ki jih bomo zaračunavali je enaka bančnim, oziroma ne more biti manjša kot 8 %.
Obveznosti do dobaviteljev bomo poravnali v zakonskih rokih z zakonitimi plačilnimi instrumenti. Operativni finančni načrt mora obvezno upoštevati dinamiko nabav in obveznosti na eni strani ter uporabo finančnih možnosti na drugi strani, kakor tudi možnosti intervencijskih nakupov surovin, ki se težje dobijo.
Iž prostih sredstev bo naša DO odobravala blagovne kredite za dobo, ko prosta sredstva trajajo in po obrestni meri, ki ne more biti manjša od 10 %, oziroma enaka bančnim obrestim. Sredstva, ki jih naša DO angažira za investicijske naložbe pri poslovnih partnerjih, se lahko plasirajo na osnovi dohodkovnih odnosov iz poslovnih rezultatov novega objekta ali na osnovi kreditnih odnosov po najmanj 8 % obrestni meri.
Sestavni del naše proizvodne usmeritve predstavlja kooperantska proizvodnja. Prodajni načrti pri nas so zahtevnejši kot so naše zmogljivosti, zato moramo del proizvodov proizvajati pri kooperantih. Kooperanti, ki bi naj z nami sklenili dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje na osnovi dohodkovnih odnosov, so naslednji:	Konfekcija iz Otiš-
kega vrha, Sloga iz Zrenjanina, Mladost Zlatar in Konfekcija Prnjavor. Z njimi bomo sklenili samoupravne sporazume, kjer bomo obojestransko sprejeli riziko za poslovanje na osnovi vloženega dela za konkreten proizvod. Dohodek takega proizvoda je skupen. Za dohodkovne odnose se bomo dogovorih v letu 1979, sprejeta določila pa bomo začeli uporabljati v letu 1980. V prehodnem obdobju bomo za plačilo kooperantskih storitev uporabljali dogovorjeno ceno za proizvod, kot jo bomo uporabljali za kooperante druge vrste.
Skupno načrtovanje in dohodkovni odnosi med našo delovno organizacijo in trgovinskimi organizacijami je eden od osnovnih elementov poslovne politike v letu 1979 in našega načrtovanja. Razvoj teh odnosov mora temeljiti na skupnem načrtovanju proizvodnje in prodaje ter upoštevanju enakopravnih odnosov obeh partnerjev, skupno nošenje rizika za artikle in količine, za katere sta se partnerja dogovorila. Izvoz bo v letu 1979 predstavljal 23 % proizvede-
nih količin v lanski proizvodnji. Proizvajali bomo moške in ženske hlače ter krila, ki jih bomo izvozili v Zahodno Nemčijo.
Izobraževanje zaposlenih bo v letu 1979 temeljilo na osnovi kadrovskega načrta in načrta izobraževanja tistih strokovnih profilov, ki so v skladu s smernicami razvoja naše DO.
Povprečni časovni in materialni normativi za posamezne artikle obvezujejo strokovne službe, da izdelajo za posamezne vrste proizvodov časovne in materialne normative v odvisnosti modela izdelka. Pri postavljanju časovnih normativov je obvezno upoštevati sprejeto standardizacijo in upoštevati, da se časovni normativi med letom ne morejo spreminjati, če spremembe ne narekuje tehnološka ali organizacijska sprememba.
Veliko pozornost moramo v tem letu posvetiti nagrajevanju po delu. Bruto masa za živo in minulo delo znaša po letnem načrtu 48.076.512 din, oziroma 55 % načrtovanega dohodka. Tako izračunana masa služi za izračun akontacij med letom, medtem ko se uporabi za končni obračun mase BOD po zaključnem računu naslednja formula:
MBOD
11 DD 20
+
RMS . K 2
RCP . 0,6528 K = ----------------
RMS
Znaki pomenijo:
MBOD = masa bruto osebnih dohodkov DD = doseženi dohodek RMS = realizirani materialni stroški RCP = realizirani celotni prihodek K = količnik
0,6528 = odvisnost med celotnim prihodkom in materialnimi stroški
Načrtovana masa BOD se deli na:
—	32.745.109 din — živo delo
—	2.515.210 din — za nadomestilo rednih in izrednih
dopustov
—	1.259.422 din — državni prazniki
—	770.195 din — za nadomestilo bolniških izostankov
—	3.638.345 din — za nagrajevanje stimulativnega dela
posameznikov
—	4.561.947 din — masa za nagrajevanje skupnega uspe-
ha
—	1.217.768 din — masa za minulo delo
Zneski so izračunani na osnovi načrtovanih kategorij celotnega prihodka, dohodka, materialnih stroškov ter trenutno veljavnih zakonskih predpisov.
Dosledno moramo uveljaviti informacijski sistem in evidenco o delovnih uspehih posameznikov.
Masa za minulo delo je načrtovana iz dveh delov in sicer iz sredstev, ki jih bomo vložili za razširitev materialne osnove iz pretekega leta, ki znašajo 13.703.500 din s tem, da 6 % od teh sredstev namenimo za formiranje mase za minulo delo; drugi del predstavljajo dohodki, ki jih prejemamo od naložb v drugih delovnih organizacijah.
Osnovo našemu delovnemu času predstavlja zakonska obveznost 42—tih ur na teden, oziroma letno 2191 ur. Delovni čas je urejen z urnikom dela (tabela 10).
V letu 1979 načrtujemo, da bomo prodali in proizvedli doma ter pri kooperantih 1.050.000 kom gotovih izdelkov, od katerih bomo prodali doma 900.000 kom, 150.000 kom pa izvozili. Procentualni odnos med posameznimi vrstami
hlač je naslednji:
—	moške hlače	40	%
—	fantovske hlače	23	%
—	ženske hlače	11%
—	dekliške hlače	6	%
—	otroške hlače	20	%
Procentualni odnos po posameznih prodajnih območjih je
naslednji:
—	Štajerska, Dolenjska, del Ljubljane	23 %
—	Gorenjska, Primorska, Severna in srednja
Dalmacija, del Ljubljane	22,4	%
—	Hrvatska brez Dalmacije in Istre	14,7	%
—	BiH, Črna gora, južna Dalmacija	14,7	%
—	ožja Srbija, Vojvodina	19,4	%
—	Makedonija, Kosmet	5,8	%
Če hočemo, da bomo v letu 1979 proizvedli načrtovane količine, mora biti stanje zaposlenih neposrednih proizvodnih delavcev naslednje (načrtovane količine doma: domači trg 500.000 kom + izvoz 150.000 kom):
a) število neposrednih produktivnih delavcev zaposlenih v neposredni proizvodnji
s kontrolo	220 + 40
b)	število zaposlenih samo v šivalnici	180 + 40
c)	število delovnih dni po umiku	250
č) letni fond od vseh produktivnih
delavcev	25.884.000
d)	povprečni čas izdelave za celotno proizvodnjo	39,8
e)	povprečni čas izdelave za krojilnico	3,1
f)	povprečni čas izdelave za šivalnico	32,9
g)	povprečni čas izdelave za likalnico	2,4
h)	povprečni čas izdelave za kontrolo	1,4
Na osnovi načrtovanih komadov in povprečnih časovnih normativov bomo v letu 1979 povečali produktivnost, merjeno s fizičnimi kazalci za 2 %.
In kako načrtujemo CELOTNI PRIHODEK, DOHODEK in ČISTI DOHODEK in DELITEV?
CELOTNI PRIHODEK je sestavljen iz treh kategorij prihodka, od katerih je najvažnejša prodaja proizvodov na domačem in tujem trgu.
Drugi dve kategoriji udeležbe na skupnih sredstvih in delu bosta z leti pridobivali na pomenu. Celotni prihodek načrtujemo v vrednosti 260.413.340 din. Ko od CP odštejemo realizirane stroške dobimo dohodek delovne organizacije, ki znaša 87.411.840 din. Kategorija DOHODEK je najpomembnejša, saj služi kot osnova za izračun obveznosti do družbe, kakor tudi za izračun mase osebnih dohodkov. Ko odštejemo obveznosti, ki nam jih nalagajo samoupravni
sporazum in drugi zakonski predpisi (to so obveznosti iz 110. člena zakona o združenem delu in sicer:
1.	obveznosti za izobraževanje, znanost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo
2.	obveznosti za socialno varnost delavcev
3.	obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb
4.	obveznosti za ohranitev, zboljšanje varstvo človekovega okolja
5.	članarine
6.	obveznosti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
7.	presežek amortizacije nad minimalno amortizacijsko stopnjo
8.	denarne kazni, takse in sodni stroški 9
9.	zavarovalne premije družbenih sredstev
10.	druge obveznosti, ki so nastale na temelju zakona, odloka, samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora) pridemo do čistega dohodka, ki ga načrtujemo v višini 70.300.820 din. Ta se načrtno deli za bruto osebne dohodke v višini 48.076.512 din ali 55 % od dohodka, ostanek pa za pokritje potreb sklada skupne porabe v znesku 4.500.000 din, rezervnega sklada za 2.185.296 din v sklad za razširitev materialne osnove 15.539.012 din.
Če primerjamo deleže, ki sestavljajo CELOTNI PRIHODEK (tabela 4) bomo ugotovili, da predstavljajo materialni stroški z amortizacijo 66,4 %, dohodek 33,6 %, obvezno po 110. členu zakona o zdmženem delu 6,6 %, bruto osebni dohodki 18,5 %, ostanek za sklade 8,5 %.
Če primerjamo DOHODEK po strukturi pa vidimo, da predstavljajo obveznosti po samoupravnih sporazumih in drugih zakonskih predpisih ter obveznosti iz osebnih dohodkov 35 %, neto osebni dohodki 37,4 % in sredstva za sklade s pospešeno amortizacijo 27,4 %.
V tabeli 45 je prikazana vrednost proizvodne minute po strukturi stroškov, ki vplivajo na ceno proizvodnih minut.
INVESTICIJE
Načrt investicij je pravzaprav nadaljevanje začete investicije v letu 1978; skupno bomo potrebovali še 13.000.000 din sredstev; angažirali bomo 8.000.000 lastnih sredstev in 5.000.000 tujih (tabela 7).
V	letu 1979 bomo poleg sredstev, ki se namensko zbirajo za stanovanjsko izgradnjo iz dohodka, namenili še 1.200.000 din. Z banko bomo sklenili kreditni aranžma s tem, da bomo vračali vsa prosta stanovanjska sredstva in na ta način pridobili pravico do večjih kreditnih sredstev, ki jih bomo razdelili v obliki stanovanjskih kreditov zaposlenim in rešili stanovanjske probleme v DO.
V	samem letnem načrtu so vsa področja, ki so tu omenjena, natančneje obdelana. S tem upam, da boste dobili nekaj osnovnih podatkov o načrtih nas vseh v prihodnje.
TABELA 10
URNIK DELA ZA LETO 1979
Zap. št.	Mesec	Število dni	Delovni dnevi	Nedelje	Državni prazniki	Proste sobote oz. dnevi	Redni dopust	Opomba
1.	JANUAR	31	21	7,14,21,28	1,2	6,13,20,27		
2.	FEBRUAR	28	23	4,11,18,25	-	24	—	
3.	MAREC	31	23	4,11,18,25	-	10,17,24,31	-	
4.	APRIL	30	22	1,8,15,22,29	27	21,28	-	
5.	MAJ	31	21	6,13,20,27	1,2	5,12,19,26	-	
Zap. št.	Mesec	Število dni	Delovni dnevi	Nedelje	Državni prazniki	Proste sobote oz. dnevi	Redni	„	, Opomba dopust
6.	JUNIJ	30	23	3,10,17,24	—	16,23,30	—
7.	JULIJ	31	8	1,8,15,22,19	4	7,14,21	2,3,5,6,9,10,11,12,13, 16,17,18,19,20
8.	AVGUST	31	23	5,12,19,26	-	4,11,18,25	-
9.	SEPTEMBER	30	23	2,9,16,23,30	—	22,29	-
10.	OKTOBER	31	24	7,14,21,28	-	13,20,27	-
11.	NOVEMBER	30	20	4,11,18,25	1,29,30	10,17,24	-
12.	DECEMBER	31	19	2,9,16,23,30	-	25,26,29	24,27,28,31
		365	250	52	9	36	18
Dopolnilo: solidarnostni dan — 1. soboto v avgustu (4. avgusta)
TABELA 2
PRODAJNI NAČRT HLAČ ZA LETO 1979
Zap. št.	VRSTA HLAČ	Moške	Fantovske	Ženske	Dekliške	Otroške	Skupaj	
1.	Dolge hlače volna—diolen	185.000	42.000	14.000	3.000	20.000	264.000	
2.	Dolge hlače jeans	45.000	65.000	18.000	8.000	41.000	161.000	
3.	Dolge hlače žamet	50.000	45.000	25.000	20.000	60.000	200.000	
4.	Kratke hlače jeans	5.000	8.000	2.000	1.000	8.000	24.000	
5.	Kratke hlače volna—diolen	2.000	3.000	-	-	-	5.000	
6.	Kratke hlače poliester—drug material	2.000	3.000	1.000		14.000	20.000	
7.	Dolge hlače prosti čas	41.000	20.000	23.000	8.000	14.000	72.000	
8.	Dolge hlače surovo platno	33.000	18.000	14.000	14.000	25.000	104.000	
S K	UPAJ	363.000	204.000	97.000	54.000	182.000	' 900.000	
I Z	VOZ	60.000	-	70.000	H 20.000	K	-	-	150.000	
S K	UPAJ	423,000	204,000	167.000 H 20.000 K	54.000	182.000	1.050.000	
TABELA 4
NAČRT DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1979
CELOTNI PRIHODEK		260.413.340
Viri celotnega prihodka		
— prodaja proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu	258.778.140	
— udeležba na skupnih sredstvih in delu	700.000	
— svobodna menjava dela	—	
— kompenzacije, premije, regresi, vrnjeni davki in druge davščine, dotacije, darila	935.200	
MATERIALNI STROŠKI		173.001.500
— osnovni izdelavni material	113.313.000	
— pomožni izdelavni material	19.687.000	
— fiksni stroški	12.590.500	
— cena dela za storitve kooperantov	24.411.000	
— minimalna amortizacija	3.000.000	
3. DOHODEK
87.411.840
4. OBVEZNOSTI
17.111.020
5. ČISTI DOHODEK delitev ČD:
—	BO D
—	sklad skupne porabe
—	rezervni sklad
—	za razširitev in krepitev materialne osnove ali investicijska poraba za razširjeno reprodukcijo (PS)
formiranje sklada skupne porabe:	
— regres za LD	1.100.000
— jubilejne nagrade	80.000
— odpravnine	50.000
— sindikat, mladina	120.000
— regres za prehrano	1.800.000
— štipendije	36.000
— za stanovanjsko izgradnjo	1.200.000
— nerazporejeno	114.000
4.500.000
48.076.512
4.500.000
2.185.296
15.539.012
70.300.820
TABELA 45
NAČRTOVANA VREDNOST PROIZVODNE MINUTE ZA LETO 1979
Za p. št.	Vrsta stroška oziroma obveznosti	Domača proizvodnja skupaj	na minuto		Domača proizvodnja—izvoz skupaj	na minuto		Kooperantska proizvodnja skupaj	na minuto	
1.	Fiksni stroški	8.426.085	0,43	1.618.015	0,23	2.546.400	0,17
2.	BOD-fiksni del	19.458.759	1,00	1.556.701	0,22	4.929.552	0,33
3.	BOD—izdelave; cena dela kooperantov	16.271.500	0,83	5.860.000	0,83	24.411.000	1,64
4.	Obveznosti po 110. čl.	ZZD 6.805.510	0,35	2.041.653	0,29	4.763.857	0,32
5.	Amortizacija po pred.	2.160.000	0,11	690.000	0,10	150.000	0,01
6.	Amortizacija nad pred.	2.520.000	0,13	805.000	0,11	1 75.000	0,01
	SKUPAJ	55.641.854	2,85	12.571.369	1,78	36.975.809	2,48
NAČRTOVANE MINUTE
1.	LASTNA PROIZVODNJA ZA DOMAČI TRG:	19.550.550
krojilnica
šivalnica
likalnica
kontrola
1.165.900
16.491.500
1.267.850
625.300
2.	LASTNA PROIZVODNJA - IZVOZ 7.026.000
krojilnica
šivalnica
likalnica
kontrola
358.000 6.000.000
445.000
223.000
3.	KOOPERANTI:	14.919.350
—	krojilnica
—	šivalnica
—	likalnica
—	kontrola
864.300
12.566.500
838.450
650.100
e
NAČRT INVESTICIJ V LETU 1979
Zap. št.	Naziv investicije	Predračunska vrednost	Lastni	Viri financiranja Tuji	Skupaj
1.	Klima naprave	6.000.000	2.500.000	3.500.000	6.000.000
2.	Strojna oprema	2.500.000	1.750.000	750.000	2.500.000
3.	Kombi mercedes	600.000	600.000		600.000
4.	Stroj za knjiženje DA RO 1720	800.000	800.000		800.000
5.	Oprema v proizvodni hali	1.000.000	1.000.000		1.000.000
6.	Oprema v ostalih poslovnih prostorih	150.000	150.000		150.000
7.	Oprema v industrijski nprodajalni	350.000	350.000		350.000
8.	Tovorni avto za prevoz konfekcije	1.200.000	450.000	750.000	1.200.000
9.	Razno	400.000	400.000		400.000
10.	SKUPAJ	13.000.000	8.000.000	5.000.000	13.000.000
TABELA 9
1.	DOHODEK NA DELAVCA =
DOHODEK	87.411.840
----------------------------------- ------------- =------------= 210.125
ŠTEVILO DELAVCEV NA PODL. VKALK. UR	416
2.	DOHODEK V PRIMERJAVI S POVPREČNO UPORABLJENIMI POSLOVNIMI SREDSTVI =
DOHODEK	87.411.840
---------------------------------------- ------------- = 0,82
POVPR. UPORAB. POSLOVNA SREDSTVA	106.130.000
3.	ČISTI DOHODEK NA DELAVCA =
ČISTI DOHODEK	70.300.820
------------------------------------------------- = -------------- = 168.992
ŠTEV. DELAVCEV NA PODLAGI VKALK. UR	416
4.	AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM =
AKUMULACIJA	25.724.308
---------------------------------= 0,29
DOHODEK	87.411.840
5.	AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z USTVARJENIM ČISTIM DOHODKOM =
AKUMULACIJA	25.724.308
-----------------= ---------------- = 0,37
ČISTI DOHODEK	70.300.820
6.	AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POVPREČNO PORABLJENIMI POSLOVNIMI SREDSTVI =
AKUMULACIJA	25.724.308
-------------------------------------------- =-------------------- = 0,25
POVPREČNO PORAB. POSLOVNA SREDSTVA	106.130.000
7.	OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA =
OD + SSP	52.576.512
----------------------------------------- =	------------- = 126.379
ŠTEVILO DELAVCEV NA POD. VKAL. UFI	416
8.	ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA (NETO) =
ČISTI OSEBNI DOHODEK (neto)	32.692.028
-----------------------------------------------------------=-----------= 78.586
POVPR. ŠT. ZAPOSL. NA PODL. VKALKULIRANIH UR	416
9.	ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA (neto) NA MESEC =
ČISTI NETO OD	32.692.028
----------------- : 12	=	------------ : 12	= 6.548
ŠT. DELAVCEV	416
Vera Pečnik
JANEZ BARBORIČ JE BIL MED NAMI
Tovariš Janez Barborič med našimi delavci
9. februarja 1979 nas je obiskal podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Janez Barborič. V njegovem spremstvu je bil član republiškega odbora sindikatov tovariš Polak, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta tovariš Kramer, sekretar medobčinskega sindikalnega sveta tovariš Erjavc in predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Gerdina.
Goste sta sprejela in pozdravila predsednica IO OOZS v ELKROJU Gizela Pinterič, ter direktor delovne orgnizaci-je Alfred Božič. Ogledali so si proizvodnjo, nato pa so skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije ter drugimi delavci načeli temo razgovorov o gospodarjenju Elkroja, sprejemanju zaključnega računa za leto 1978, razvoju dohodkovnih odnosov, o cenah v tekstilni industriji, izvozu in samoupravljanju.
Prisluhnili smo referatu naše socialne delavke
Direktor delovne organizacije je na kratko orisal razvoj delovne organizacije, prikazal fizične in finančne zaključke, poudaril, da pri nas delamo za tržišče in ne za skladišče. Informiral je goste o ustvarjanju in delitvi dohodka, o naših obveznostih, ki jih moramo pokrivati, ter končno koliko nam je ostalo čistega dohodka, kako ga bomo delili in kako smo uresničili načrte za preteklo leto.
Tovariša Barboriča je predvsem zanimalo, kaj pravzaprav dela tekstilno industrijo tako nizko akumulativno in kako pravzaprav gospodarimo, da smo uspešni v množici, ki je pravzaprav sinonim v gospodarstvu naše države. Poudaril je, da je rešitev tekstilne industrije predvsem v dohodkovnem povezovanju. Gosti so spraševali o informiranju delavcev o zaključnem računu, če imamo dovolj časa za pripravo podatkov in če so podatki, ki jih bomo posredovali delavcem, dovolj razumljivi (oglasite se, dragi sodelavci, če niste razumeli določenih obrazložitev) in dostopni našim ljudem.
Promlemska konferenca naših žena
Direktor DO je poudaril, da se zaključni račun piše od
1.	1. do 31. 12. in ne v januarja za preteklo leto; globalne ocene so znane v prvih dneh januarja ali že koncem decembra. Pri nas ne nastopajo težave z obrazložitvami, saj se gospodarjenje spremlja sproti.
Nato je predsednica IO Gizela Pinterič podala kratko informacijo o delu sindikata v Elkroju. Poudarila je, da se je sindikat aktivno vključil v izvajanje zakona o združenem delu, omenila naš sistem nagrajevanja, problemsko konferenco žena, ki je bila v Elkroju v novembru 1978. leta, kjer smo obravnavale izobraževanje in otroško varstvo, se dotaknila vprašanja o inovacijah, dela delavske kontrole in stanovanjskih problemov. Kritično je ocenila delo delegatov, saj še vedno niso dovolj aktivni pri uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema.
Gostje so poudarili, sa naj bo delavec čim bolj informiran o vseh dogajanjih; sindikat postaja nosilec akcij med delavci in vsi delavci naj bi resnično bili seznanjeni z vsemi negativnimi in pozitivnimi dogajanji v delovni organizaciji in izven nje.
Vera Pečnik
S
Mladi,sodelujemo in ustvarjamo
KAKŠEN PRAZNIK ŽENA?
Ob pomembnejših družbenih praznikih se navadno zamislimo nad potjo, ki smo jo prehodili, ovrednotimo doseženo, izmerimo humanistične razsežnosti pretekle prakse, ocenimo hibe in se odločimo, za to, kaj kot družba in vsak zase moramo storiti, da bi bil naš vsakdanjik še bliže socialističnim vrednotam in predstavam o življenju. S tako žlahtnimi vrednotami kot so enakopravnost med ljudmi, svoboda, razvoj posameznika in vseh ljudi, je neločljivo povezan tudi praznik žena — 8. marec. 8. marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja, zato ne smemo zmanjševati njegovega pomena na način, ko proslavljanje pade na raven malomeščanske manifestacije ali celo razvrednotenja ženske kot osebnosti. Ta dan naj bi postal vspodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v intenzivno vsakodnevno družbeno—ekonomsko življenje našega časa in rešitve, ki jih nakazuje zakon o združenem delu. Moramo se vsak v svojem življenjskem in delovnem okolju vprašati, zakaj zaostajamo pri uveljavljanju družbenega položaja žensk, uveljavljanju žensk v združenem delu itd.
Samo delovno ?
Pozitivni odgovori na ta vprašanja nam bodo odgovorili, da žena ni le mati roditeljica in vzgojiteljica naših otrok, ter bitje za opravljanje ženskih in gospodinjskih opravil, temveč in predvsem enakopravna soustvarjalka novih družbeno ekonomskih odnosov in rezultatov dela, ki se kažejo v lepši bodočnosti nas vseh. Pri tem pa bodo morale biti ženske bolj vztrajne, bolj odločne . . . kot je rekel tov. Tito ob neki priliki.
8. marec je tudi dan mednarodne solidarnosti, boja za uveljavitev novega ekonomskega in socialnega sistema v svetu, pa tudi dan, ko pokažemo na rezultate in izkušnje našega boja, ki so najboljši prispevek v zakladnico revolucionarnih pridobitev mednarodnega delavskega gibanja in človeškega napredka sploh.
8. marec naj bo kot praznik lep, naj bodo tudi šopki in prireditve s kulturnim sporedom, naj bo prisotna večja pozornost ženski, TODA NIKJER NE SMEJO ŽENSKE DOVOLITI, DA SE TA DAN SPREMENI V SVOJE NASPROTJE, V MALOMEŠČANSKE IN POTROŠNIŠKE MANIFESTACIJE, KI JEMLJEJO DOSTOJANSTVO ŽENSKI OZIROMA ČLOVEKU NASPLOH.
.___________________________	Direktor
Gledate, berete in se čudite kako to, da se je mladina Elkro-ja po dolgem času zopet oglasila v glasilu delovne organizacije. Da, menim, da je tako.
Dolgo je že, celo leto, odkar je delo mladine v naši delovni organizaciji zamrlo. Kaj je temu vzrok? Sprašujem se, a ne vem pravega odgovora. Verjetno pa je krivo za to vodstvo mladinske organizacije, pa tudi mladinci sami.
Vsi vemo, da je bila predsednica izvoljena na sestanku 00 ZSMS aprila 1978, na katerem sama sploh ni bila prisotna. In posledice tega so se kaj kmalu pokazale. Predsednica je bila zaposlena pred tem le kratek čas pri naši delovni organizaciji in se na okolje in ljudi še ni dobro navadila. Ni poznala ljudi, a kot imam občutek, se jim tudi ni želela ne vem kako približati. Potem pa se je začelo.
Dobivala je vabila za sestanke, tako za seje delavskega sveta, kot 00 ZK, komisije za delovna razmerja, 00S in drugih. A se jih ni veliko udeleževala, čeprav bi se jih morala. Tam bi tudi ona, kot predstavnica mladine morala povedati svoje mnenje ter mnenje drugih mladincev in njiho-ve*želje.
Prav tako je bilo tudi s sestanki na občinski ravni. Občinska konferenca ZSMS namreč vsak mesec skliče sestanek, na katerem pregledajo in ocenijo minulo delo, ter si zadajo nove cilje. Dobivala je tudi precej gradiva, ki pa je ostalo le pri njej, namesto, da bi napravila izvlečke in o tem seznanila druge mladince v DO.
Pa ne smemo misliti sedaj, da je vsega kriva prav ona. Če smo drugi mladinci videli, da se ne more prav vživeti v okolje: in delo, ter da ni zainteresirana, bi jo morali mi malo vprašati kako in kaj. Sami bi jo morali vzpodbuditi naj skliče sestanek, na katerem bi se potem pogovorili, kako bomo delali ter ali je potrebno izvoliti novo predsedstvo ali ne. A tega seveda nismo storili. Privoščili smo si dolgo „zimsko spanje".
Toda pustimo sedaj to, kar je bilo in začnimo misliti za naprej.
V petek, 9/2—1979 smo imeli sestanek, ki ga je sklical predsednik občinske konference mladih delavcev Ivo Kekec. Dejal je, da moramo pričeti delati, da si ne smemo dovoliti, da bi bila tako velika delovna organizacija, kot je naša, brez mladinske organizacije.
Na predlog tov. Dragoslava Šaponjiča smo izvolili novo predsedstvo, ki pa mora takoj pričeti z delom in si prizadevati, da k delu pritegne vse aktivne člane 00 ZSMS El kroj Mozirje. Moramo pričeti delati, kajti le z združenimi močmi bomo kaj dosegli.
In kaj lahko storimo? 0 veliko. Lepo bi bilo, če bi sodelovali pri kakšnem kulturnem programu, npr. ob prazniku žena 8. marcu, potem bi lahko organizirali rekreacijo (kegljanje— katerega že plačuje 00S, odbojko, košarko). Verjetno bi lahko organizirali tudi razna športna srečanja med delavci delovnih organizacij naše občine, kot so Gorenje, GLIN, Smreka, ZKZ in druge.
Naša 00 ZSMS združuje tudi večino delavk, ki delajo v proizvodnji. Torej dobro šivajo. Lahko bi se organizirale v krožek, ki bi stremel po tem, da ustvari nove kroje, ali kaj podobnega in tako prispeva k uresničevanju ciljev celotnega kolektiva.
To je le nekaj, kar bi z voljo in sodelovanjem lahko naredi-
li.
Upam, da vam bodo dale te vrstice razmišljati o tem, ter da boste z nekaj več volje le postali bolj aktivni in se udeleže-
vali v polnem številu že tako redko sklicanih sestankov. Zato naj za vse nas velja ,,v slogi je moč".
Martina Stermšnik
HORTIKULTURA 78
Hortikultura 78 v Mozirju
Celotna prireditev HORTIKULTURA 78 je v Mozirju presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja. Savinjski gaj je s svojo idiliko v naravnem okolju privabil že preko 100.000 obiskovalcev, saj si je zaključno prireditev z razstavo cvetja in cvetlično povorko, ki je bila 20. avgusta 1978. ogledalo preko 15.000 ljubiteljev cvetja.
Občinska skupščina Mozirje je ugotovila, da so to izjemni dosežki, ki veliko pripomorejo k hitrejšemu razvoju naše doline.
Med sodelavce, ki so pomagali, da je bilo vse zares lepo, spadamo tudi mi, za kar se nam tudi javno zahvaljujejo.
Otroško varstvo v Elkroju
Organiziranje otroškega varstva zaposlenih staršev je danes pogosto aktualna tema razprav, kajti število zaposlenih žena v slovenski industriji še vedno narašča. To pa ima za posledico opustošeno oz. nepopolno vzgojo otroka. Mati mora že v 7. mesecu otrokove starosti le—tega v varstvo in s tem tudi vzgojo, ki je kakor trdijo psihologi v prvih letih otrokovega življenja najpomembnejša, zaupati za 8 ur nekomu drugemu, ki pa v največ primerih ne more v polni meri nadomestiti odsotnih staršev, predvsem matere. Zato je zelo pomembno, komu bomo v tem času zaupali otroka. Zanimalo nas je, kolikšen je problem otroškega varstva v naši delovni organizaciji. Zato sem v ta namen sestavila vprašalnik o varstvu otrok do 15. leta starosti in ga razdelila pri nas zaposlenim delavkam, da ga izpolnijo.
Interpretacija vprašalnika
Vprašalnik je izpolnilo 158 delavk in dva delavca, od trenutno 391 zaposlenih.
Najprej me je zanimalo, koliko otrok imajo delavke. Podatki kažejo, da ima največ delavk po dva otroka (80), precej tudi po enega in le 12 delavk ali 7,5%po tri otroke. Torej
vidimo, da se podatki ujemajo s predvidevanji, saj večkrat slišimo, da so danes trije otroci v družini že prava redkost. Veliko družin bi imelo več otrok, vendar prav zaradi problema, ki ga povzroča otroško varstvo tega raje ne storijo.
Daleč na prvem mestu je starost otrok od 3. do 6 let, to so torej otroci, ki so že dovolj stari, da jih starši lahko dajo v vrtec. Precej pa je tudi otrok do 2 let starosti, ki so že potencialni kandidati za vrtec, oz. starši bi jih lahko dali v varstvo v jasli, v kolikor bi bilo le—to mogoče.
Zbrani podatki kažejo, da problem otroškega varstva le ni tako pereč. Od 160 anketiranih le 13 delavk ali 8,1 % nima urejenega otroškega varstva. Vendar potrebno bi bilo težiti za tem, da se otroško varstvo zagotovi vsem materam, kajti nemogoče se nam zdi pustiti otroka samega, nepreskrbljenega.
Neurejeno varstvo otrok pa tudi destimulira delavko pri delu, kar je razumljivo, saj so njene misli, če pusti otroka doma brez varstva, neprestano uprte v skrb za otroka.
Kakor kažejo podatki iz vprašalnika pazijo v največ primerih otroke stari starši — v 84 primerih, v 31 primerih zakonec, presenetljiv pa je podatek, da ima le 23 naših delavk otroke v vrtcu. Le—temu je najbrž vzrok dvo izmensko delo, kajti v popoldanskem času starši ne morejo dati otroka v vrtec in si tudi za dopoldanski čas raje uredijo varstvo drugje.
To hipotezo potrjujejo tudi odgovori delavk na vprašanje, če si želijo urediti varstvo otroka v vrtcu, saj je kar polovico anketiranih odgovorilo, da ne.
Največ delavk, ki pa bi želele oddati otroka v vrtec, je v Mozirju (22), nato Nazarje (10), Bočna (8), 6 delavk pa bi rado, da bi bila vzgojno varstvena ustanova v Šmartnem ob Dreti.
Varstvo otrok v popoldanskem času si želi 70 delavk ali 43,7 %. Torej je problem popoldanskega varstva najbolj pereč in bi bilo koristno razmišljati o varstvu otrok v popoldanskem času.
Velika je tudi zainteresiranost za organiziranje jasli, ki sprejmejo otroke do 2 let starosti, saj je kar 76 delavk ali 47,5 % izrazilo željo po organiziranju jasli.
Pogosta je tudi želja delavk po organiziranju celodnevne šole v občini Mozirje.
Zaključki — predlogi:
1.	Izvedena analiza je pokazala, da problem otroškega varstva v naši delovni organizaciji le ni tako pereč. Otroci v največ primerih le niso prepuščeni sami sebi in imajo zagotovljeno varstvo.
2.	Vendar v največji meri negujejo otroke stari starši, ki pa v največ primerih otroke bolj razvajajo kot starši. Zato naj bi bil cilj otroškega varstva, da se v VV ustanove vključijo prav vsi otroci, ne glede na to, ali imajo že kakšno varstvo ali ne, ker je poglavitno pri tem vzgojno delo in ne le izključno varstvo v tem smislu, da so otroci na varnem.
4.	Velika je zainteresiranost delavk za organiziranje varstva v popoldanskem času. Zato bi bilo potrebno vso pozornost posvetiti razmišljanjem o možnosti organiziranega varstva otrok v popoldaneskem času, ki je ravno tako pomembno kot varstvo otrok v dopoldanskem času.
5.	Nujno je tudi organiziranje jasli.
6.	V veliki meri je bila izražena tudi želja po organiziranju celodnevne šole.
Zora Štrucl
PRVA DAROVALKA
Verjetno se spominjate, da smo v zadnji številki KROJA objavili prispevek pod naslovom „Nikoli ni prepozno". V njem smo v imenu slovenskih zdravstvenih organizacij prosili naše delavce, da bi v dobrobit bolnih odstopili obveznice, ki jih imajo od posojil za ceste, ONKOLOŠKEMU INŠTITUTU.
Prva v naši delovni organizaciji je te obveznice darovala CIGALE MARTA. Tovarišica Marta, v imenu bolnih in pravzaprav vseh, se vam iskreno zahvaljujemo za vaše izredno humano dejanje.
Fluktuacija v delovni organizaciji
Pri analiziranju fluktuacije delavcev v letu 1978 sem ugotovila, da se je v letošnjem letu zaposlilo več delavcev kot v letu 1977 in da je zapustilo kolektiv manj delavcev kot v letu 1977. Tako se je število vseh zaposlenih do 31. 12. 1978 povzpelo na 397 delavcev.
Kot vzrok odhoda iz delovne organizacije sta eden delavec in ena delavka navedla nezadovoljstvo z delom, en delavec je odšel na služenje vojaškega roka, 3 delavci so našli sebi ustreznejše delo pri drugi delovni organizaciji, tri delavke so ostale doma — dve bosta delali na kmetiji, ena je ostala doma zaradi bolezni in eni delavki je prenehalo razmerje za določen čas.
V delovni organizaciji je našlo delo 35 delavcev, od tega 29 delavk in 6 delavcev.
Prišli v I. 1979
Štiglic Janez Toplak Darinka Tesovnik Kristina Bezovnik Marjeta Pečnik Danijel Usar Majda Zagmajster Majda Stermšnik Martina Žagar Majda Govek Marija Zidarn Marta Žunter Marija Keščec Mato Tostovršnik Marija Fale Štefko Hren Franc Aram Andreja Plesnik Marija Novak Magda Krivec Marjeta Ročnik Marija Kranjc Silva Rose Milka Kezmič Milena Kezmič Milena Filipič Marija Stakne Alojzija Zavolovšek Angela Rop Irena Tanjšek Jožica Kockar Silva
Poklic
poki. voznik NK delavka KV krojačica NK delavka NK delavec NK delavka KV šivilja
administrativni tehnik ekonomski tehnik KV frizerka NK delavka komerc. tehnik KV krojač NK delavka KV elektrikar KV finomehanik NK delavka NK delavka NK delavka NK delavka NK delavka NK delavka NK delavka NK delavka KV natakarica KV šivilja KV šivilja KV šivilja KV šivilja KV krojačica KV trgovka-
Glojek Marta	KV trgovka
Atelšek Jožica	KV trgovka
Gurman Josip	tekstilni tehnik
Štorgelj Marija	modni modelar
Odšli v 1. 1978	Poklic	vzrok odp.
Ermenc Marija	NK delavka inv. upokoj.
Bezovšek Ivica	KV krojačica	zap. pri
	drugi DO
Vratnik Ivica	KV krojačica, zaposlitev
	pri drugi DO
Štiglic Marija	NK delavka, majhni otr.
Trbovšek Ivanka	KV krojačica, zaposl. pri
	drugi DO
Zidarn Marta	NK delavka, neusp. posk.
	delo
Terbovšek Martina	NK delavka, delo na kmet.
Prek—Mlinar Jožica	NK delavka, majhen otrok
Hren Franc	KV mehanik, služ. voj. ro.
Turk Elizabeta	NK delavka, bolezen
Zajc Anton	NK delavec, nezad. z del.
Poznič Franc	KV elektrik., zaposlitev pri
	drugi DO
Mužar Ernest	dipl. ekon., zaposl. pri dr-
	DO
Slemenšek Marija	NK delavka, zaposl. v dr.
	DO
Kolenc Ana	NK delavka, zaposl. v dr.
	DO
Stergar Boža	ekon. teh., delo za dol.čas
Poličnik Terezija	NK del., invalid, upokoj.
Mrevlje Marija	NK del., invalid, upokoj.
	Sestavila: Zora Štrucl.
Moramo se še truditi...	
Stopnja izobr.	Število delavcev Ž	M	Skupaj
I. VISOKA	1 1
3. stopnja ekonomske fakultete II. VIŠJA	
— višja upr. šola	1 1
- VEKŠ	2 2
- VTTŠ	1 1 2
— 1 .stop. ek. fakult.	1 1
- VŠSD	1 1
III. SREDNJA	
— ekon. sred. šola	12 12
— tekst. teh. šola	3	3	6
— kmet. teh. šola	1 1
— stroj. teh. šola	1 1
— sred. komerc. šola	1 1 2
— modno model, šola	3	2	5
— uprav, admin. šola	1 1
— nepopol. sred. šola	3	3
— gimnazija	1 1
IV. POKLICNA	
— krojačica	55	7	62
— šivilja	29	29
— pletilja	10 10
— prodajalec—ka	4	3	7
— kuharica	5	5
— kmet. gospod, šola	1 1
— kurjač	1	1	— stroj, ključavničar		1	1
— pek	1	1	— elektrikar		4	4
— poklic, šofer	1	1	V. OSNOVNA			
— natakarica	2	2	— popolna	95	9	104
— mehanik	1	1	— nepopolna	112	5	117
— avtomehanik	3	3				
— obdelovalec kož	1	1	SKUPAJ:	335	51	386
— frizerka	3	3				
— čevljar	1	1				Sestavila:
— vrtnar	1	1				Zora Štrucl
PREGLED DELITVE IN FORMIRANJA DOHODKA PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1978
Za. ELEMENTI	Plan 1978	Realizacija	Indeks
Št.		30/9-77	30/9-78	3 : 1	3 : 2
1. CELOTNI DOHODEK	178.021.260,00	164.939.097,40	226.663.126,15	127,3	137,4
2. PORABLJENA SREDSTVA	117.127.700,00	103.819.469,30	128.143.792,38	109,4	123,4
3.	DOSEŽEN DOHODEK 4.	RAZDELITEV DOHODKA ZA PRISPEVKE IN DAVKE	60.893.560,00	61.119.628,10	98.519.333,77	161,8	161,2
— rep. izobraževalna skupnost	2.441.000,00	3.009.402,60	4.133.730,45	169,3	137,4
— rep. raziskovalna skupnost	682.000,00	840.361,50	826.746,10	121,2	98,4
— zdravstvena skupnost	457.000,00	480.578,50	606.746,10	132,7	126,3
— starostno zavarovanje kmetov	768.000,00	207.251,30	271.645,15	161,7	131,1
— invalid, pokojninsko zavarovanje	826.000,00	486.897,40	930.889/70	112,7	191,2
— prispevek za zaposlovanje	198.000,00	123.736,40	128.137,20	64,7	103,6
— prispevek za mestno zemljišče	5.000,00	3.806,40	3.806,40	76,1	100,0
— rep. davek iz dohodka	1.180.000,00	1.511.378,55	2.458.467,80	208,3	162,8
— vodni prispevek	261.000,00	420.779,45	862.192,85	330,3	204,8
— prispevek za požarno varnost	32.000,00	28.161,65	37.478,70	117,1	133,1
— članarine	120.000,00	98.815,00	142.163,55	118,5	143,9
— prispevek SLO	219.000,00	232.254,60	275.854,15	125,9	118,8
— pospešena amortizacija	3.000.000,00	2.442.880,95	3.133.849,80	104,4	128,3
— za kazni, takse, sodne stroške	-	-	459,50	—	-
—	zavarovalne premije —	bančne storitve	200.000,00	179.151,45 3.582,25	314.975,85 29.337,60	157,5	175,8 819,0
— stroški plačilnega prometa	180.000,00	136.366,60	150.335,52	83,5	110,3
— prispevek za solidarnost	51.000,00	65.730,45	147.508,05	289,2	224,4
— potresno območje	315.000,00	288.040,10	157.651,05	50,0	54,7
— obresti	600.000,00	692.218,30	999.638,40	166,0	144,5
—	pokrivanje izgub ŽTP —	prispevek za ekon. odnose s tuj. —	nagrade vajencev —	prisp. za štipendije v obč. sklad	648.000,00	1.913.975,10 1.684,20	2.704.640,75 11.342,95 81.150,90 184.908,50	417,0	141.4 673.5
5. PORABLJENO ZA PRISPEVEK IN DAVKE	11.583.000,00	13.167.052,75	18.593.675,22	160,0	141,2
6.	ČISTI DOHODEK (3 manj 4) 7.	PORABLJENI ČIStl DOHODEK	49.310.560,00	47.952.575,35	79.925.658,55	162,0	166,6
— za osebne dohodke	32.391.458,00	29.010.014,10	43.532.485,00	134,0	133,4
— za stanovanjsko izgradnjo	1.889.000,00	1.728.240,40	2.490.448,85	131,0	144,1
— za novoletno jelko	11.000,00	11.250,00	19.950,00	181,0	177,3
—	za klub samoupravljalcev —	pihalna godba	35.000,00	31.911,65 22.500,00	41.468,70 23.940,00	118,0	129,9 106,4
— za sredstva rezerv 8. OSTANEK ČISTEGA DOHODKA Razdelitev ostanka čustega dohodka:	1.920.000,00	2.051.097,85	2.462.983,35	128,0	120,1
— sklad skupne porabe	4.081.000,00	5.000.000,00	4.500.000,00	110,0	90,0
— poslovni sklad	8.416.102,00	9.523.008,35	26.295.782,65	312,0	276,1
ZNANILCI POMLADI
Seveda je še zima, vendar so nam na letošnjem Sejmu mode v Ljubljani prikazali modo že za toplo poletje. Nekaj tovarn nam je prikazalo svoje modele v trenutno modni, bordo barvi. In imam občutek, da je sejem že naredil vsaj malo, saj se po slabem mesecu že lahko odločamo za pletenine in konfekcijo v tej modni barvi po trgovinah. Na sejmu so nam pokazali tudi še veliko, vedno moderne zamazano bele bar-
ve. Za tople poletne dni pa so nam postregli s povsem novo paleto ,,papagajskih barv", vedno lepe živo rdeče, ostro modre in kanarčkasto rumene.
Na sejmu je bilo videti še vedno precej širokih kril in nova inačica Marilyn Monroe še ni prodrla med naše modne oblikovalce. Najbrž je to kar razumljivo. Saj si ne znam predstavljati današnje sodobne, zaposlene žene z razporki in izrezi, kjerkoli na obleki jih je moč urezati.
Krila so za novo sezono seveda malo krajša in ožja, obleke pa z globokimi dekolteji in polne naborkov. Seveda bomo te, zadnje verjetno raje oblekle za prijeten dopust. Pozabiti ne smem čudovite kolekcije, kot dih lahnih kratkih slovesnih oblek iz kranjskih Gorenjskih oblačil. Želim le, da bi jih dobili tudi v trgovinah.
Kot že nekaj let pa so bile zopet najlepše in najbolj uporabne pletenine Almire in Rašice. Zlasti Rašica je poskrbela za vso družino. Doslej so bili pri modi moški malo bolj zapostavljeni. Letos pa so na sejmu tudi oni našli zase kaj vznemirljivega in prav je tako.
Neopazen pri obiskovalcih sejma pa seveda ni ostal tudi naš razstavni prostor. Zlasti so bili navdušeni obiskovalci mlajših rojstnih letnic, saj so našli zase veliko modnih hlač v stilu Travolta.
Proizvajalci obljubljajo, da bodo od letos naprej vsi najbolj iskani modeli na sejmu, tudi v naših trgovinah. Upamo, da bodo besedo držali.
Slavka Planovšek
Kakšne sklepe smo sprejemali ?_________________________________________
PREGLED SKLEPOV S 13. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KI JE BILA DNE 7. 10. 1978
1.	Tov. Marija Ročnik, roj. 8. 11. 1936, NK delavka, se z 2. 10. 1978 sprejme na delo za opravljanje del in nalog snažilke za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
2.	Tov. Antonu Zajcu, roj. 14. 11. 1937, zaposlenem na delovnem mestu šofer in Francu Pozniču, roj. 8. 3. 1945, zaposlenem na delovnem mestu obratni elektrikar, preneha delovno razmerje pri delovni organizaciji Elkroj Mozirje; tov. Zajcu z 19. 9. 1978 in tov. Pozniču s 14. 10. 1978.
3.	Na delovno mesto prevzemnik gotovih izdelkov se s 6. 11. 1978 sprejmeta tov. Jožica Atelšek in Marta Glo-jek, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
4.	Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se prijavi potreba po zaposlitvi enega delavca na delovno mesto šofer.
5.	Tov. Mariji Livk, roj. 6. 7. 1935, zaposleni na delovnem mestu vodja družbene prehrane, se omogoči obiskovanje nadaljevalnega tečaja za kuharsko osebje in se ji povrnejo stroški za obiskovanje tečaja, ki znaša 3.600 din.
6.	Tov. Mariji Žunter, roj. 27. 11. 1955, zaposleni na delovnem mestu prodajni referent II, se ne odobri sredstev za povrnitev štipendije v času šolanja na sred. komercialni šoli v Celju.
7.	Tov. Niku Mlakarju, roj. 14. 11. 1946, zaposlenem na delovnem mestu poenter in referent za hranilno službo, se odobri 5 delovnih dni izredno plačanega dopusta za opravljanje mature na srednji ekonomski šoli v Mozirju.
SEZNAM SKLEPOV S 14. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KI JE BILA DNE 10. 11. 1978
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih na 13. seji komisije in realizaciji le—teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se prijavi potreba po zaposlitvi enega delavca na delovno mesto trgovski zastopnik in 10 delavk za delovno mesto konfekci-onar.
3.	Na delovno mesto konfekcionar se s 1. 12. 1978 sprejmeta tov. Silva Kranjc in Milka Rose, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
4.	Tov. Francki Zamernik, Francki Kranjc in Jožici Mlinar se odobri po en dan izrednega plačanega dopusta, kadar gredo na izpit.
5.	Tov. Silva Kockar, Angela Zavolovšek in Alojzija Stakne, zaposlena na delov, mestu konfekcionar, Stanka Zajc, zaposlenas na delovnem mestu likalec in Marija Ročnik, na delovnem mestu snažilka, se z 2. 11. 1978 sprejmejo na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
6.	Tov. Ernestu Mužarju, roj. 5. 8. 1938, zaposlenemu na delovnem mestu trgovski zastopnik preneha delovno razmerje pri delovni organizaciji Elkroj Mozirje s 15. 11. 1978.
Glede na 7. točko kreditne pogodbe št. 1—1008/77 sklenjene dne 13/5—1977 med El kroj Mozirje in tov. Ernestom Mužarjem, je delavec dolžan vrniti delovni organizaciji El kroj Mozirje neplačane anuitete stanovanjskega kredita, ki znašajo 98.451,90 din.
Po obračunu o koriščenih sredstvih za kratkoročne kredite pa je delavec glede na kreditno pogodbo št. 2—159/77, sklenjeno dne 13. 5. 1977 med El kroj Mozirje in tov. Mužarjem o odobritvi kratkoročnega kredita v višini 50.000,00 din, s 4 % obrestno mero, ki ga je bil dolžan vrniti do 15/12—1977, dolžan plačati še obresti v višini 1.907,15 din.
Skupna višina neplačanih sredstev v zvezi z odobrenima stanovanjskima kreditoma znašajo torej 100.359,05 din in jih je delavec dolžan vrniti delovni organizaciji v roku 15 dni po odhodu iz delovne organizacije, sicer bomo zaračunali 12 % zamudne obresti.
Delavec je pred odhodom iz delovne organizacije dolžan vrniti tudi kolekcijo, za katero je zadolžen.
PREGLED SKLEPOV S 15. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KI JE BILA DNE 27/11-1978.
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih na 14. seji komisije in realizaciji le—teh kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Na delovno mesto konfekcionar se z 11 /12—1978 sprejmejo tov. Milena Kezmič, KV natakarica, Milena Kezmič, NK delavka in Irena Rop, KV šivilja, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
Na delovno mesto trgovski zastopnik za področje Hrvatske pa se sprejme tov. Josip Gurman, konf. tehnik s 1. 12. 1978.
3.	Tov. Mariji Slemenšek, roj. 8. 1. 1961 in Ani Kolenc, roj. 26. 4. 1930 zaposlenima na delovnem mestu konfekcionar preneha delovno razmerje pri delovni organizaciji Elkroj Mozirje s 30. 11. 1978.
4.	Tov. Hilda Benda in Berta Kolar se premestita iz delovnega mesta konfekcionar na delovno mesto rezervni konfekcionar v skupino B z 11. 12. 1978.
5.	Tov. Magda Skok se začasno s 4. 12. 1978 premesti iz delovnega mesta konfekcionar na delovno mesto komi-sionar v skladišču surovin.
PREGLED SKLEPOV S 16. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KI JE BILA DNE 22. 12. 1978.
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih na 15. seji in realizaciji le—teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Na delovno mesto konfekcionar se s 15. 1. 1979 sprejmejo naslednje delavke:
— Ana Kropovšek, NK delavka — Muhiba Junuzovič, gimnaz. maturant — Marija Robnik, NK delavka — Jožefa Skok, NK delavka — Jožica Moličnik, NK delavka
Vse zgoraj navedene delavke se sprejmejo na delo za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
3.	V komisijo za oceno preizkusa znanja pripravnice Martine Stermšnik se imenujejo:
— Marija Miklavc, vodja splošnega sektorja, kot predsednik
— Vera Pečnik, vodja PAIS, član
— Zora Štrucl, ref. za kadre in socialo, član
4.	Tov. Mariji Goličnik, roj. 4. 7. 1946, zaposleni na delovnem mestu ročni delavec in tov. Ivanki Zagožen, roj. 16. 11. 1935, zaposleni na delovnem mestu adjus-tirec, preneha delovno razmerje pri delovni organizaciji ELKROJ Mozirje z 31. 12. 1978.
5.	Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se prijavi potreba po zaposlitvi enega delavca na delovno mesto obratni elektrikar za določen čas.
PREGLED SKLEPOV S 17. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KI JE BILA DNE 12/1-1979 OB 13.
URI.
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih na 16. seji komisije in izvršitvi le—teh, kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Na delovno mesto konfekcionar se sprejmeta tov. Marija Goltnik, NK delavka z 22/1—1979 in tov. Frančiška Govek, NK delavka s 23/2—1979, ker je sedaj še na porodniškem dopustu.
Obe delavki se sprejmeta na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca.
3.	Na delovno mesto elektrikar pa se s 1/2—1979 sprejme tov. Ciril Zavolovšek, KV elektrikar za določen čas.
4.	Tov. Mileni Bastl, Mariji Žunter in Alojziji Stakne, zaposlenim na delovnem mestu konfekcionar preneha lastnost delavke v združenem delu, tov. Bastl in Stakne
z 31/1—1979, tov. Žunter pa z ................., tov.
Štefki Purnat, zaposleni na delovnem mestu materialno blagovni knjigovodja pa z 21/1—1979.
Glede na 7. točko pogodbe o stanovanjskem kreditu, sklenjene dne 19/4—1977 med Elkroj Mozirje p. o. in tov. Štefko Purnat, za katerega znašajo neplačane anuitete še 56.262,45 din, je delavka dclžna vrniti delovni organizaciji v polovico krajši dobi, za katero ji je bil kredit odobren. Mesečni obrok znaša 1.231,30 din.
Po kreditni pogodbi št. 1-372/76, z dne 17/11 — 1976 pa je delavka dolžna vrniti še 11.266,75 din in bo odplačevala anuitete v enaki višini kot do sedaj, ker je ostala zaposlena zavezano dobo pri delovni organizaciji. Mesečni obrok za ta kredit pa znaša 392,15 din.
5.	Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se prijavi potreba po zaposlitvi enega delavca na delovno mesto obratni mehanik.
6.	Tov. Metka Gros se premesti iz delovnega mesta ref. za obračun OD na delovno mesto materialni knjigovodja s 1/2-1979.
7.	Tov. Majda Žagar se premesti iz delovnega mesta salda ko ntist na delovno mesto blagovni knjigovodja, s 1/2-1979.
8.	Tov. Jelka Rojten se premesti iz delovnega mesta ref. za financiranje na delovno mesto vodja finančne službe s 1/2—79.
9.	Tov. Alenka Žagar se premesti iz delovnega mesta saldakontist na delovno mesto referent za financiranje s 1/2-1979.
10.	Tov. Anica Potočnik se premesti iz delovnega mesta ref. za obračur. OD na delovno mesto saldakontist s 1/2-1979.
11.	Tov. Jana Dešman se premesti iz delovnega mesta fakturist na delovno mesto referent za obračun OD s 1/2-1979.
12.	Tov. Niko Mlakar se premesti iz delovnega mesta poenter in ref. za hranilno službo na delovno mesto ref. za obračun OD s 1/2—1979.
13.	Tov. Ivanka Šaponjič se premesti iz delovnega mesta ref. za tehnologijo, organizacijo in analizo dela na delovno mesto vodja tehnološke priprave dela s 15/1 — 1979.
14.	Tov. Martina Reberčnik se premesti iz delovnega mesta ref. za tehnologijo, organizacijo in analizo dela na delovno mesto tehnolog s 15/1—1979.
15.	Tov. Ivanka Mandelc se premesti iz delovnega mesta ref. za tehnologijo, organizacijo in analizo dela na delovno mesto tehnolog s 15/1—1979.
16.	Tov) Marjana Remic se premesti iz delovnega mesta ref.za proizvodne naloge na delovno mesto administrator v pripravi dela s 1/2—1979.
17.	Tov. Ivanka Prek—Veršnik se premesti iz delovnega mesta modelar na delovno mesto vodja službe konstrukcij in vzorčnega oddelka s 15/1—1979.
18.	Tov. Marija Štorgelj se premesti iz delovnega mesta konfekcionar na delovno mesto Šabloner s 1/2—1979, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo dveh mesecev.
Komisija je imenovala tudi komisijo, ki bo spremljala delo delavke in ob koncu poskusnega dela podala oceno. Komisijo sestavljajo:
—	tov. Anton Zavolovšek, vodja PDR — kot predsednik,
—	tov. Zdravko Steblovnik, kreator — član in — Viktor Slapnik, šabloner — član.
19.	Tov. Alojz Šimenc se premesti iz delovnega mesta narisov a I ec na delovno mesto skupinovodja s 15/1—1979.
20.	Tov. Slavka Zager se premesti iz delovnega mesta rezervni konfekcionar na delovno mesto skupinovodja s 15/1-1979.
21.	Tov. Poldica Čopar,Francka Zamernik, Francka Kranjc in Jožica Mlinar se prerazporedijo za čas od 15/1 — 1979 do 15/2—1979 na delovno mesto tehnolog.
22.	Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se prijavi potreba po zaposlitvi ene delavke za opravljanje del in nalog narisovalca.
23 Tov. Martina Reberčnik se za čas od 19/2—1979 do vrnitve tov. Ivanke Šaponjič, ki bo na porodniškem dopustu prerazporedi iz delovnega mesta tehnolog na delovno mesto vodja tehnološke priprave dela.
24. Tov. Milan Bele se premesti iz delovnega mesta likalec na delovno mesto adjustirec s 15/1—1979.
PREGLED SKLEPOV Z ZADNJE SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA Z DNE 29/1)1979 (18. seja)
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih na zadnji seji komisije in izvršitvi teh sklepov kot je bilo podano na seji komisije.
2.	Za opravljanje del in nalog konfekcionarja se s 15/2— 1979 sprejmejo:
— Metka Kranjc, NK delavka — Antonija Fedran, NK delavka — Elizabeta Fekner, NK delavka — Gordana lljin, administrator
3.	Za opravljanje del in nalog mehanika II. se s 15/2— 1979 sprejme tov. Anton Napotnik, KV ključavničar za nedoločen čas.
4.	Tov. Ana Šorli se prerazporedi iz delovnega mesta konfekcionar na delovno mesto rezalec v krojilnico s 1/2— 1979.
5.	Tov. Zvonka Mandelc se prerazporedi iz delovnega mesta referent za tehnologijo, organizacijo in analizo dela na delovno mesto tehnolog s 15/1—1979.
6.	Tov. Malika Bezovšek, ki je do sedaj začasno opravljala dela in naloge končni kontrolor se prerazporedi na to delovno mesto za nedoločen čas.
7.	Tov. Olga Blekač, ki dela na delovnem mestu rezervni konfekcionar se začasno od 1/2 do 22/3—1979 razporedi na delovno mesto končni kontrolor.
(Sklep se zadrži, kar bo to delo le občasno in zato ostane delavka na delovnem mestu rezervni konfekcionar)
8.	Tov. Vera Lomšek, ki dela na delovnem mestu rezervni konfekcionar se začasno od 1/2—1979 do vrnitve tov. Miklavžinove na to delovno mesto prerazporedi na delovno mesto končni kontrolor.
(Sklep se zadrži, ker bo to delo le občasno in zato ostane delavka na delovnem mestu rezervni konfekcionar)
9.	Tov. Marija Prislan, ki dela na delovnem mestu označevalec se s 1/2—1979 prerazporedi na dleovno mesto konfekcionar v skupino A1.
10.	Za opravljanje del in nalog narisovalca se razporedi tov. Marija Dimeč s 1/2-1979.
11.	Tov. Milena Kezmič 1960, Milena Kezmič 1959, Silva Kranjc, Milka Rose, NK delavka in Irena Rop, KV šivilja se s 23/12—1978 in 16/1 — 1979 sprejmejo na delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
12.	Pri skupnosti za zaposlovanje Velenje se prijavi potreba po zaposlitvi treh delavk na delovno mesto konfekcionar in enega delavca na delovno mesto likalec.
13.	Tov. Martini Stermšnik, pripravnici za opravljanje del in nalog administratorja z 19/12—1978 preneha pripravništvo in se z 20/12—1978 razporedi na delovno mesto administrator.
14.	Tov. Martini Stermšnik, pripravnici za opravljanje del in nalog administratorke se poviša osebni dohodek za 20 % v času pripravniške dobe, za zadnje 4 mesece v skupnem znesku 2.828,90 din. Znesek se ji izplača za nazaj.
PREGLED SKLEPOV Z ZADNJE SEJE DELAVSKEGA SVETA Z DNE 3/2-1979
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje delavskega sveta.
2.	SKLEP
I.
1.	OSNOVNA SREDSTVA:
a)	Iz uporabe se izločijo naslednja osnovna sredstva:
—	lesena šupa in kolesarnica	105.091,75 din
—	delovne priprave po popisu	133.401,25 din
—	neodpisana vrednost osn. sr.	55.122,60 din
se knjiži v breme rezerv, sklada.
b)	Višek osnovnih sredstev po ocenitvi komisije:
—	stroj za spenjanje zadrg
JOSCIDA	26.000,00 din
—	etiketirni stroj	58.500,00 din
—	ročni voziček na gumi kolesih	4.000,00 din
88.500,00	din
se knjiži v breme osn. sredstev in v dobro posl. sklada.
2.	DROBNI INVENTAR
a)	Manjko drobnega inventarja v vrednosti din 12.794,90 se izloči iz knjigovodske evidence.
b)	Iz knjigovodske evidence se izloči neuporaben drobni inventar v znesku 110.985,29 din.
3.	REPRODUKCIJSKI MATERIAL
a)	Višek reprodukcijskega materiala v znesku din
19.703.00	se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov.
b)	Manjko reprodukcijskega materiala v znesku
19.154.00	din se knjiži v dobro zalog in v breme izrednih izdatkov.
c)	Neuporaben reprodukcijski material v znesku din 39.823,50 se odpiše v breme izrednih izdatkov in v dobro zalog.
4.	NEDOKONČANA PROIZVODNJA
a)	Potrdi se ugotovljeno stanje nedokončane proizvodnje, ki znaša v skupnem znesku din 9.373.082,93.
9. PORTO BLAGAJNA - ZALOGA ZNAMK
a)	Manjko v znesku din 492,50 se knjiži v breme izrednih izdatkov in v dobro porto blagajne — zaloge znamk.
b)	Ugotoviti je treba vzrok manjka v porto blagajni in o tem poročati na naslednji seji DS.
10.	TERJATVE
Odpišejo se naslednje terjatve:
a)	KRIM Ljubljana
b)	Glasovič Stojanka
c)	Raden Mija
18.732,55 din 309,15 din 299,00 din
Skupaj	19.340,70 din
Odpis se opravi v breme izrednih izdatkov in v dobro terjatev.
Iz evidence spornih in dvomljivih terjatev se izloči terjatev Snage Vareš v znesku 450,05 din.
Odpišejo se združena sredstva za:
—	izgradnjo železniških zmogljivosti v znesku
2.288.337,95 din
—	izgradnja luških zmogljivosti v znesku
299.743,80 din
Skupaj	2.588.081,75 din
Odpis se opravi v breme poslovnega sklada in v dobro združenih sredstev.
5.	GOTOVI IZDELKI
a)	Višek gotovih izdelkov v znesku din 238.249,50 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov.
b)	Manjko gotovih izdelkov v znesku din 223.950,40 din se knjiži v dobro zalog in v breme izrednih izdatkov.
c)	Za znesek din 240,00 se zniža obremenitev po planski ceni pri trgovskem zastopniku Fadilu Čerimagiču in bremeni izredne izdatke.
6.	INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
a) Višek zalog blaga v industrijski prodajalni v znesku din 1.677,80 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov.
7.	REZERVNI DELI
a)	Popisana vrednost rezervnih delov v znesku din 275.416,70 se knjiži v breme zalog. Za prej navedeni znesek se naj stornirajo stroški za rezervne dele.
b)	Za rezervne dele se naj uredi primerno skladišče in se vrednost popisanih rezervnih delov aktivira.
II.
Finančno računovodski sektor se zadolži, da ponovno opozori trg. zastopnike, da morajo v roku enega meseca predložiti DO račune za izdane barirane čeke, kot sledi:
1.	Mužar Ernest za din	2.160,00
(Hotel Slavija Zagreb Veseli Kutil Zagreb)
2.	Čerimagič Fadil za din	1.171,30
(Velma Brčko, Petka Dubrovnik)
3.	Nelkovski Dorde za din	2.745,00
(Grmija Priština, Slavija Skopje)
4.	Milanov Kosta za din	2.041,20
(Metropol Beograd)
3.	Tov. Milan Gaberc se evidentira kot kandidat za člana odbora za raziskovalno in inventivno dejavnost pri Savinjsko—šaleški gospodarski zbornici.
4.	SKLEP:
I.
Tov. Štefka Purnat iz Vologa št. 10 se razreši dolžnosti predsednika komisije za znižanje cen nekurantnim zalogam in likvidacijsko poškodovanih izdelkov zaradi odhoda iz delovne organizacije.
8.	DRUŽBENA PREHRANA
a)	Popisana vrednost zalog za družbeno prehrano v vrednosti 37.725,25 din se knjiži v breme zalog. Za ta znesek se stornirajo stroški družbene prehrane.
b)	Višek zalog blaga družbene prehrane za prodajo v znesku din 10.581,10 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov.
c)	Za napitke iz avtomata se naj izdelajo normativi, da bo možno pravilno finančno obremeniti kuhinjo.
II.
Za predsednika komisije za znižanje cen nekurantnim zalogam in likvidacijsko poškodovanih izdelkov se imenuje tov. Metka Gros, materialni knjigovodja.
5.	V komisijo za ugotavljanje odškodninske odgovornosti delavcev se imenujejo:
1.	Marovt Ela — predsednik
2.	Šimenc Alojz — član
3.	Britovšek Lojzka — član
4.	Lomšek Vera — član
5.	Zagradišnik Štefan — član
PREG LED SKLEPOV S 13. SEJE DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILA DNE 16/1-1979.
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi teh z zadnje seje DS, kot je bilo podano na seji DS.
2.	Sprejme se predloženi načrt poslovnih ciljev DO Elkroj Mozirje p. o. za leto 1979 z naslednjimi spremembami in dopolnitvami:
—	v načrtu poslovnih ciljev je v planu kadrov napisana najvišja stopnja izobrazbe, ki pa je v skladu s samoupravnim splošnim aktom lahko nižja za eno stopnjo.
—	v načrtu kadrov se vnesejo naslednji popravki:
Zap. št.	Delovno mesto	Št. del.	Str. izobr. — smer
100	Direktor	1	Po statutu
200	Splošni sektor	17	
209	Snažilka II	3	Osnovna šola
600 605	Sektor pripr. dela in razvoja T ehnolog	43 3	Višja šola za org.
607	Analitik časov	1	dela ali Tekst. fak. I. stopnje Srednja tekst, šola
612	Šabloner I	2	in WFH tečaj Sred. modno-mode-
613	Šabloner II	1	lar. šola Poklicna šola
618	Rezalec	5	Osnovna šola
800	Sektor kooperacije	6	
802	Tehnolog za kooperant	. proizvodnjo se črta.	
3.	Prva sobota v avgustu bo delovna (za solidarnost).
4.	Vodja PAIS se zadolži, da do 25/1—1979 pripravi predlog za spremembo pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, in sicer v naslednjih členih: 12, 15, 16,21,22 in 26.
Vodja splošnega sektorja naj pripravi eventualne spremembe ostalih členov in poskrbi, da bi ta pravilnik sprejeli po predpisanem postopku do 25/2—1979.
5.	DO Elkroj Mozirje p. o. sprejme samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev z DO Tekstilna industrija OTIŠKI VRH, NARCIS Zrenjanin in NO-VOTEKS Novo mesto.
Vodja komercialnega sektorja se zadolži, da v prihodnje poskrbi, da bodo organi upravljanja razpravljali o samoupravnih sporazumih pred podpisom oz. sklenitvijo. Samoupravne sporazume podpisujejo tisti, ki jih organi upravljanja posebej za to pooblastijo.
6.	DO Elkroj Mozirje p. o. pristopi k družbenemu dogovoru o soudeležbi za pridobitev stanovanjske pravice. Za podpis tega DD je pooblaščen Alfred Božič, mgr. oec.
7.	Za delegata skupščine SZTIS je evidentiran tov. Alfred Božič, mgr. oec., za delegata skupščine GZ Slovenije pa tov. Stane Debevc.
8.	Iniciativnemu odboru za ustanovitev Savinjsko—šaleške GZ se naj posredujejo naslednje pripombe na statut:
— Menimo, da bi v 8. čl. statuta moralo biti omenjeno med nalogami zbornice, tudi področje konfekcije. V občini Mozirje je naša DO takega značaja, v Velenjski občini pa Modni salon.
— V 35. čl. statuta je navedeno, koliko članov šteje IO zbornice. Predlagamo, da bi procentualno določili, koliko članov IO naj bi bilo iz mozirske in koliko iz velenjske občine.
— Predlagamo, da bi bil sekretar zbornice imenovan in ne voljen in da bi zanj veljala reelekcija. Predsednika skupščine naj bi v njegovi odsotnosti nadomeščal podpredsednik in ne sekretar. Zaradi tega je potrebno uskladiti 53. in 54. člen statuta tako, da pristojnosti ne bodo nedvoumno določene.
— V 56. členu naj bodo navedeni pogoji za imenovanje sekretarja.
9.	V organ zbornica se evidentira kot možna kandidata tov. Vera Pečnik, oec. in tov. Peter Širko, oec.
10.	DO Elkroj p. o. pristopi k samoupravnemu sporazumu o obveznem združevanju dela in sredstev proizvodnje in trgovine, ter zunanje trgovine med OZD v tekstilni, usnjarsko—obutveni in kemični stroki in OZD Jugotekstil—impex.
11.	Iz vrednosti gotovih izdelkov se v letu 1978 izplačajo vkalkulirani izdelavni OD in se po stanju per 31/12— 1978 obračunajo zaloge gotovih izdelkov na zalogi po vrednosti porabljenega osnovnega in pomožnega materiala. Od 1/1—1979 dalje se vodijo zaloge gotovih izdelkov po planski ceni brez izdelavnih OD.
12.	Trgovski DO TKANINA Ljubljana se odobri investicijski kredit v znesku 700.000,— din za dobo 5 let po 10 % obrestni meri.
13.	Trgovski DO TRGOPRODUKT Pančevo se odobri investicijski kredit v znesku 300.000,— din za dobo 5 let po 10 % obrestni meri.
14.	Tov. Petru Marovtu se obračuna OD v času obiskovanja političnega tečaja v višini, kot to predpisuje samoupravni splošni akt DO.
15.	OŠ Fran Kocbek iz Gornjega grada se odobri 10.000,— din za nakup interne televizije.
16.	VVU Nazarje se odobri 30.000 din za izgradnjo igrišča pri vrtcu v Nazarjah.
17.	Republiškemu sekretariatu za delo v Ljubljani se pošljejo enaki pogoji kot lansko leto, zaradi katerih je še vedno potrebro občasno nočno delo žensk in prošnja, da nam izdano soglasje za leto 1978 podaljšajo še za leto 1979.
18.	V skupščino KS Rečica ob Savinji so izvoljeni naslednji delegati:
— Majda Bele — Ivan Farčnik — Darinka Toplak
19.	Tov. Dragoslav Šaponjič, ing. konfekcije, se imenuje za v. d. vodje sektorja kooperacije za dobo 6 mesecev.
PREGLED SKLEPOV Z 12. SEJE DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILA 12/12-1978
1.	Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in poročilo o izvršitvi sklepov z zadnje seje DS v besedilu, kot je bilo podano na seji DS.
2.	Zoper tov. Zdravkota Steblovnika, modnega kreator-ja, se uvede disciplinski postopek o kršitvi delovne obveznosti.
3.	V DO Elkroj bi imeli 7 sektorjev in sicer: splošni, komercialni, plansko—analitsko—informativni, finančno računovodski, sektor priprave dela in razvoja in sektor kooperacije.
4.	Določi se pravilnik o delovnih razmerjih v besedilu, ki je priloženo zapisniku.
5.	Določi se pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti v besedilu, kot je priloženo zapisniku.
6.	Naša DO pristopi k DD o enotni organizaciji in izvedbi novoletnega praznovanja otrok v občini Mozirje.
7.	V popisne komisije se imenujejo: (glej prilogo)
8.	Tov. Mariji Trbovšek se dodeli ob izgubi moža pomoč v višini enega povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v DO Elkroj Mozirje p. o. v znesku 5.000,— din (pettisoč din)
9.	Tov. Petru Marovtu se odobri obiskovanje 3—mesečnega političnega tečaja, začenši s 13/11—1978.
10.	V času obiskovanja tečaja je upravičen do 80 % nadomestila OD, do prevoznih stroškov na relaciji Bočna — Velenje — Bočna in do regresa za malico v znesku 342,— din mesečno.
11.	DO Elkroj Mozirje pristopi k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino do leta '80 in SS SISEOT o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1969.
gremo v kino. . .
Spored kina DOM Mozirje Marec
1. PIT IN TILI - ameriška komedija 3.4. POTOVANJE PROKLETIH — angleški superspektakel
8.	KO ZORIJO JAGODE - slovenski mladinski film 10.11. OBRAČUN PRI O. K. KORALU — amer. westem
15.	MALO MESTO V TEKSASU — amer. pustolovski 17.18. KASKADERJI — ameriški akcijski 22. NEDELJSKA ŽENSKA — francoski kriminalni 24.25. BIČ — ameriški westem
29. POGLEDI NEKEGA KLOVNA — nemška drama 31. KONJENICA BREZ KONJ — amer. westem
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža, se sodelavcem iskreno zahvaljujem za pomoč.
Lesjak Fanika
Knjiga za vsak žep
Zbirka „ŽEPNA KNJIGA" je ponovno v prodaji — v samopostrežbah, kioskih in knjigarnah. Prepričajte se o njihovi kvaliteti!
Knjige v tej zbirki izhajajo postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deseta knjiga, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno—fantastični film vseh časov.
Pred tem so že izšle knjige kot so:
SATTLER: Bitka na Neretvi — priča o najbolj krvavi bitki naših partizanov,
ZORMAN: DRAGA MOJA IZA — sodobni roman, PRIKRIL: PEKEL NA PACIFIKU - boji med mornaricami ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni
VVERTHEIMER: KLEOPATRA — kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov,
SEGAL: LJUBEZENSKA ZGODBA — svetovna uspešnica — po njej je posnet znan film,
KOMSARIK: V OMAMI LSD — roman o sužnjih mamil, CAPOTE: ZAJTRK PRI TIFFANYJU - sodobna povest; tudi film
KOŠIČEK: LJUBEZEN, SPOLNOST, SREČA - nasveti priznanih seksologov in psihologov za življenje v dvoje.
April
1.	KONJENICA BF.EZ KONJ
5.	UGRABITEV NICHEL JEANSEN — fr. kriminalni
7.8. ZADNJI DNEVI POMPEJEV — it. zgod. spektakel
12.	PET BLAZIN ZA ENO NOČ — španska komedija 14.15. MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA - am. akc. parodija
19. HAJKA - domača vojna drama
21.22. IME MI JE GA TOR - amer. akcijski 26.27. MISIJA BATANGAS — ameriška vojna drama 28.29. RDEČI OBLAK NAD RIA TOM - am. westem 30. GOLDFINGER 007 — amer. kriminalni
Najcenejše knjige so po 30,— din, najobsežnejše 90,— din; večinoma se gibljejo med 40,— in 60,— din.
Celje - skladišče
D-Per
“|a, 192/1979
Komisija ze
5000001220,1
objavlja
C0BISS o
Naši petdesetletniki
V prvem polletju letošnjega leta bodo dopolnile petdeset let naslednje delavke:
—	FAJDIGA Fanika
—	KRAMER Marija
—	VENEK Alojzija
Iskrene čestitke in še na mnoga leta!
prosta delovna mesta in naloge 15 KONFEKCIONARJEV
Pogoji:
—	NK delavke
—	eno mesečno poskusno delo
Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije ELKROJ Mozirje, 15 dni od dneva objave.