Št 24.
V Gorici, dne 12. junija 1896.
-..........--------   ... .#." i
„Soča"
; prilogo  „EiiM'irtkl List'
irici Da dom pošiljana:
izhaja vsak petek o poldne in velja vred p<> poŠti prejemana ali v (
vse leto.....gld. 4-40,
pol leta.....      ,   2 20,
četrt leta.....1-1«.
Za  tuje   dežele toliko več,  kolikor je večja poštnina. Delavcem   in   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   akn se nulase pri upraviiiStvu.
„Prl«iric" izhaja  vsakih 14 dnij v^ak  drugi torek in velja za celo leto 80 kr.
„Gespotfarsfci Llat" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu 10 stranij. Kadar je v petek praznik, izidela lista ze v četrtek.
Teč^j XXVI.
(Izdaja za f?orlco)
Oznanila
in .HSIHICE* plačujejo se za petstopno peiit-vrsto: 8 kr., če sa tiskajo 1 krat,
« .      .     .    a  ,
Večkrat — po pogodbi. —  Za večje črke po prostoru.
Tosamične številke dobivajo se v tobakanmh v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreiičiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponlo della Fnbra po 8 kv.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniStvu ,Soče*. — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema.  —  Rokopisi se ne vračata.
Uredništvo iu upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
Icdofololf in odgovorni uradnik  Andraj Gabrscak.
—  „ Bog1 In narod! •*  —
Državljanske pravice duhovnikov.
(Izv. dopis). Naša .kaUiI ika* lista »Slovenec* in .IT. L." sla se daleč, daleč oddaljila ¦ o.l glavnega predmeta in ju vkreriila na novo polje. Kaj |ia tla, storila sta In zavestno in premišljeno. Kit ni-la vedela stvarnega odgovora n;i dopise, podprte z dokazi, .tla začela vpili o »krivoverstvu* in .liiisitskcm obrekovanju", izpusta'i izpred očij glavni predmet in neposredne moke tolik hrup vzbujajočih člankov. Z vpit>ein in t«rorizmom na- liii»*<'ji» izvabiti na pov-em drugo polje t.t o-h-pili um-, ki zajemi.iy> vso politično i.iuilrn-l iz ,1'r. L." in k večjemu šo iz po-vi-no br-inega  .Slovenci".
Vsi naši dopisi tt*tiu*Ijijo na napadu v ,1'r. L" lsm>ki-Ka leta št. :MJ., v kujem te ji' napadel slovensko-hrvaški kluli v državnem zboru, klub, v katerem sedita naša ilv.i .h/avna po-l.iiKii. S >lvariiinu razlog smo dokazali, il.t iii^os|ovan»kim po-lanetm /a /il.ij iti' kaže ilrozi>nM, kakor osnovali samostojen jugn-hivan-ki klub. V ta namen ¦, umi na vedli znane ukore in iihii-škn m a <l o v a n je v i/vostnih krojili, O tem ,|'r. L.* in .Slovence" niti besedice ne črhuela, par pa očitata, kakor da iii mi pobijali vmešavanje cerkvenih tliidnjalistvolliknv in sploh duhovnikov v • ckveno-pnlilične zadeve. To je povsem iz lile izvilo. Narobe je resnično. ,Soča" /e sedmo leio tako rekoč zagovarja duhovnike in jih poživlja, naj delujejo na političnem polju, poudarjajo modvi-no-d nizj" duhovščine v politiki. Kadarkoli govmauu o politiki, vedno si jo tni-iimo bolj posvetno, javno zadevo in v prvi vr-ti narodno vprašanje pri Jugoslovanih. To je zdaj flavti a točka na jugu. Z narodnim vprašanjem je v iesjii zvezi tudi gospodarsko in indi-rektno versko vprašanje, kajti naš narodni hoj velja ob jedtiem tudi verskim; nasprol-nikoin. O vsem tem ]ia .Pr. L." in .Slovenec* kar besedice ne zineta, pa* pa nam pokladata v u«da povsem neresnične trditve. Zagovarjali smo in zagovarjamo prostost duhovnikov iu neodvisnost v poligonih rečeh, ali pa da jasneje povemo — v narodnem in gospodarskem <i„trti. V kolikor je politika v >. v o!. i z v o r s k i m v p r a > a n j e m (n. pr. šola, >v. zakon itd.) nikdar in nikoli n i ,Soča* odrekala pravico duhovnikom vmešavanja, tem manj varuhom cerkvenih pravit-. Kedar po-l:!;U -eže v verske zadeve, h daj cerkveni dostojanstveniki, imajo ne le pravico nogo <¦.•:<> sveto dolžnost, vinoiali se v politiko, iu *'Mi bi bilo. -- da h< nikdar te g>ril>ke n-zamudili (in se za pravo rešitev poganjali. l'r.) Ako mi 'zagovarjamo politično svobodo r.ižjo. de.hovščine. s tem nik.dtor t.e izključujemo političnih in državlj,in>kih pravic cerkvenih dostojanstvenikov. Kakor je vsak ka-pclan državljati in sme po najboljšem prepričanju svojo ilriavijatisko pravico izvrševati neodvisno, tim bolj sine tudi vsak cerkven dostojanstvenik tudi kot državljan neodvisno se teh pravic; posluževati v vseh javnih zadevah. (Zaradi jasnosti — bodemo odslej rabili namesto besrde politika javna zadeva). Ker pa s. daj obstoječe cerkvene razmere bijeio v obraz temeljnim načelom o« rkveneti prava in so Ceslokrat v velikem nasprotju s cerkvenimi nauki, ni čuda, ako »i soglasja v j »vnih zadevah med nižjo iu viijo duhovščino. Mi nismo topa krivi. Kar so naži predniki zapustili, bole zagrešili, to imamo zdaj. Najboljša učiteljica je zgodovina. VcC stoietij nahajamo v cerkveni zgodovini, kjer so bili nauki sv. cerkve in določbe cerkvenega prava le na papirju. I n prav v teh stoletjih st- kaže resnica, da kadarkoli seje država u mešala v strogo cerkvene zadeve in ni bilo pri varuhih cerkvenih pravic odločnega upora, vedno in povsod se je pokazalo ncsporazuniljcnje med nižjo in višjo duhovšino. Kako je dandanes, je vsem znano. Nekateri sicer trdijo, da je bolje, kakor je bilo. No,  vsak
I
Tlaka „Goriika Tiskarna A. Gabricek" (odgovoren Josip Kmpolic).
ima svojo prepričanje. Mi pa Vam lehko n a S l oje m o krščanske- socijoloijre, ki smatrajo seda b^Laur k v eno politični položaj za slabšega nego je bil. O tem so noremu pričkati, vsak naj sodi, kakor mu jo ljubo iu dra^o, Ako nam lio^' da zdravje, doživimn se britkih prevar, in pride Cas, ko ves optimizem naših katoličanov splava po vodi.
V javnih zadevah (v narodnem iu gospodarskem uprasauju na jii^u) bodemo vedno mpovarjali pro.-lo in neodvisno izvrševanje državljanskih pravic nižjo duhovščino. Ako pa kdo ImCo tudi v tem o/iru so podvreči  avloriteli  cerkvenih   dostojanstvenikov,
...... prosto mu. Samo tak so mora sprijaznili
z mislijo, da kdor stopi v javnost iu hoče svoje prepričanje širili, mora i;iti pripravljen, da tiči na nasprotniki' s samostojnim prepričanjem, ki bodo vsikdar svojo postopanje zagovarjali. In ako laka stranka strelja som mora biti pripravljena, da so ho tudi tja streljalo. Da je kdo duhovnik na uni strani, iu zato ker je duhovnik, hi so lie smolo mu marsičesa očitati, to^a mi no pripo/.uamn, Ako katoliško stranke uiolljejo kamenje na narodne stranke, s tem se odpovejo zasebnemu življenju in prisiljeni so sprejeli kritiko od nasprotno strani. Ali jo kdo volileo ali pa kandidat, visok ali nizek, duhovnik ali lajik, jo vso ono, na vso mora hiti pripravljen. H.i pa :io bodo mislili citatclji, da lo le mi zagovarjamo, naj pazljivo precitajo naslednje besede, katero je zapisal ,lt i m -ski Katolik« I. ls«.»l. str. .10.:
.Življenje se JoCi v zuselmo in javno; eno in dru^o ima svojo mojo. Kar so z^odi v ozkem krojit zasebnika življenja, no spada v javnu.-d; narava sama jo zasebnost zakrila v tajnostim nicplu, iu vsak ima pravico, ostali pred svetom skrit v tej n . di, dokler hoče. Kakor hitro pa kdo st >..i iu zasebnega življenja v j a v n o s , izpuhi pravic o z a s e h u o s t u e tajnosti. Tako je tudi z volilveiiim kan idatom. Kot lak je stopil na poliliško polje, ki jo polje javnojM delovanja, s leni se je sani ob sebi odpovedal zasebuo.stniiii pravicam. (Jo-vorimo z besedami temeljito izobraženega, razsvilljonejra pisatelja: Kdor je zapustil privatno življenje in želi bili izvoljen v katero zastopstvo, s-.- podvrže ves javni sodbi: on sam hoče to s v sen.i prijetnimi in neprijetnimi nasledki, nič drugače, kakor se »odi pri tako zvani koiikiii/.ni sknš:jji, kjer imajo sodniki pravico, preiskovati iu preskušati prosilce. Kaj kandidat misli o politiki (kamor spada za nas narodno vprašanje. Op. dop.) o veri, o nravi, kak«; so njejreve zmožnosti, kaj se da od njega tipati, česa se bati — tsi* to sme razUk»Tati In razpravljati časopisje kot glasilo javne".: mnenja; da pa more opravičiti svojo sodb.), mora uaveiti dokazov iu pozitivnih dejanj. (To je ,SoCa" storila. Op. dop.) Kes je sicer, da zna v s le d tegu trpeti dobro ime, katero je doslej v ž i v a 1 k a n d i d a t p r e d s v e t o in, i n nt o r e celo m o C n o S k o d ovali; (I.icet ponere caiisatu, bonam vel indifereideui ex ipia seqiiiiiir duplt x effectus. Op. dop.) toda dokler se je pisatelj držal resnice, dokler ni imel drugega pr o d o C in i nogo javno korist (.SoCini* Članki. Op. dop.), ni grešil niti proti pravici, ker kandidat sam se je, stopivši v javnost, izpostavil tej nevarnosti, niti proti ljubezni, ker njej zakon zahteva, da s e j a v n a k o r i s t više c en i nego z a s e h n a p o s a in e z n i k o v, dolžni smo namreč: tudi na svojo škodo, toliko bolj na škodo drugih, skrbeli za lo, da odvrača od občinstva vso slabo, bodisi versko, socijalno ali gmotno*), katero bi znali provzroCiti nesposobni zlobni ljudje. ....
Naravno poleni takem, da se sinejo o takih priložnostih spravljati v javnost tudi zasebne, doslej svetu nepoznane zadeve kandidatove". **).  Tako „R. Katolik". Ako to
•) Zadnje deželnozborsko zasedanje .......
Op. dop.
•*) Tako je pisal Mahnič 1. 18«.»t.; s tem je ubogi gospod opravičeval ropotanja in Žaljcnja proti osebi veleč. g. dr. A. Gregorčiča. Ali je danes Se  tak.h  nazorov,  ne vemo.  — Mi lajiki se vendar
velja o kandidatu, mora tim bolj veljati o celi stranki. Ako imamo pred ofinti zadnje deželitozborsko zasedanje in ves cerkveno političen položaj na jugu, unr.iSJimo, ali no slonijo vsi naši dopisi in znani članki na zgo-rajnavodenom nauku "r1 Kaloliske stranke hočejo uničili narodne s tem, da jim očitajo različno hibe in da poudarjajo narodnost na svoji strani, da hi tim laglje slepili božje volke. V ta namen uporabljajo cerkvena sredstva. — Ali nuj narodno slranke molčijo? Očitali smo »katoliški" stranki, da jako zavira slovensko u rado vanj« in usiljujc nemščino in da podpira protislovauski sistem. To je ono strašno hudodelstvo, katero s in o izvršili in ki je vzdignilo toliko prah ti, Zaradi očitanja nemškega uMdovuiiju. in xiianih ukorov nam je „po-bdfcni" ,1'r. L", očital krivovW8tvo in ,hu-silstvo", ne (In bi navedel lo eden reHiiiCen raziog.
Ves hrup in Irnsc nas ne prestraši, Vkljuh najlitidohiiojšemu očitanju smo ostali hladnokrvni in nismo zgubili ravnotežja in nitke pri vsem prepiru. V juvnib zadevah hoConio ostali neodvisni in prosli državljani; v toni o/iru no pustimo si od nikogar ukazovali, Sprejmemo pa dober svet, nuj pride od koder koli, —
Mi smo zagovarjali prosto delovanje duhovnikov v javnem življenju in obsojali uporabljanje cerkvenih sredstev proli stranki, ki je vselej pr i poz na vala k a t o-I i š k a n ti C. e I a in j i» p r i p r a v I j e u a tudi v držav n e in z h o r u v e d n o glasovati za vse predloge, tiCoCe se vere. Da smo imeli prav, dokazujejo naslednji cilali; Dr, Sclieiclicr piše v zadnjem k a t h o 1. V e r e i n s b I a 11 u: »Ks gescheheii vvieder einmnl grosse D u m ni-h e i t e n in g e vv i s s e n Z i r k e I n. („l\ List* naj se popraša: kje je tor) Noelt ist C.iericalismus von dem ihm auhaflcndcm oder angehefteten fibleil Rtile nicht freigeinacht, umi selion sind v e r s t a n d n i s s I o s c B y-z a n t i n e r (Kdo so ti ? — Odgovor »P. Listu* i) vvieder am \Verkc, denselhen noch schliiumer zu tuachen. W c r d e n U a t h gegebeti bat (Kdo so pa U-leV), die Ka-tholiken sammt mul sonders als e i n e Horde zu erklaren, die in ihrer Politik umi den irdisehen Angelegenheiteit als ganzlich unselbststundig, unverlasslich zu be-handeln selen, daher von tler A u to r I Uit mit I*rBveiitlvc«'iisur (.Slovenec", kam meri dr. Scheicher? »Slovence", poglej ljublj. škofijski list od meseca marca ali aprila. Op. dop). ant Gangelbande gefuhrt vverden muss-len, bat nach mehier Oberzeugung ein Verbrcclicn (po slovensko se reCehu-
d o d e I s t v o.....Op.  dop).   b e g a n g e n,
dass er zeitlebens nicht suhnen kann".....Dr. Scheichcr, strokovnjak in profesor tnc-ralc in cerkvenega prava piše to. (Prosimo „P. List", da si dobro zapomni le besede! Torej : hudodelstvo, za katero bi bila potrebna pokora celega življenja, a Se bi ne zadožčula! — O, koliko milejše je govorila „SoCa". in vendar — toliko ropota proti nji! Uredit).
Duhovski list ,(* o r r e s p o n d e n z-blalt», ki ima 5—COOO naročnikov med duhovniki, piše v št. 10. 1.1. str. 407. «Uber-haupt, \venn os \var vvare, dass der Clerus so durch und dttrch ubervvucht, vvie ein Ilam-pclmann an dem Schnurl gezogen vverden tuusste, dann vvuren die Spruche vont Salz der E r d e, vont Lehrer der heilsamen Bot-scbaft etc. etc. deplacirl. Dann hatten Schfl-
cudimo takim naukom; naS nedoktoiski razum ne more zapopasli, kako je mogoče, da se kamliu :la lahko postavi pod nož edino zaradi (ega, ker kandiduje. Mi bi se upali dvomili o resničnosti takih učenih trditev MaUničevih. Zdi se nam vendarle bolj naravno lo, da se sme poseči po zasebnem življenju lo tedaj, kedar smo p r e p r i 6 a n i, da bo kandidat, enkrat izvoljen, v Škodo narodu in cerkvi. Takrat Se le smemo pokazati svetu njegovo fotografijo i« reči: »evo, tak je ta človek, od njega ne moremo pričakovati nič dobrega*. — Kdor pa govori tak6, kakor Mahnič, ta si le to-laiislaho vest s samooblaslno postavljenimi doktrinami. — Uredništvo.
nerer und Genossen am Ende reeht, vvenn sie sagen: Nur keinen Geisilichen vvahlen, kein einflussreich vverden lassen. Wir hallen es geradezu f n r c I n s c h vy e r e s V e r-gehon gegen die lteligion, vvenn man hcute einon 1'riosler als Glaiitshurgerlirh ganz uuselbslsliindiges Wesen hinslelll, dem nur der H i se h o I' gedanken s u g-g e r i r e n koline oder miissc. W e r a u c h u u r den S •; h e i n d e s s e n m u t h vv i I-liK liervorrnft, verdienl 1'rUipl, Oder soli der Prieslor als tuunuiidig gclteii V»... ^« ,Pr. J..", zakaj molči Jioichspost" Odgovori zdaj!
Kam bi šele prišla «Soca», uko bi tako pisala? Ali nismo mipobilstvu isto, v obliki pa milujo trdili ? Zdaj čakamo, kedaj izide okrožnica proti ,Corrospondenzblallu" in ,katli. Ver, blattu", — Z a d n j o g a b e r o j o najnižji sloji ljudstva.
Izjavljamo še enkrul, v polilicnili recoh (v narodnih, socijulnih in gospodarskih vprašanjih) si ohranimo proste roko. listava nam jo dala pravico, da smemo prosto iu po svoji vesti v javnem življenju postopati In oz vsakega pritiska, Cerkev priznava vso oblike v državi iu proli nobeni se ni izrekla. Po vesli smo dolžni vso državno poslavo Hjiiiluovali, ki niso v nasprotju z božjimi zukoni. Državljansko pravico duhovnikov slone na ustavi, kar ni v nasprotju z božjimi zakoni, „Soča* se sklicuje na ustavno zakone, ima popolnoma prav, da povdarju neodvisnost v politiki. Ona ni govorila o drugih zakonih, nego samo o političnih pravicah državljanov v ustavnem življenju. Ali ,Pr. L," mora stvar zavijati, drugaCe ne obstane.
Še enkrat prosimo, g. urednik, opustite za zdaj skrajno sredstvo. ***) Nekdo se je oglasil v »Pr. L." »iz gor", torej — poča-kajmo, da izbruha svoje psovke, saj stvarnega je do zdaj prav malo povedal. Pisec Člankov: Cerkev — jednakopravnost — morala.
DOPISI.
H trnovske planote. (Volkovi in r a z g 1 e d i). — Gotovo sle dvomili, gospod urednik, da se kedaj še srečava v »Soeinih* predalih, kajti je že nekaj mesecev, odkar ne dobite, ali vsaj ne objavile, nikakega dopisa z nase planote. Morda ste pa menili, da sem se «vrgel» v zimsko spanje ter še le zdaj vstal, kakor narava na GoljakihV — Tega ne, gospod urednik, reč je drugačna. Jaz imam, kakor marsikdo drugi Adamovih sinov, svoje načelo, in to je takole: Ako pišeš za mnogo psov a no «Sočo», — piši kaj imenitnega — zanimivega, kajti lahko je mogoče (svet je hudoben), da prideš s kakim Časnikarskim tovarišem navskriž in — tu ga imaš — gada na prsih. Ker pa nisem vajen pričkati se za vsak majhen ocvirk in ker se ne maram lasati za vsak komarjev pik, mislim si: »Jože, hod' pameten 3"
Ko sem premišljeval pretekli leden, pravim, ko sem premišljeval, — kako sem pameten (neka stranka trdi, da razven par doklorjev je cel svet neumen) — vzdramil me je došli prijatelj ?. žalostno novico, da je v nedeljo volk raztrgal blizo Idrije dve ovci, a še istega dne je baje »premarširal*1 trnovski gozd in pri Trnovem ga je streljal neki gozdar, pa žalibog satno streljal, kajti krvoločni sivec je odnesel zdrave pete. Nekateri hodijo trditi, da sta dva %\i celd Irije volkovi v našem gozdu.
Uboge srne! — Na gozdarje je :tapra-pravila ta novica jako slab utis in vsakdo si želi tem preje srečati se z nepoklicanim gostom. Lansko leto smo imeli medveda, a letos nas zabava volk in, kakor vidite, gospod urednik, nimamo nikdar miru; v tem hi si bili nekoliko podobni; Vi se kavsaie in cukale s »Prini. Listom", z drž. pravdniki itd., a nam delajo sive lase li kosmati strici.
Junij mesec je tukaj in ž njim pričenja doba hribolazenja, t. j. krasna doba za ono srečne ljudi, ki imajo dovolj časa na razpolago in pa v žepu kebrov, ki jih ne mislijo — »držati za raso". Takim ljudem pravimo, ker lazijo po hribih, »hribolazci* ali »hribo-
•**) V tem Vam ae ustrožemo. lieč gre naprej in na vse strani, kamor tiče. Toliko drzniti sodb, podtikanj in natolcevanj iz semcnižča smo vsi že davno siti do grla. Bodemo videli, kak* bo dr. Mahnič vzdrzavat in opravičeval svoja ropotanja in svoje uničevalno delo nam na ohraz in pred javnim ljudskim sodiščem.                                        Ured.
lazice". Slednje so tudi potrebne pri vsakem izletu, ne samo radi tega, da je slika popi) nojša, temveč mož se čuti .celega", katltr inni blizo sobe njožno drugo polovico. — V trnovskem gozdu so trije krasni rasigledi, in vsako lelo dohaja veliko hriholazeev, da »\ nnp.iftojo oči na lepi prirodi. Najlož|o prhlo pen razgled je s tUvim (Kiieelj 1,108 m). -HI lu gloduš lednike na Apouinih, hirlanijo, lepo Vipavsko dolino, Kras, Istro in Jadransko morje, tja doli do beneških lagun, Ko so nagledaš to prelepe slike, natrpa si snežno-belih plunink (Kdehveiss) v trajen spomin na krasen razgled. Drugi prelep razgled jo z Goljuka (I40C m). Od tukaj vhlil vso prej naštelo kraje, poleg tega so Tolminsko In Kranjsko tja gori do bele Ljubljano. (Dobro se razločuje ljubljanski grad). Ko jo Irtlil neki tržaški hribolazec, da ni mogel ugledali ljublj. gradu, odgovoril mu je naš kosmati Janez'; »A,~-u — to jo pa že mogočo, saj pravijo, da se je po lanskem velikonočnem polrrau Ljubljana poulžuln za nekaj desetnik mili-metru", — Tudi nn Goljaku si natitoft so-pok planink, ki bo pu 14 dnij ImhiioJo raz-cvele. kakor na ('Jttvnu, zato pa tudi nježuojo in tluojo od prvih. Tretji, jako hv/dezou, razgled je s Smrekovo drago, Tukaj občuduješ ono izneuudonje in vidiš blizo jednako Kliku, kakor od «ObolJH);a» na Opfiimih. Ivo počasi prikorakaš iz Prod mojo po lepi tmiill do »Anine koče« v Smrekovi drogi, imun do ra/gledrt (Zeleni rob llllltf ni) k) čolrl, ure hoda. Pri Anini kod m odpoCijcš in čo je domu «hišni oCo», • ¦ gospod Ptiip, ki ]e sicer pravi ilirlusl* mod gozdarji, u naslonu duša od peto do glave, post režo ti s kožar-eem dobrega vina ali fiiiso Uborno pivo, • ali če si «knujpnr» — t' kupico intvilo vode. V tej koči je lansko pošlje obedoval Iržuskl gonp, cesuraki uiiincBluik, ki je pregledoval niiHude po gozdu. Od biku i koraku! po lomnem gozdu, kukor že rečeno, še čeli < uro --in kar naenkrat vsklikneft — in .iti korak dalje; kakor okamenc! stojiš on Cas na <Zelenem robu* (Tribiišui.sku slcna) -- in občuduješ prozah razgled. -— Skoro navpična stena, ki se vzdiguje nad Trebušo in ua kateri ti stojiš, redi po svojih strahovitih prepadih divjo kozo. Pod teboj se razprostira Trobuša z mičrio belo cerkvico; na desni vidiš Vojsko z zelo razpršenimi kočami; bolj na levo se razgrinja Tolminska v vsej svoji lepoti tja gori do sivega, z belo pečo pokritega Triglava. Nekateri trde, da je ta razgled lepši od prejšnjih dveh; vsakako je pa res, da je prav lehko pristopen za vsako še tako nježno nožico. Za popotnike in turiste je poskrbela gospa Francka Kainradlova s tem, da vzdržuje »hosptc" na Predmeji, kjer si lehko vsak hribolazec pošteno tdiiSo pri-veže>. Ona toči izvrstno istrsko črno vino tRefošk*; izboriti kraški »Teran»; pravi pro-seški Berzamin; najboljša vipavska bela in črna vina; poleg tega ima v sodčkih in steklenicah pilzensko in senožeško pivo. Na krožnik ti pa nareže gospa Francka llnodi-šečega salama ali prav dobrega sira (oboje domač pridelek)' ali pa pristno gorjanske krače (peršut), kateri se mora želodec smejati, ko jo ugleda, še prodno jo okusi. Večkrat ima tudi divjačine za prigrizek, in kdor si želi še posebno dobro grlo namazati, dobi vsak čas svežega, po alpskih cvetlicah fino dišečega surovega masla. Tudi za zabavo je preskrbljeno, kajti pred hišo je lepo kegljišče iu dobro urejena gugalnica. In če bi vsega tega ne bilo, koliko je vredno, da se človek »naje* — čistega gorskega zraka! — V neki kroniki križkih grofov se bere, da je dokazal zdravnik dr. Lažc-š, da si mestni človek podaljša svoje živenje za dober mesec dnij, ako je vsaj nekaj ur «grizel» naš gorski zrak. Torej le na Goro, kdor si hoče vsaj za nekoliko ur odpoditi pozemske muhe in kdor se hoče malo pozabavali in nedolžno povc-seiW v tej božji naravi, — saj poje severno štajerski pesnik: »Auf der Almu giebt koa Sind».                      _____
Iz- P!av|J, 9. junija. — Prijatelj mi je prinesel na dom 16. štev. »P. L." od dne 1. junija in me opozoril na dopis iz Avč pri Kanalu. Kar bi se zadevalo ob mojo osebo, bi se mi ne zdelo vredno, dali kak odgovor; ker se pa dopisnik dotika aeslnega odbora, šlejem si v dolžnost, pojasniti ljudstvu, kako je s cesto Avčo-Sv, Lucija.
Pred par leti, po velikem Irudu tedanjega načelnika, je bila cesta Kanal-Avčo do Vogerščka sprejeta med skladovne za kanalski okraj ter je dosegla tudi Najvišje potrdilo.                                                    ,
Po obljubah državnim in deželnim po-Miiicem bi pripomogla država s 50%, dežela i« oktai pu po 25%. — Letos pa se je reč ,-ešila liiko, da država pripomore s 50, dežela s 15%; ako okraj sprejme ostalih 35%. Cestni odbor je sprejel to v seji 8. marca tega lota.                                                         '
Kakcr hitro se je izvedelo po časnikih, da so sprejeli gori navedeni odstotki, je na*
prosil cestni odbor visoko, c. kr. rtamestnistvo j ¦.v'"i78lo že. dne 23. februarji t. L. naj blagovoli pripomoči, da bi se dobila vsaj kaka svota cd dovoljene podpore za nadaljevanje ceste proti Avti,-ker čas je ugoden in ljudstvo potrebno zaslužka; v enakem zmislu je sla prošnja na deželni odbor — ali,do današnjega dne ni ne rešitve, ne vrnjenih načrtov ceste, ki je bil predložen, še manj pa denarja. Ali si razumel, dopisnik?!
Pri  vsem tem se je delo  nadaljevalo j pod bivSitu in sedanjim cestnim odborom in dodelalo okoli  2000 m.; to delo bi moralo bib cenjeno nad 15.000 gld., to pa s samimi dokladaui po raznih nezgodah zelo lepenega I kanalskega okraja  ter nekaj  malo dovolje- I noga posojila. — Dopisnik iz Avc, ali je »o j malenkost?                                                        j
Po zapisniku 22, nov. 1. 1891. št. 374 (še predno je bila cesta sprejeta med skla-dovne) se je zavezala občina A vče,-doprinesti za to cesto 1000 s a n otožnih dnin, občina Kanal-Bodrež pa 4->G gld.* katere je tudi izplačala, avike dnine so pa c»ta!e le >«• papirju. Ali bi torej ne bilo ppiv, ako bi dopisnik s svojim bistroumnim iu hitrim vodstvom s 1000 obljubljenimi delavci od- i al ranil vso nevarnosti ob ces»i, dnvtšil potrebne podzidk« in morda celo koSeek nove cesto? Zagotovim ga, du mu bo hvaležen cestni odbor in ljudstvo, pri prihodnjih dražbah pa (se razume, kedar dobimo denar) j se ho gotovo nunj jemal ozir.                         j
Ne dvomim, da kot dopisnik „P.L.* je j pravi .katoličan*. Vprašani ga: Ali mu ni znano, du Se vsemogočni Uog je 6 d ni j ustvarjal »vet, sedmi je pa počival. Ali pa lini' r,- ./.nauio delaH Čudežev. Ako je torej dopisnik res h Avc in so na gornja pojasnila ne bo oziral, tedaj je res bolje, da gre ......past nego Časnike in Citatelje nadlegoval z dopisi. Ako bi pa utegnil biti h bližnjega trgu »Postopač*, ki krade Bogu čas, nevednim ljudem pa Oenar, tedaj mi je pu 'ros močno zal tudi za to Črnilo.
Slednjič moram Se reci, da meni srce mirno bije in vest mi ne teži. — Vam pa gg. odbornikom tiCo stari rek: Nehvaležnost je plačilo sveta.
A n d r. K o n j c d i c,
načelnik  cestnega  odbora
za kanalski kraj.
Iz Branlške doline, H. junija. (Izv. dop). Prav močno smo se čudili, ko smo tukaj Cilali v tržaški »Edinosti* z dne <>. juri. t. I. fit. (IS., da se ne nameniva postavili spomenika v rojstnem kraju pok. barona Celiovina, kakor jo bilo naznanjeno v pozivu pri nabiri za njegov spomenik, ampak nu kakem drugem kraju ali trgu na Goriškem. To pa bi ne imelo pravega pomena in bi tudi ne le zalilo njegove rodbine, ampak tudi nas vso bližnje njegove rojake. Ker se lufcnj gradi, sico- počasi, braniška cesta, pa bo do posle .,; spomenika gotovo dodelana, ne b. ..,, upomoiiik na zaprtem kraju, ampak na dobt'0 obiskani javni prometni cesti, ki vodi že zdaj mimo rojstne hiše junakove, i; ni, kakor tudi že zdaj, zaprt kraj. II koncu opira dopisnik .Edinosti* svoje drugačno mnenje s trditvijo, Ceš, da se rojstni kraj Branica ni Se izkazal z doneski za spomenik. To pa je prehuda in prehitra sodba, CeS, da nam junakovim bližnjim rojakom ni nič mari, da bi se postavil spomenik v njegovem rojstnem kraju. Dopisnik in čitatclji »Edinosti* pa naj vedo, da se tu nabirajo prostovoljni doneski po Brauici za isti spomenik in da se je nabralo že zdaj tukaj veliko več denarja nego v največji žu-paniji na Goriškem, iu da je naša najpiisrC-niša in edina želja ta, da bi se spomenik postavil tukaj, kajti za to ne manjka dostojnega prostora — in to na zemlji umika junakovega, prav poleg javne ceste. Tudi bodo vsa znamenita odlikovanja slavnega pokojnika vedno na razpolar •; prihodnjih obiskovalcev, kakor so že zdaj, pri njegovem unuku, kar bi se pa potem, ako bi se spomenik napra- | vil kje drugod, ne moglo goditi. Menimo pa na vsak način, da slavni odbor ostane pri svojem prvem sklepu: napraviti spomenik na rojstnem kraju slavnega junaka, za kar so se tudi dculimal nabirali prostovoljni doneski.
Iz Lokavca pri Ajdovščini je prejein »Edinost" s povsem verodostojne strani sledeči dopis, kot odgovor na dopis z dne 21. aprila, kojega smo prinesli tudi mi. Kakor smo ponatisnili prvi dopis, tako storimo tudi j s tem, ki slove:                                                I
»V cenjenem Vašem listu od 21. aprila 1.1. je Citati dopis iz Lokavca pri Ajdovščini, ki je pisan zlobno, ne resnici na ljubo, temveč laži. Oprostite nam, gospod urednik, da nismo Vašemu cenjenemu listu toliko časa poslali prezasluženega odgovora na zlobne I napade dopisnika. Nevredno se nam je zdelo odgovarjati takemu Človeku, vendar smo pozneje sklenil', da samo Vas poučimo nekoliko o dopisniku in njegovih zlobnih napadih in prosimo Vas, da prekliCete v svojem cenjenem listu (po sveje, ne oziraje se na ta le list). Da so štrajkali dotiCni pevci, ki so peli pok. Senu, kriv je bil edino le dopisnik sam. ker on je hujskal vse pevce (tudi on je bil pevec). In Cujte zakaj! Zato, ker učitelj-pe-vovodja ali ni vedel, ali ni hotel vedeti, da dotičnik zahteva vina za petje o velikonočnih praznikih. Vsi drugi pevci pa so želeli, da bi pevovodja izključil doličnika iz pevskega zbora, kar se je tudi zgodilo hitro po štrajku. Takoj je bilo dobro, že drugi dan prišli so pevci v veCjem številu, prosč pevovodjo, da bi jih poučeval zopet. To pa je dotiCniku tako segrelo domišljijo, da je spisal dotiCni članek, ki je pa ostal brez posledic v našem kraju, pač pa je imel neljubih posledic za dopisnika samega. G. urednik, lahko si mislite torej, kaka ironija je v zaključku onega dopisa: Sloga jati, nesloga tlači! Vi splob nimamo tukaj nobenega pevskega društva, kamo-h bralnega. Vse je torej izmišljotina o že potrjenih pravilih. G. dopisnik je posebno osmeši samega sebe ter zajedno kompromi-toval takojšnje Rokodelsko podporno društvo*, kvase, da bodo 25. maja blagoslovili
novo  zastavo. Društvo ima že zastavo, toda | udje ne vedo prav nič o kakeni blagoslov-ljenju. — Isto tako drzna izmišljotina je bilo pripovedovanje o napravi telefona. Zloben je tudi   napad   na  tukajšnje  županstvo. Mi ne vemo  ničesar o  kaki agitaciji. Nova volitev boda še-le prihodnje leto in do sedaj se niti nobenemu  ne  sanja o kaki agitaciji. Kje so dotične stranke? To vedi sam Bog in pa domišljavi dopisnik. O cesti Dol-OUica-Lokavec pa je  še  pravda iu se niti ne ve, kedaj in kako  konča  isto.  Kako naj bi bila torej že | cesta končana? Torej  o  nedolžni  cesli  ni j mogel dopisnik napisati resnice.
O zadnji toCki onega dopisa sodile sami! Dopisnik je kol pevec večkrat zahajal v hišo j učiteljevo in tam je slišal slučajno, da je isti spregovoril s soprogo par nemških besed v neki hišni zadevi, to pa le z namenom, da bi ne razumela dekla. In to je hinavski izkoristil tisti zlobni dopisnik.
Mislili smo v obCe, da bolje poznate dopisnika, saj je-v obče znana oseba. Prezirali je povsodi. Pa ga že spoznale prej ali slej !
Iz hribov, 7. jnn. — Čudim se Vam, gospod urednik, da niste v sredi tolikih domačih in ptnjih sovražnikov Se glave zgubili.
—   BSf»ča" je res trd oreh, to pa zato, ker v njem lici zdravo jedro, - - Cista vest, čistejša iif-{o pri znani gospodi okoli »Pr. L."
—  Dobro poznamo te mlade in stare apostole, ki tekajo okrog, pa v cerkvi in zunaj njo kličejo in vabijo v   boj — na  križarsko
I vojno — proti »Soči*.
»It. K.* in »Pr. L." vzgajata s svojimi političnimi nazori take fanatike po  jedili, in
I pri 1 i z«) valeč po drugi strani, da silno škodujejo yorski stvari. Njihovo neprestano obrekovanje, šeuvanje, hujskanje, škodoželjnost in precirzno obsojanje ne vodijo po pravi krščanski poli, temveč vzbujajo nam posvetnjiikom le-le čudno misli: ,0o mazi-Ijcnci Gospodovi la/ejo, obrekujejo, snubijo ljudstvo proti drugoinislenikmn, kako morejo nas 1 a j i k c učili katekizem, ko se sami po njem prav nic ue ravnajo?* — Ti možje so veliko bolj potrebni • še veC kot očetovskega svarila!
Poglejmo pa tudi težnje »R. K.* in »Pr. 1..* Po njunem nauku bi morali biti ne ramo duhovniki, temni tudi hijlki — poslanci odgovorni Škofom — tedaj od teh odvisni za vse .svoje politično delovanje v zastopstvih ! ? Nehote se nam valuje na misel
—   »40004 —: ? Oj Ton«.- od Kala! zapnvej Svojemu krvavemu stegnu, naj poeincu lje na Dunaj k dr. Scheichcr-ju, pa bodi prepričan, da se ne bo upalo nikdar več krvaveti, da ne bo prouzročnlo več narodnostnih ran, n da bo So sposobno hoditi po polu filozofije! Da, Tono, filozofija je Tvoja polje, u^ politika in druge čenče v Tvojih listih — Te le — ponižujejo! Zu kar nisi    ¦ pa nisi I
Najpiipiostejsi človek, ki količkaj bore nirte liido (pa ne samo „Pr. L.*) je takoj uganil, Čemu vsi ti manevri. Pravijo sicer sedaj v najnajnovejSem času: »Mi nimamo nič proti dr. GregorčiC-H, le »Sočo* in njenega urednika treba uničiti, ker. .. * .." --in tu se pres"jajo najlepše cvetke krščanske ponižnosti in kroikosli!
Ali, gospodje, čemu lagati? Hodite odkritosrčni in s polnim »unisono* — glasom povejte nam to resnico: »Ker so nam razni naklepi v prejšnjih časih — pregladko spodleteli, smo prišli do prebistrega zaključka: Treba je mah — mahniti po »Soči" in njeni stranki, in Ce to uničimo, pridemo mi »gospodje* na površje! Dr. Gregorčič bo ponižan in mi mu potom že pokažemo za vso prestano žalost in jezo, — cj kako bo to flet.no — se ve da — vse na krščanski podlagi — še krvavo slegno se radostno zavrti --------!*
Pa vedi, predragi Tone in vsi prelju-beznjivi »gospodje" v Tvojem ozadju : Grozdje je prekislo in za Vas nikdar dozorelo!
Še žive pravi, rodoljubni duhovniki in ž njimi vsa (ali mriejete: vsa!) posvetna inteligenca, ki ob Času novih volitev vsi poreko : »Dr. Gregorčič je bil in bo naš poslanec in voditelj, slava mu!"
In Ti predraga »Soča", sprejmi naša sočutja, pa vedi, da dobro cenimo vse Tvoje zasluge za naš narod in da vsa »gospoda* okoli »Pr. L/, posebno pa »zakulisniki*, niso vredni druzega, kol njihovega — krvavega stegna ! — Dokler se boš tako nepristranski borila za naš vsestranski blagor* dotlej si Ti naša — in mi smo Tvoji! Bog in narod!
Posta vek   uredništva. — Iz premnogih dopisov z dežele smo sprejeli le gornjega za zgled, kako se sodi pe  deželi. Po- J dobnih dopisov  imamo  cele   kupe. — Prav I ta dopis, ki  nam je  došel  uCeraj,   smo  pa sprejeli še zalegadel, ker daje nevede in nehote že odgovor zadnjemu   »Pr. L.* ~ Dr. i Mahnič pripoveduje, kako  pametne  svete je dajal dr. Gregorčiču, t. j.: Gregorčič naj poslane drugi Mahnič, naj se 1 o C i od »Soče* in nje urednika (ta mora biti pa res strašen I človek!), izdajala bosta  potem   nov  lisi  na svojo roko itd. — Mahr.ic si je  seveda domišljal, da potem *bi kar vse  teklo  za  njim in »spokorjenim« Gregorčičem. Toda pozabil je na to, da Gregorčič  v  MahniCevi  družbi bi ne bil veC -- Gregorčič. — Sicer  pa  ta misel ni zrasla na Mahničevem   zelniku.  To so »pogruntali* drugi tiči, ki raCunijo tako: J »Ločimo Gregorčiča od   njegovih  prijateljev, i mi ga itak gotovo pustimo   na  cedilu \u — mož obsedi na  tleh;  Ce tudi   bi  mu  deial ¦ družbo Mahnič, nič za to, kai nam mari tudi za tega ... ca".  Tako   sodf tudi  današnji dopisnik. To tudi na znanje tistim duhovnikom s  Kanalskega,  M  pravijo,  da so J nasprotni »SoCini* pisavi, a so za  di% Gre-• gorčica. S tem se niso prikupili glavnim raz-sajaCem proti »Soči*.
Od levega brega Sode.—Predzadnji «Pr. I L.» očita cSoči», da ima nastavljene vohune,
ki naj sporočajo, aH duhovniki ropotajo proti I «Soči». To niso vohuni, prižnica je j očitna inropotanjeproti »Soči* je oCitno,
torej ni vohunstvo. Vohunstvo je, ako kdo I med odpravljanjem pisem, ko je uhod
občinstvo prepovedan,  t poštni ur»d j vstopi in tam pregleduje pisma svojih sobrato v, da potem poroča v G o- j rico. Vohunstvo je, ako kdo  gre lovit besede k sosedu — in jih po« em pošlje v mesto, da jih potem odtiajo na višjem mestu. Tako  postopanje izvira iz zavisti, prevzetne  in svo- i je glavne ponižnosti in ,pobožnosti». Zdaj smo vendar na čistem, zakaj* se gre. — Osebna, mržnja  je  vse  to in  nič druzega. Znani »SoCini»   dopisi so  biii   le povod, da bi zdaj dosegli, česar poprej tifeo mogli. Vse to je skrito pod plašCem  katoli- J ške vere.
Predzadnji »Pr. L." pravi ludi, daje vabi! k slogi. Buiii ! - S p s o v k a m i i« grdim obrekovanjem — s hinavskim zavijanjem, z grdo maščevalnostjo, I s sovraštvom v srcu do tovariša dr. j Gr, — vabijo k slogi! Potem, kc noč; in dan I tuhtajo, kako bi uničili vse narodne delavce, pravijo in svet slepijo, da »vabijo k slogi". Gospodje, predobro vas poznamo. Pisal je enkrat «Pr, L.», da napora ne bo konca 30 let. Skoraj, da je imel prav. — Z josihnin se ne lovijo muhe.
S Sentvlskogoptke planote. ~- Na Gori je starešinstvo Strajkalo. Zaradi prepirov se je odpovedal prejšnji župan in ž njim tudi obe. tajnik. Nedavno se je vršila nova volitev in županom je bil izvoljen fVrv v Vrhu. Upamo, da bo novi župan hladnokrvno vodil občinsko barko, saj dovolj hladan zrak piha v visokem Vrhu, ki ne pusti, da bi se živci preveč razvneli. Za sedanje razmer; je prav dobro, du se vse hladno izvršuje.
Iz Stirajcv!*, — Dovolite, gospod urednik, da danes spregovorim o svetovno malo znanem kopališču I lit) že pri Sarajevu. Duši so že za časa tur-;.e vlade poznali žvepleni vrelec in ga upolrcbljuvuli proti raznim boleznim vendar je celo kopališče v današnji obli!;i Se le nekoliko let znano, in to skoro samo v Bosni. Mod napravami, k*\icre je ustanovila vlada od okupacije do danes, s«; skoro vse bolje obrestujejo, nego to kopališče. Velikanske svole denarja vtaknil jo deželni erar za zidanje hotelov, kopnliščnih in restavracijskih poslopij, za nasade, kletke za medvede in ptice roparice; za ribnjak z inozemskimi ribami, zidano strelišče, fcaruselj itd. Lopo jo vse lo, a nič kaj prijazno. Samo no vem, čemu so vsi ti hoteli; za gospo pl. Kiiiluy-ovn, ki jo s svojimi otroci iri slu-žineadjo jedini vsakoletni gost »bisera Bosne",
| zadostuje vendar hotel «I(ungnria»;  sicer pa ima na razpolago razim parka   in stran-
[ skih nasadov Se posebno igrališCe za svojo obitelj in spremstvo. Kopelj samo uporablja vočinema lo sarajevsko prebivalstvo, k.ije zlasti ob nedeljah iu praznikih truinonia hiti v liidže, kamor vozi poseben vlak Šestkrat tje in tolikokrat nazaj za male novce. Tujcev, ki so navadno nahajajo v vsakem kopališči za Časa sezone, so no more tu Šteti ker jih sploh ni. Samo neke čase privabi uprava kopelji, ali prav za prav vlada, mnogo gospode iz monarhije, in sicer s lom, da prireja konjske dirke in streljanje na golobe. Povabljena gospoda — večinoma plemiči — pa se zelo radi odzovejo lomu vabilu, ker dobro vodo, da jih taka zabava malo slane. Ta način reklame se mi zdi praktičen. Prvič bode težko kilo teh povabljencev tako malo viležki, da ne bi v zahvalo za gostoljubnost visoke gospe hvalil Ilidže in njega uprave; drugič pa ima ona gospoda še dobro zabavo in nado na visoke dobitke.
Domačini smejo se le na posebej določen dan udeležiti dirke, kar vzbuja mnogo nevoljc moj narodom, zlasti, ker so za nje namenjene cene manjc nego dobitki tujih konj. Streljanje na nedolžne golobe pa smatra prosti narod nekakim preostankom barbarstva. Du nekoliko potolažijo Bošnjake, za čegar žulje sn to vse vrši, prirede letos 28. junija ljudsko veselico; mogoče, da se posreči tej gospodi zadovoljiti narod s par pečenimi voli in ognjemetom. čeS, saj za višje smisle tako nimajo pojma. Marsikojega ubogega rajo, ki tiči še izza turško dobe v sirom. a'ni, napravili bi tisočaki, ki so izdaui za Čezmerni luksus v tlidžah, v trdnega kmeta ter na ta način vzbudili med narodom bolj živo liubav in naklonjenost avstrijski vladi in naši svitli carski hiši.
Iz Gamzi-Gradu v Srbiji,  dne   V>.
maja 1806. — Iz doposlanih, pa menda že objavljenih mojih dopisov so mogli čitalelji narediti si sliko o položaju v Srbiji. Srbija sicer boluje, a more lahko ozdraviti, primanjkuje ji le precejšno število dobrih zdravnikov. — Izvoz surovin iz Srbije znaša na leto poprečno okoli 10 milijonov, kar ni nič za Srbijo. Ona bi .morala izvažati najmanj 40 do 50 milijonov',, ako se hoče znebili deficita. Srbija je ' obkrožena na severju od Avstro-Ogerske, na vzhodu od Bolgarije, na jugu od Turčije in zopet okupovanih dežel avstro-ogorskih. Avstro - Ogerska nam dela vedno sitnostij v našem trgovinskem toku, Čeravno so veljavni trgovinski pogoji; z Bolgarijo nima Srbija trgovinskih zvez, Se-le zdaj se na leni dela; s Turčijo je prav težko pogajati se. Vse to pa tvori prav težek po litični položaj iu Se težji trgovinski. Dosti se t je pisalo o srbskih financah in reševalo reč I na razne načine. Vsi so zinili na Srbijo, vsi sovražni Časopisi so prerokovali celo banke-rot (propad). Celo »Soča* je pisala (po srbskih virih. Ur.), kako cepijo velikošolci drva po Beigradu, ako se hočejo preživeti, kerjirn je država odvzela ustanove radi pomanjkanja denarja; kako žive Častniki .na kredo" ter kako je likvidovala še-le ustanovljena srbska banka itd. O ironija! človek se mora sladko nasmejati!
Srbija ima sicer 400 mil. dinarjev državnega dolga, vendar lo ni tako strašno. Ta j znesek dobi lahko Srbija za svojo železnico Belgrad-Niš-Vranja in Niš-Pirot in tako bi lahko poplačala ves svoj dolg. Srbija ima v zalogi 200.000 bajonetov in 300 de Baužovih topov, kar pomeni, da tudi to nekaj velja, j           Državni dolg je zrastel le vsled tega,
1 ker se je morala Srbija popolnoma preustro-
jiti. Znano je, Ja so Turki gospodovali še pred 75 leti v Beigradu. Kako so oni gospodovali, je tudi znano. V spominu je še našim starčkom, da so Turki na današnjem najlepšem belgrajskem sprehajališču obešali srbske junake in jih nabijali na kolce. Danes je vse drugačno. To vse je pa stalo ogromnih žrtev. Srbija je napredovala, vsak napredek pa stane ogromno žrtev v krvi in novcu. Ako se vzame v ozir v.se to, Srbija je danes brez dolga. Srbska neodvisnost, samostojnost, ponos in položaj — vendar več veljajo rsego 400 milijonov. Srbija je popolnoma nezavtsna krjljevina pod zaščito narodne dinastije in je vedno pripravna braniti svoje srbsko - slovanske koristi. Njena notranjost počiva na najmodernejši ustanovi; srbski narod se razvija svojim prirojenim tokom in lo jo iisreCuje. Brez dvomit, malo-pridnežev je povsod, p.t tudi grešijo veliko razne vlade. Najžaloslneje p:i je to, da se najmanjša neugodna stvarca obeš.i nn »veliki zvon* in mztrobr po celem svelu. V drugih državah se take reči prikrivajo — one o-aajajo ukljub Umiti Se vedno močne, prosvetne in u/.m- države.
Tako je torej v naši Srbiji. Boljše pa bode s časom, ftis je sicer zlato, vendar je tudi dobro zdravilo, ki. ozdravi vse rane, pu hfco ozdravi ludi Srbijo — mojo drugo domovino !
S tem bi kuric.il moja glavna poročila; ako mi dovoli čas, pa se javim znpel slovenskim rojakom!                 V r t o v i n s k i.
Goriške novice.
PovKanje. ¦— Gosp. ces. svetnik dr. Aleksander Z e n c o v i c h, c. kr. okrajni zdravnik v Gorici, je bil imenovan višjim c. kr. okr. zdravnikom ni sedanjem mestu. t'ii-slilumo skrbnemu in vestnemu urudnilai!
Itaputaelja. Dorriber/au nam piše: „Dne II. 1. m. je bila depul.iriju žup.iuov vipavske doline pri tg. državnih poslancili grofu Alfredu (loroninijii in dr. Gregorčiču. Izrazila je svoje Cule po«:«-ime hvaležnosti za trud hi požrtvovalnost v dosego vipavske železnice. Od obeh str.mij je bila sprejeta prav ljubeznivo".
Dostavljamo, da zakon o vipavski železnici je bil sprejel v poslanski zbornici danes teden.
Popravek.   —   Prejeli  smo   in  priob-čujemo: Slavno uredništvo „Sofe"             v Gorici.
Sklicevaje se na {$. \\). link. postave poživljam slavno lito, du objavi na postavno določenem mestu v prih. številki Svojega lista sledeči stvarni popravek:
Ni res, da sem jaz podpisani »naročil Tolminsko zaupnico- du prevzvisenega kur/o-nadškofu, res pa je, du sem zvedel i, tej zaupnici Se le, ko je prisoi pret. tednu proč. i g. dekan Tolminski v Gorico.
Gorica, I i. junija ISiMi.
Jož. dr. Gabrijetčič vodja hogfisl.
Dos t a vek. — O tem „nuročilu" govorimo na drugem mestu. Nam si; je sporočilo od verodostojne struni, da sle v tej reči pisali svojemu prijatelju na Tolminsko.
Dr ust r o ,,Sl«'?a" je imelo učeruj sejo, I ki je trpela nad \\ ure  Sklonil se je nov napredek na polju našega šolstva; o tem bomo govorili   o   svojem   času.     - Med   odborniki vlada   popolno   soglasje  v   vseh   vprašanjih.
Kako se  rr&njrjo  slovenske   vlo!?e.
—  Odbor za vzdrževanje slovenske ljudske šole v Gorici je poslal 19. in 2š. januarja t. I. dve pritožbi na deželni šolski svet. V prvi se je pritožil, da so l.dionski agitatorji | mod šolskim letom 4 otroke spravili iz slov. j v laško Sclo. kar je po zakonu prepovedano: j v drugi pa, ker je bilo pri vpisovanju v slov. ! mestno šolo zavrnjenih 31 otrok brez postavnega razloga. ¦¦• Deželni šolski s\et je zavrnil obe pritožbi kar a lunine že 19. marca, češ, i\a omenjeni odbor nima pravice do takih pritožb. (To j»- bila res težavna rešitev! O njej trn Se govoru drugod ! Deželni šolski svel bi bil mor.il s a m stopili nu noge v vastvo zakona, a lega ni storil! Saj verno, zakaj ne!) Toda te rešitve so bile vročene šele 10. t. m.! Poleg te „hilrice" moramo Se omeniti, da rešitev deželnega šolskega sveta je n e m s k a, odlok mestnega šolskega sveta pa je i a S k i. Torej slovenska nlnga se reM oh enem v nemščini in lušeinile takone, kakor bi moralo biti. A i se ne pravi to norcev brili s slovensko večino v deželi?
Dre zavrnitvi. — Dr. Mahnič je bil pooblaščen od mons. GabrijevčiCa, naj izjavi, da ta ni naročil zaupnice uu Tolminskem.
— Zdi se, da gospodje igrajo z besedami. Recimo torej, da mons. G. zaupnice ni naroči I, marveč je le p i s a 1 svojemu najboljšemu prijatelju, naj se zaupnica vsekakor napravi. Zdaj pa pričakujemo popravka proti besedi „. «ekakor".
Dr. Mahi.:t dalje oporeka, da on ni imenoval dr. Givgorčica na višjem ir«slu kot
pis;>: 'ia  člankov   v  „Slov. Narodu**. ..... Na
to on ¦•¦•arjan : Na višjem mestu je bil dr. G. te. .a to žen, a se dolžitvi ni verjelo!! Takoj t«tem je prišla enaka dolžitev v „Pr. L.* — Kdo je tožil?!
Zavijanja. — «P. L.» pravi, da «SoCa» je kiagromadila v zadnjem   uvodnem   članku na kratkem vse „svojc uspehe'* od kur se je i »prelevila1. — Na  to  odgovarjamo,   du   bi ! bila ,S." zelo ponosna,  ako   bi   bili vsi oni I uspehi njeni; toda toliko pa rečemo, da povsod je prav krepko sodelovala in   v marsičem je šla kar — naprej. Du bi   kaj  takega spoznali strastni nasprotniki, tega seveda ne pričakujemo.
Dalje govore  neznani  gospodje  s Kanalskega (zakaj se ne podpišejo, da jih bomo poznali ?!), da ,.Soča" hoče vničiti vpliv kne-zonadškofove okrožnice  s podtikanjem,  češ, okrožnica je bila izdana proti  dr. Gre-I gorčiCu itd. —Kje je to stalo v „Soči**? Ali I je po »katoliških načelih** dovoljeno tako za-| vijanje?! Okrožnica sama na sebi  nima * tega namena, pač ps. znana klika, ki je
naročala zaupnice itd., kajti z zaupnicami so boleli doseči označeni namen, pa so že imeli priliko spoznali, da — je grozdje prekislo. In da je prekislo, povedali so tudi isti gg. duhovniki sami, za kar smo jim pu le hvaležni!
Kako lepa edinost! — Kar nakrat se je pokazalo, kako lopo složni smo Slovenci na Goriškem v — glavnem vprašanju, katero dela od časa do časa toliko hrupa; pokazalo se je, da smo vsi — razun znane peščice v Gorici — edini in složni pod enim in istim narodnim vodstvom ; in za to gre ves boj! Da smo vsi »Sočaui* (in teh je 98% vseh zavednih rojakov naših) edini v tem pogledu, umeje se samo po sebi; poleg nas m se izjavili za lo vodstvo tudi vsi tisti duhovniki, kanalske in šempeterske dekanije, ki se sicer ne strinjajo v vseh rečeh s »So-čino" pisavo (ali se strinjajo v vseh rečeh s pisavo »Pr. L." ?!); in vemo tudi, da za to vodstvo je tudi najmerodajniši cerkveni či-iiilelj v deželi. — Delajmo torej vsi v zaupni složnosti pod takim vodstvom iu dobro bode narodu slovenskemu na Goriškem v vsakem pogledu za časno in večno srečo. Pod takim vodstvom se ni nikomur buli, da zaidemo na kriva pota, ki bi peljala narod v pogubo.
V očigled lako lepi edirio-iti smo prišli do sklepa, du zopet prenvhaiuo odgovarjati na vse napade; tako pridemo morda vendarle do mirnega uurodu"gu ruzvitku v deželi. Za glavno vprašanji* i.i najmanjše nevarnosti, kajti tudi znana kliku je že spoznala, da njen najnovejši hrup se že po-zgublju v pesku. Ker nam je pu le za s.lvar. zalo ne maramo niti več za daljno reklamo, katero privoščimo »P. L.*, ki je je krvavo potreben. Z današnjo številko sklenemo polemiko; ludi .svojemu dopisniku u<- damo več prostora za zagovarjanje, -• dokler ue bo skr.ijvc sile za odbitje kakih napadov na osebno čast iu poštenje. Z t navadno brcanje „uu katoliški podlagi* se pa ne bomo brigali!
Kar se tiče dr. Mahuica iu njegovih predrznih vprašanj pa izjavljamo to-le: Dr. Mahnič ni tuis župnik ne naš škof; on itiiu.t o pastirskem listu nikuke besede. V tem pogledu imamo opravili s svojim škofom, a Mahnič naj se ne iimeSuVu med nas iu njega. Od kod tolika predrznost? Muhnič je dalje velika ničla v našem narodnem in pulilif-iiem življenju, Vemo sicer, da bi se rad grel ob Gregorčičevem soliicu, aii loliko bi pa že moral vedeti, da Se tak6 popularnega rodoljuba bi kur požrla Mahnuvvu senca. Zato naj nstariu lepo sam, kjer je, iu naj ne kvari že s svojim iineiioiu vsega, kar bi bilo dobrega. To bi bil rujnioilrejsi čin, za kateri bi mu bil narod  Se kdaj   liwil./en
Kar se tiče vodnega udrihunju po nas, naj m- uklonimo Škofovi besedi, izjavljamo zadnjič:
1. Nikdar lii bil iu ne bo ..Soči ti" namen, protiviti se škofovi oblasti, katero ima.
± Ni bil iu ue bo r.;;š namen, osebim žalili prvega cerkvenega dostojanstvenika v deželi.
3.   Ako smo se potegovati za polilirne pravice čelu nižje duhovščino, smo iu bomo priznavali dosledno, da imajo tudi Škofje m* le vse enake p r a v t v e. marveč pu svojem poklicu celo dolžnost, govorili o vsem, ka«* je za „zveličauje duš'*. Oemn so pa višji pastirji?!
4.  Ako smo se v č<mi pregrešili, pripravljeni srno vedno krivico popraviti, k;.r smo že cesto izjavljali. Toda Mahnič ni ne naš župnik ne naš škof; on je za nas v tem pogledu le predrzen uuiešovalec in dražilec. S s v o j i m i cerkvenimi poglavarji pa smo pripravljeni vsak hip stopiti v pogovor, ako to od nas zahtevajo. Ako ne zahtevajo ji* znamenje, da ne čutijo potrebe, a dr. M. bi moral v tem pogledu molčati. Punctiim.
Ur. Jfahnle je n.ijiuilejše govorjeno - zelo najiven gospod. Vse, kar smo govorili proti neki kliki, obrača edino na mojo osebo, u. pr. „Sviudel" s katol. načeli, .umazana duSu", „črna zuvbt in upruv demonsko sovraštvo".-- Z gospodom, ki je tako otročje najiven, ako ni le še kuj hujSegu. je nemogoča resna polemika. — l*bogi doktor, kako strašno gu rabijo za  — „Siuideiibocku".
No, no, kako smo oblastni! — Na1 dobri prijatelj dr. Mahnič se huduje v »lliin. K a t.", du gaje prof. Pleteršnik tako razžuljivo prezrl, ker ni sprejel tudi »Ilim. KaL* ineu* vire, po katerih je sestavljal novi \Volfov slovar; zato da je neki »v novem slovarju višje znanstvena in lilologična lei-iiiiuologija prepomunjkljivu*. In da bi ne-ovrženo pohlevni gosp. doktor tem silneje opozoril na svojo užaljeno visokost, kaže kakor nekdaj farizej na cestniuarja — prav ponižno seveda — nu časopisne siromaka »Slov. Nur.*, »Pop.*, »1'čit. Tov." in »Vest-nik", reksi: »Ako so prebirali in porabljali te liste, menimo, da je lo zaslužil tudi ,Bin:, Kat." — Gosp. doktor torej ne umeje lega »pre/.irunja", mi po. Blagovoli naj !<• premislili, kateri slovenski list se je še take daleč izpozabii, da bi bil najboljše slov. pes-tike tako skrunljivu iu neCuveno utrevarii, kakor »Itim. Kat.?**   Ilerostratom   se menda
ne postavljajo  spomeniki. ..... posebnega  je-
zikoznanja pu tudi še ni pokazal g. doktor. Ako ne zna celo svojega duševnega detetu pravilno imenovati, potem pač. n«' zasluži, da bi ga naši jezikoslovci posebno cenil'.. VcleCastiti pater Škrabec mu je dokazal že 1. IrsSS. na platnicah svojega »Cvetju", du »katolik* ni slovensko ime. Ali je morda g. doktor nalašč izbral to nenarodno ime, katero ne dopušča ženske oblike, da je s tem nekako preroško namignil na svoje poznejše »jezikorezanje?* Bog ve, da ne? M a h - o m e t je velik, M a h - n i č tudi. — Ali *;i pa morda g. doktor domneva, da je združeno v njegovi glavi vse človeško znanje? Mi bi rekli, da ne.  Evo dokaz! —
! Zakaj je šel gosp. doktor iz malega semenišča?  Ker je  moral,   ker je  dokazal,   da
i nima potrebnih zmožnosti j ne v gospodarstvu, ne v vzgajanju mladine. Te
i svoje nezmožnosti je učeni gosp., doktor seveda  prav   učeno   prikril z   »gimnazijskimi
profesorji*, ki so mu baje spodkopavali -Ugled- pri mladini. .No, pomagaj, kar more«. Vsi ljudje vse vedo, ne pa en sani Muhnič! — Ti naši nasprotniki so res čudni svetniki! V svoji službi nam lako goreče priporočajo pohlevnosl, a v praktičnem življenju se brigajo sami toliko za njo, kot za lanski sneg. — Nekdo.
Raznim #». dopisnikom * d<*"Ie, ki se bavijo z najnovejšim piepiroin, naznanjamo, da hranimo njih dopise kot dokaz javnega ..menja - ali priobčevati jih ne moremo; preveč bi dražili itak dosti razdražene Živce. Kar ?e trebi odgovorov, to storimo sami; uc ostanemo nič dolžni. - Prosimo pa natančno poročil o vseh takih pojavih, ki bi nas utegnili zanimati, kajti prav je, ako — Innogo vemo, če tudi vsega ne objavljamo v listu. — Trosimo seveda tudi .'rugih poročil o vsem, kar bi utegnilo /aiiiuiuli nase čita-tcljc.
Prav reven .slovenski delavec nam ;,- '»osl.il poslanico, katero prinašamo nu Mih stranici, na kojo opozarjamo cenjene čitatrhV. Slučajne doneske v denarju sprejme ,ui-u tiskarna ter jih pohota javno.
Deželni zbor goriški. — Prvo zasedanje I l.s'.»ri-W». (Važnimi predlogi, sklepi, interpelacije in govori). Izdalo slov. narodno pulitifn.) druUvo «Slogu». - Pod tem na-siovmn j<* u^° v l,i,t' tisknriti zanimivo polotilo zadnjega zborovanja. Knjiga obsega :»a*i »Innij. Dobi jo, kdor pošlje 10. kr. za jHiMiie slroške,
I/. Koprive na Kr.t<u nam poročajo: MS.idi slovenski .slikar g. Iv.iii^Struad i/. Ivoi.uia je izvršil i naši ccikvi lepo slikan-ko drlo nad koroni. Naslikal je v lepemu skladu Il.iv ~liri evangeliste: Sv. Janeza, Luka, Muka in Matevža, v sredini je OdreSenik z nadpisom „r»t.il je, kakor je rekel! Aleltiju!' T*i kr.i-mo delo priporoča mladega umetnika (udi za diuga dela. Kadi lega zopet kličemo: Moji k svojim!*
Vojaška godba. — V poned-ljek zve-.vr je svirala vojaška godba pred gledisko kavarno. Zakaj to, ne vemo. -- Končala je z neko koračnico, v kateri odmeva tudi znana sra;i!iililk.i Slovencev : ,.Lasse pur che i rauti e suhi. uella patria del Favetli no se p.ula che taiiau". ™- Sledila je demonstrativna pohvala. Navzoči Slovenci so mirno zapustili prizm^če, kjer c. kr. godba pomaga sramotili deželno večino. — Kupclnik je neki — Tr/ačan. U njem smo ostro govorili v m Um „|»r i more ii", a nismo dobili popravka, rpamo, da se ho nekje drugje govorilo o tem, kako je to, da c. kr. vojska pomaga razburjati duhove v goriškem mestu. Itiidodtirni doneski, (hI zadnjega -.ukazu mi ilu-Ii /a ,S|ogiiie» zavode ti-;.- darovi: Narodna luksa v Ajdovščini I gld           Malijanca   ll.i   Bači   kot   preostanek
,iche" moMaiskega veselega društva »m kr. Viiicelic Velriii v Roctiit 1 gld. Dr. Kram- Kos v finrii-i 17 gl.l. H kr. - Pisa-leljic.i gnip.t Pavlina Pajkova ua Dunaju .*» gl.1. ~ /1'finik G. Puvtetič v Miniu kot neki pre<i«-hin»k i> gW. T*\ kr. - Prof. Pr. Plohi v Gorici 2 gld.          Duhovnik   J.   Furlaui   v
Villi Viceutini ."• gld. • Dr. Anton v. z. k. ."> gld. ¦- Rdiember-ko-brej^ki pevci, ker so zamudili H) minut, da niso mogli pozdraviti goriških koledarjev, so si natopili kazen i! gld. Mous. F. I!. Košuta v Gurci .'». gld. - .Ito-r^k.i tiskarna" A. G.dnšček za L> gld. mladincih knjig mladini k sklepu  šolskega leta.
-    Kiirat v občni bolnišnici v Gradcu Avgust Skočir \ gld. in postni kontrolor v (¦'radcu Janez Vouk "»0 kr. — Ivan Drufovka v Gorici globe kcgiji.škega kluba 1 gld. 40 kr.    - l.olko Leopold za maj in junij :! gld.
- - Ivaučič Josip. c. kr. prot. 10 gld. -Anion Šiulel 2 gld. Kavčič Josip notar 1 gld. — Koren Anton trg. I gld. - P.ezek Viktor, prof. 1 gld. ItoAanc Simon, trg. 1 gld. - Iila/un Franc, uradnik I gld. Pri vciein kolesarskega društva .Gorica* *o darovali pnd-ednik Ant. Jako.ičič /a L.i-nairskega jezikoslovno brošuriio It krone, za K.snčiievo sliko nhetuberškili izletnikov i kroni. Trgovca S.ttimg in Dekleva 2 kroni. Franc Kaučič v Gorici 2 kroni. — Dva kaplana v Sempasu l"> gld.: tej svoti je dodal tajmik lil. Grča i gld.' Učitelj A. Vrtovec v Tolminu 10 tr. Na nagovor marljivega g. Al. Mukovea na ISrjah zložila vesela droži,.i 2 gld. 2l) kr. (enako zi Alojzijevišče). (Opozarjamo darovalce, da so bili izkazani neka-tiri ,|.,P»vi v .PriinorciiM
Potrebe so velike. do SDUO gld. na leto. Hodoijubi. ah upehamo, ali pojdemo rakovo pol--: Nikar, natirej po »ej poti do zmago! Delajmo in žrtvujmo !
Dvojna mera. — Pretekli petek ,">. j. m. so sli trije Dornberžuiii iz Borgesovc gostilne pri sv. Anionu v Gorici, pevajoči polu^lasiiij slovensko pesem, katera baje jako prelre.-a živce našim goriškim rudečkarjeni. Ko so pa šli oni triie v Drnfovkovo prodajalni«, na Travniku', je prišli javna straža in jih aretovala ter odvedla na slav. c. kr. okrajno glavarstvo k policijskemu komkirjn, kateri jim je takoj odmeril vsakemu po iS ur zapora. Čudimo se javno tej nedolžni *ali, med tem ko večkrat čujenio laško tulenje po goriških ulicah, — za kar se pa javna straža niti ne umen i. Od kod ta dvojna mera, ni Ireba komciitara!
Mestne volitve. — V sredo je volil Irelji razred za mestno staraš"nstvo v Gorici. - K/t laski katoličani drže križem roke, vlada, je zadovoljna in Slovenci molče, imajo sedanji gospodovale"! najlepše čase. — Na volišče je duslo le 170 volilcev, ki so volili Domhiga (Bombica), Kiirncrja in Fr. Mamin-ja. - Jutri bo volil H. razred. Culo se j\ da so se .Ecovci* nekaj pripravljali. Toda: sami so v Gorici reveži ... Slovencev pa ne marajo v družbo; sicer pa bi Slovenci liuli ne šdi na limanice.
Iz Alcksamlrljc jo došlo v Gorico že veliko ljudij, ki so zbežali iz strahu pred kolero, — in Se vedno prihajajo. Cujcnio, da so zdravstvene oblasti v tem pogledu strašno prizanesljive. Naj nam zaneso kolero, poleni bomo drugače govorili!!
Razpis dražbe. — Deželni odbor ozna- i nja, da bo do poludne 17. junija 1896 sprejemal ponudbe, ki se imajo v zapečatenih j pismih podati deželnemu uradu za izvršitev naslednjih del: a) potrebnih zidarskih poprav na čelih glavnega poslopja slovenskega oddelka deželne kmetijske gole, na tržaški cesti, za 1085 gld. 94 kr. b) prenovitev spodnjega obrobka glavnih 3 čel istega poslopja s ka-ineniliini ploščami iz nabrežinskih kamnolomov, za :*53 gld. 50 kr. c) prenovitve 1(.) polken v pritličji in 12 v 1. nadstropji istega poslopja, ;;a tt>5 gld. V deželnem uradu so od vS. ure zjutraj do 1 popoludne vsak dan na ogled razgrnjeni dotični stroškovnjaki in pogoji, po katerih se oddajo omenjena dela. Podjetje ostane tistemu, kateri poda naju-godnišo ponudbo; vsekakor pridržuje si deželni odbor potrdbo. V postov se vzemo samo tiste ponudbe, katerim bo. priložena pobotnica deželne blagajnice, potrjujoča vplačilo varščine 10%  klicne cene.
Drobiž. — ». t. m. je padu! v Z a-loščah (»-letni deček z železnega mosta v Vipavo in izginil v valovih, do danes ga niso še našli. — Železniški urnik, kateri so dobili vsi naročniki, naj se razobesi ua očitirh krajih. — Svinjska kuga se je pokazala v nekaterih krajih naše dežele; uradno poročilo imenuje: Dornherg, Huko-vico, Menče, Šruarije, <m»-Svivn. Iz Pal-inanovc je uhežil sem čez mejo laški vojak Piinzi Ivan. — Deželni zakon o varovanju očnic (Kdelvveis) je polrjen. — iz Galicije «e vedno prihajajo izseljenci: prva dva dni I. m. jih je došh. v Korniiu UNO; od teh jih je poslala oblast SO zopet domov, ker niso imeli dovolj denarja za pol preko morja. — V Gorjanskem je knezomalškof posvetil (*». t. m. cerkev. V Šmarijali je bilo učeraj iimeščenje novega župnika preč. g. Karola C i g o n a in ob enem sv. birma.
V r h T r i g I u v a nanierujejo postavili kapelico.          Cesto   iz   Soče v Trento   so
začeli delali   danes teden:   država iu  dežela da-d.i iMMHKI gld. V Gorico je poslal avslr. konzulat v Datumu   K) rastlin uiskega čaja; gojili jih bodo za poskus na a. kr. poskuša-kmelijstvo.        Trgovec A. C u m a r ilrelil v ponedeljek  večer v mestnem i;  |irenesli so  ga v bolnišnico, a ni .  Denarne stiske so mu potisnile samokres v roke.
Čakajo tako važne gospodarske in upravne zadeve, ne bode pečati; odtegnjena je po-večjem delokrogu občinskih zastopev. Vender pa moram o tej slovesni priliki izjaviti, da nikdar ne bodem pustil iz nemar, da je-Ljubljana po ogromni večini svojega prebivalstva slovensko mesto in da mi je zato kot vrhovnemu nje upravitelju sveta dolžnost ozirati se na to okolnost. Do te izjave obvezan sem tem boljo, ker nam zgodovina tega — kakor nam ime jasno razodeva — po slovenskih naših pradedih ustanovljenega mesta priča, da se je po skupnem prizadevanji posvetne in duhovske oblasti skušalo zagrniti slovensko njega lice. Ta nakana se, hvala za to žilavosti slovenskega stanovništva, ni posrečila. — Hribarje napravil svojim govorom velik ulis. Po končani seji so mu predstavili se magistratni uradniki in drugo deputacije. Istega dno je počastil novi župan z banketom nač lnike magistralnih uradov in urednike ljubljanskih dnevnikov. Ker je g. Hribar prevzel župansko moslo, jc imenoval glavni odbor pražki njegovim namestnikom v ljubljanskem ravnateljstvu banke »S 1 a v i'j e» dosedanjega knjigovodjo g. Ivana Pri bil a, na katerega naj se obračajo oni, ki imajo opravili kaj z banko .Slavijo*. -— Dne lil. pr. m, je bil javen shod pod milim nebom v Loškem poloku. na katerem je predaval naš rojak g. Igu. G run t ar, nohir v Hilmiei, o zboljšanju gospodarskih razmer v okraju iu o drugih krajev-mh. potrebščinah, Pred ljubljanskim poro|niiu sodiščem se je zagovarjal žid Moric, Schillniaiin iz Levova radi trgovine z mladimi dekleti. Obsojen je bil na šest tednov zapora, kateri je nemudoma nastopil.
lišču :
"«* je 1 kopali*
Ostala SlovenUa.
Trat.
je imela svi ;{.'» let čaid Adriji. Doli iN7:»«H, si novi odbor I' r e t n v r d en,   h
- .Slovenska Čitalnica* v Trstu občni zbor 'M. I, m. Deluje že
i» v korist slovanskega žiilja oh
dkov je   imela   lansko Ido gld.
iftkov   p.i   I KM -     '     -iu  sicer kot ji
u  odborniki  g
Mankoč,   Iv
kar   It vli
'.stuiki ,ii k
ž   i;
dsednik : Anion S a b e ur, dr. Aute It : Viktor K l i Ivan K r
Ir. M. T r ii-, Ivan
nikjer je i ,i grolici
>da
dr. A hram,   Fran   T« uovičj   kot   u.um u ar,   ilr.   Dra^o   I
sič." Dne 15. t. m. oiprejo v Hoj.inu novi italijanski otroški vrl, katerega je zgradilo mestu ua lepem prostoru. Sedaj ho lov u.i slovenske otroke, ako želijo imeti uspeha! — Cesarici Friderik, udova nemškega cesarja Friderika, a mati Viljema II., je dospela v Trst, odkjer je odplula v Henrike. Potuje pod Cronherg. — Mestni svet Ir-pečal zopet z vprašanjem vo-a ni sklenil nič. Spoznali so nekateri poslanci, da je popolnoma nesposoben odsek za preskrbovanje vode, in to je vse, kar so storili v tej seji. Kdaj dobe Tržačaui dobro pitno vodo? menda z Goričani vred, ki tudi vedno .študirajo" ! — Politično društvo »Edinost* bo imelo redni občni zbor tu ali prihodnji mesec.
Mm. ¦ Nad Dolino se je opravila huda ura S. t. m. ftrgal se je oblak, ki je uzročil veliko škodo po polju iu seuoželih. kmetijskemu društvu samemu je u/ročil do 100 gld. škode samo v novoustanovljeni trl-uii-i. Oblak se je udri »prav nad Dolino, v bližnjih va« h ni naredil škode. — Dne 11. t. m. ho imelo italijansko politično društvo skupščino v Malem Lo.šinjn. • S preselje-rijem deželnega zbora iz Poreča vPulj se sprijaznjujejo tudi italijanski krogi. — Pri neki kazenski razpravi c. kr. okr. sodišča v Malem Lošinju je imel zastopati tožbo državni pravdnik; ker ni prišel k razpravi, zastopal ga je sodni sluga!!! — Pri obhodni procesiji na Sv. Hešujcga T« lesa dan v Parnim so okrasile nekatere rodbine svoja okna s tapeti, predstavljajočimi osla in druge živali. To je res katoliški! - V Trviiti. Ku-šYergi in Gračišču v županstvu paziuskem je še do 1000 hektolitrov b e 1 e g a v i n a na prodaj. Kdor bi hotel kupili, naj se obrne na glavarstvo občine v Pa/.inu. — Dovinjski ribiči, po krvi Lahi, so napadli čozotske, ki jim kvarijo posel in kradejo kruh pred nosom, ker ribarijo preveč, ob naši obali. To je znamenje, da je resnično vse, kar se je pisalo in govorilo od hrvaške strani v Dalmaciji proti čozotskim ribičem! — Dne 2\. pr. ni. je končalo 2."» le!, kar je bil pr.i tabor v Istri pri sv. Mihovilu pri Kaslvu. Kakšen je razloček od te dobe! Od sklicateljev tega taliorja je živ še edini dr. De-renčin v Zagrebu; vsi ostali so pomrli, namreč Kmest Jelušie, Fran M a roti i, Anton H n b e S a, Fran U a c h m a n ((Vh), Jakob Volčič (Slovenec), Ivan Luči č, Ve-koslav V I a h itd. Večidel preminolili rodoljubov je vendar doživelo preobrat na boljše v tužni Istri. Dog daj vedno boljše!
Kranjska. — Dne ». t. m. je bil g. Ivan Hribar slovesno zaprisežen ljubljanskim županom. Vlado je zastopal dvorni svetovalec S c h e m e r 1, ki je naznanil v slovenske m in n e m S k e m jeziku, da je cesar potrdil izvolitev. Po zapriseženju je ogovoril g. Ivan Hribar najprej g. 'zastopnika dež. vlade, zahvalivši se na potrjenju, potem je razvijal svoj program delovanja v kolikor se doslaja gospodarskega vprašanja; o političnem pogledu se jo izjavil tako-le: S politiko se meni in občinskemu  svetu,  katerega
t Kanonik Karol Kinu. V »1»rini oren* smo javili na kratko smrt poni. K I u u a, danes pnpoliijujemo vest obširneje: Pokojnik se je mudil kot delegat v Hudim-pešti in je nagloma umrl S. t. ni, v kapucinskem saiiioslami. Pokojnik, ki je zavzemal odlično mesto v javnem življenji kronovine, so je porodil dne 15, oktobra 1811. letu v Prigorici pri Dolenji vasi v ribniškem okraju, V mašnika je hil 'posvečen dne HO. juniju ISC.5. I. Služboval je na Iu dve leti v Gorjah, a že leta 1SC.7. je prišel kol vikanj iu stolni kapelan v Ljubljano. Tu se je začel zanimali za javno življenje lei je največ storil v to, da se je osnoval .Slovenec*, čigar urednik je bil kakih šest let, polempa dolgo let marljiv Hiilrudiiik, dokler ni ..Slovenec" krenil na nova pota. Lelu IHTo. je mej Kluumii iu tedanjim škofom Pogačarjem nastal spor. Škof je Klima pivmeiitil v 'Zagorje ua Notranjskem, u Klim se škofu ni udul nego se odpovedal službi. Nekaj meseci v pozneje, dne 'JN. julija |S7<',., je Klim dobil barona Itavharju he-neficij, a nastopili ga ni mogel, ker je dež. vlada proteslovala proti njegovemu imenovanju. Leta 1877. so ga knielske občine kranjske iu škofjeloške volile v dež. zbor, I. 1K7«.». pa je bil v okrajih ljubljanska okolica-Lilija-Itibnica voljen v drž. zbor, kjer se je pridružil konservativnemu klubu. Klim je bil .konservativec". Imel je svoje napake, a jedno je bilo dobro, liil je marljiv delavec, iu ker je imel veliko prakso, zlasti v parlamentarnih rečeh, ler zveze z uplivuimi možmi, je v drž. zboru igral precejšnjo ulogo iu lako marsikaj koristnega i/.posloval za svoj narod iu za svojo domovino. Politične razmere, kakor so se razvile v zadnjih letih na Kranjskem, so ga napravile za navideznega vodjo »klerikalne stranke". V soboto (0. t. m.) je pokojnik tožil, da se nič prav dobro ne počuti, a vzlic temu je do štirih popoludne sestavljal govor, s katerim je — ustrezajo prošnji župana Hribarja •— hotel v delegaeiji priporočati vojnemu ministru, naj kolikor mogoče po ceni proda Ljubljani svet, kjer stojita vojaško skladišče i ii vojaška bolnica. Prišedši v Htidim-pešlo je nagloma umrl. Truplo seje prepeljalo v Ljubljano. Hodi političnemu nasprotniku žemljica lahka in časten spomin! Pogreb se je vršil sijajno učeraj v Ljubljani.      ,S. N".
aprila t. L, dasi ni bilo še dokončano, skli-palo je vodstvo ustanovni občni zbor za dan 19. aprila 189G. na Dobravem. Zastopanih je pilo 37 deležev, tedaj skoraj polovica, in z ''oziram na to zadostno šteyilo je začasni ravnatelj pričel zborovanje. Po kratkem nagovoru in poročilu o delovanju dosedajnega začasnega odbora se je prestopilo na dnevni red, ki je obsegal načelno le volitev pravega ravnateljstva in nadzorstva. V ravnateljstvo so bili voljeni sledeči gg.: Anton Jafcončič, ravnateljem; odbornikom pa Franjo Toroš — Kur t in, veleposestnik v Modani; Anton Gerbec, graj. oskrbnik na Dobravem, Anton S k o I ari s, posestnik v Vipolžah; Franjo Ob ljubek ml., veleposestnik v Krasnem; Anton ZuchiaUi, veleposestnik v Medani in Janez-Miha šfiligoj, veleposestnik v Imenji; — namestnikom: Jožef Šfiligoj, podžupan na Dobravem; Miha Ž a m ar, veleposestnik v Barbani, in Jožef Figar, posestnik v Šmartncm, V nadzorstvo so bili voljeni gg. Ivan Po n z ari, veleposestnik v Št. Mavru; Anton pl. Reva, veleposestnik in župan v Kozani, in Andrej Gergole,t, župnik v Šlovrencu. - V odborovi seji dne 2:1. istega meseca, katero se je tudi nadzorstvo udeležilo, ker se jo odbornik g. Janez-Miha Šliligoj po zboru izvolitvi odpovedal, volil se je v odbor po določbah g. 27 pravil namestnik g, Miha friniar, in na to so si odborniki porazdelili posle tiiko-lo: Anion Sko-huis ravnateljev namestnik; France Toroš ~ Knrlin blagajnik; Anion ZuchiaUi tajnik in France Obljubek preglednik. V isti seji seje sklenilo ne še vplačane deleže polirjali v teku meseca junija I. 1. in vstopnina določila se je no glede na število deležev 2 gld. na oneho in za knjižico 20 kr. Podpora od 200 f„ katero je c. kr, kmetijsko drušlvo zadrugi nakazalo in tudi i/plačalo, se uporabi za nakup vinske in klelurske posode, kateri svoti se doda št; 200 gld. iz zadružnega zaloga. Ob enem se je tudi prelresoval preudarek za prihodnje društveno leto in sklenilo, naprosili vlado zn podporo v znesku 2000 f. in za brezobrestno posojilo od f. -1000., • - ki bi se v 10 letih povračovulo. Davnaleljslvn je tudi lo prošnjo vložilo po iiiišem drž." poslancu gosp. ilr, Gregorčiču že pri visokem c, kr. niiiiisterstvu. Razposlala se je briškim županstvom okrožnica, v kateri se vabijo, z ozimni na cmincnluo potrebo in važnosl lega društva za Hrda, du pristopijo, Danes, ko lo pišemo, šteje društvu 57 članov Z SO deleži, ill sicer: 2 članu po 5 deležev, 1 s 1 iu i s d deleži, 10 članov po 2 in !!t /¦ jedllilll deležem,
Društvene vesti.
Goriška   ljudska   posojilnica je
imela do konca maja 170.000 gld. prometa, ali za 20.000 gld. več nego celo leto l«'Ji. To kaže ua nepričakovan razvoj lega znamenitega narodnega zavoda. Ako pojde tako naprej, ho letos blizu 400.000 gld. prometa. — še za letos ostane vse pri starem; prihodnje leto pa se skoro gotovo znižajo obresti hranilom in posojilom za '/4 %. — Ker je poslovanje naraslo, razpisuje posojilnica službo še knjigovodje, da bosta dva uradnika. — Uradni dnevi za denarni promet ostanejo dosedanji, t. j. nedelja, ponedeljek in četrtek od H. do 12. predj).; za vse drugo pa :e urad odprt vsak dan. (Glej oglas)
• Goriški Sokol. — iler jc dosedanji gostilničar «pri zlati zvezdi« odpovedal stanovanje iz neznanih uzrokov, preselil se je »Sokol* začasno v C i t a 1 n i č n e prostore, kjer bodo vse vaje in veselite. — Nadejamo se, da so kmalu ugodno reši vprašanje o skupnem domu za vsa narodna društva v Gorici.
Kolesarsko društvo ^Gorica". — V nedeljo dne 14. junija 1SUG. izlet na Miren-Gabrije m na Št". Andrež nazaj v Gorico. — Kilometrov 17w. — Odhod iz gostilne .al Cavalino" via Cpressi ob 3'/» popoldne,
— Vabilo na I. občni zbor »Soško podružnice slovenskega planinskega društva«, ki se bo vršil v Tolminu v nedeljo 11. t. m. ob 11. uri dopoldne v čitalnični sobi. Dnevni red: 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Volitev podružničnega odbora. 3. Morebitnosli. V Tolminu dne G. junija )H%. Osnovalni odbor
.Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda*. — Na mnogoslransko zahtevanjc poročamo o dosedajnem delovanju in gibanju tega društva za danes toliko: Vpisovanje in oglašanje za deleže se je zavleklo do meseca
Razgled po svetu.
AvNtrlJa. K vol no odposlanstvo avstrijsko je ostalo trdno pri svoji zuhlevi nasproti ogerskeinu, Pričakuje se vsak čas odgovor ogerskega odposlanstva. - S, t. m. je bil shod a n I. i se m i t o v na Dunaju; sklical ga je odbor političnega društva «P.iulruch». Govorila sta poslanca Sleiner iu dr. Lueger. Poslednji jo napadel zopet Ogersko, oziroma hudiinpeštunsko slavnosl iu razstavo tako, da je razpustil zborovanje vladni zastopnik. To je bilo uzrok, tla so zhorovalci razgrajali iu kričali. Slednjič so zapeli vsi cesarko pesem, a ilr. Lueger je udarjal takt. —• Ura d n i list je prinesel potrjeujc novega eksekucijskega reda. — V 1 e v o v s k e m p e s p o I k u šl. 30. se je ustrelil letos že peti podčastnik baje radi slabega ravnanja častnikov. Pogreba se je udeležilo innogo tisoč ljudij, da tako de-monstrujejo proti vojaškim predstojnikom, ki ne storijo nič, da se prepreči nečloveško postopanje ? vojaki. — V proračunske ni odseku avstrijske delegacije dne •J. I. m. je pojasnjeval minister zunanjih poslov vnanjo politiko. Govoril je o makedonskem in armenskem vprašanju, nuglasivši propad Turčije, ako ne napravi znosnih od-nošajev v svojih deželah. Razmere z Nemčijo so najboljše, odnošaji z Rusijo postajajo pri-jazniši. O srbski vladi se je izrazil ostro, o srbskem niirodu pa simpatično. V Rolgariji so nastale boljše razmere, Avstrija ni nasprotna njenemu zbližanju k Rusiji. Na Da I kanu se ni bati zmešljav. Zelo simpatično se je izrazil o Italiji in njeni vojski v ATtiki (!!>. V spor Rusije /, Anglijo se Av&lrija ne meša, s Francijo sloji v najboljših odnosih. Sploh je našlo razlaganje zunanjega ministra prijeten odmev na evropskem obzorju. Mladočeš«! delegat dr. Kramar je bil proti trozvezi in priporočili zbližanje Avstrije z Rusijo.
I/, državnega zbora. — V seji 3. t. m. je hil spejel v dragem branju zakon o patentih. Miiiislcrski predsednik je odgovoril na vet interpelacij, iu sicer na ono posi. Kxnerja radi volitve svetovalcev v mestno delegacijo dunajsko. Izjavil je, da vlada pazi, da se povsod izvršuje zakon, kar se dostaja pa glasovanja v avtonomnem delokrogu ene občine, se pa ona ne more v to pečali. Odgovoril je tudi na interpelacijo o oskrbovanju zasebnih uradnikov, njih udov in otrok ter izjavil, da vlada že razmišlja o tem in pride svoj čas na dan s predlogi. Na interpelacijo Zaleskcga glede obveznega zavarovanja premoženja je odgovoril minister, da je prišel za to čas »prav sedaj, ko je znižan davčni census ter da vsled tega ne bi kmetovalci občutili slroSka obveznega zavarovanja proti ognju itd. Vlada predloži načrt zakona v tem zmislu na jesen. Bila je odbita nujnost predloga posl. W o banke glede izdajanja nemških izkaznic trg. popotnikom od strani trgovinske zbornice v Pragi. Za predlog so govorili inhulučeški poslanci ter so napadli železniškega ministra. V z večer ni seji jc predložil finančni minister načrt glede začasne spremembe nekaterih določil zakona za sladkor z dne 20. junija 1888. Sprejel se je zakon o upeljavi zemljiških knjig na Tirolskem. — V seji 5. t. m. jc bil sprejel zakon o patentih v tretjem branju. Razpravljal se je in vsprejcl zakon o krajevnih železnicah, katere je letos zagotovili. Tosl. Ferjuncic je govoril  o  Črti  Gorica-Ajdovščina ler
se potegoval, da se proga zdaljša do Postojne. — V seji G. t. m. je bil sprejet v drugem in tretjem branju zakon o hiSarlni. Mesto Trst z okolico je začasno oproščen od posledic tega zakona. V isti seji so interpelovali vlado Mladočehi, zakaj ni proteslovala proli temu, d.i sodeluje na milenijski razstavi tudi Bosna-Hercegovina kot celokupni del avstro-ogorsko monarhije. Napadli so sodelovanje pri razstavi tudi s finančnega stališča, ker mora do-prinasali za stroške tudi naša polovica, ne da je v to privolila; interpelantje so zahtevali od vlade obširen odgovor. — Poslanec Rigler je predložil nujni predlog, naj so da dopust o času žetve vsem onim kmetovalcem, ki so uvojačeni. Nujnost se ima razpravljati v prihodnji seji (kdaj ?). Sprejel se je v drugem in tretjem branju zakon glede poli-lično-jurisličuih določb o izseljevanju. Sprejela se je resolucija obrtnega odseka, naj
vlada ukrene potrebno protL nedovoljenemu____
prodajaiijupive v steklenicah po prodajalni-cah. ~ Sprejel se je predlog vlade o zemljiški odvezi v Istri.
Ogerska. — Vrhunec milenijskih slav-nostij je bil dne 8. t. m. nn 25-letni dan kronanja našega cesarja ogorskim kraljem, Zo nekoliko poprej so bili preneseni kronski insigni v stolno cerkev, kjer so bili razpostavljeni občinstvu na ogled, 8, pa so jo vršila glavna slavnou, katero so jo udeležil cesar in cesarski dvor ter ogorski doalo-janslvoniki, V spomin lisoelolnico so položili temeljni kamen novemu kraljevemu dvoru, Slavnosti se je udeležila ludt uradna Hrvaška kot samostojen član državno zajodnico, Nu pozdrav odgovoril jo kralj, du so ho čutil srečnega le v sreči In zadovoljstvu ljudstvu brc/, razločka narodu o s II, Ali so ivzumeli gospodje lo nttglaftc-vanjoV — Mu-djarska predrznost nitim moj, Dno I. I. m, o priliki prenosu kronskih iusignij v stolno cerkev, kronski čuvaj Szluvv so ni hotel v žiti v cesarski kočiji, ker jo Imela dvogluvega orlu, Zu njega so morali doposluli drugo kočijo /, Dunaja brez cesarskega orla, kulereia so morali odstraniti, Al! ni lo brezmejna predrzuosl? Kaj bi lomu rekli, ako hi In storil kitk Slovan P
(Mule. države. • Sveti Oče posreduje v Afriki pri Muiieliku v pvid llnlljun. skih jetnikov, Veni. jo resnična in jo priznana v zbornici po samem iiiiiiisterskeni pred-acduikti liuilinijii. Zu dosego miru posreduje tudi Meucllkov pooblaščence Inženir lig i/. Švice. On je hil v Rimu In jo n.llod odpnloviil v AheninlJo k Meiteliku, ¦ Proli Hiiratioiijn je ztičelu dne ft, I, m, razprava pred vojaškim sodiščem v MuhuvI, ~ 7, I, m. so proslavili v Italiji lukozviuio JeMa • del Hladilo«. ¦ Pri uiidopohillni vnlllvi v,i\ italijansko zliorovaujo jo hit I/.vol jen v Rimu Mocijalisl, De 1'Vlice. - V Suni.' A roti n -gelu (lliiliju) je impmllo glmliin IjiuIhIvo vse proiliijuluice, Vojaki so morali posredovati. ¦- Umrl je glusovili glninee, Krnoslo Kossi, ki se jo proslavil po vsej Kvropl. --Upniki Grške so ji dali uliimiilum (skrajni rok) za poplučanje dolžnih obreslij, V Iv and i j i (Olok Krotil) so še vedno'nemiri. Napadli so ruskega konzulu, ki se je komaj umaknil sinili. — Pariški mestni svel je dovolil 10.000 frankov za ponesrečene rodbine v Moskvi. — V M a r s i I j i sla bila baje dva slučaja kolero. — Sedanjo francosko niiiiislorslvo Mol Ii nojevo se utrjuje dnevoma bolj v svojem položaju, kar se je pokazalo že pri večkratnih slučajih glasovanja v zbornici. — Umrl je francoski državnik Ju les Simon. Bil je odkritosrčen prijatelj Slovanov. — Pri nedeljski (7. t. m.) procesiji v" Barceloni (Španija) je vrgel nekdo bombo pred cerkvena vrata 'uprav v času, ko je stopila duhovščina v cerkev. Boniba so je razpočila in usmrtila 8 oseb a 10 ležko poškodovala. Zločinca zasledujejo. -- Š p a n c i v Kubi zahtevajo vojaško pomoč, kur po-menja, da jim gre piškava. —V Ameriki so se zgodile zopet strašansko vremensko nezgode, ki so uničilo žetev in poškodovale železniške lire, poplavivši velike delo ihželo. — V Teheranu so umestili dne 8. t. m. novega perzijskega šahu. — Pri kronski slavnosti v Moskvi so jo dognalo tudi upra-Sanjo o kinozko-ruski železnici. Izdelovanje proge bo poverjeno Rusom na vsej č.rli. — Menelik baje namenijo bojevali so tudi proti Angležem kol prijateljem Italijanov. --Delavce in inženirje železniške proge Sinirnu Kassaba je napadla četa Arabcev; več jih jo bilo ubitih. — Predsednik zdravstvenega shoda v Parizu je naznanil udeležencem, da se je našlo proti koleri gotovo zdruveče cepivo, s katerim se jo naredilo veliko poskusov s povoljnii« uspehom. V Aleksandriji imajo lepo priliko, da poskušajo praktiški to cepivo!
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Sloga v hrvaškem laborjn je splavala po bistri Savi, kar so jo ludi pričakovalo. »Nečisti« so odbili slogo, tako poročajo .čisti". Mi Slovenci no vemo prav za prav, kaj mislila prepirajoča so taborja, vendar vprašamo, ali jc lo v čast hrvaškemu narodu, da se norčujeta s svetom S^PrcdpoMno so za slogo, popoldne pa podirajo ono, kur so dosegli. To je že smešno počenja njo. — 8. t. m. jo bila skupščina .nečistih"; niso bili navzoči ne Islrani iu no Dalmalinci, prepustili so Banovcem, naj so poravnajo sami, kar odobruje vsak trezno misleč mož. — Dr. Fran ko v a sinova sta napadla uredniku .Hrvatske domovine" dra. Rttžiča nu ulici in sta ga pretepla, ker ni hotel baje dali zadovoljščino dru. Franku, ki ga jo poklical na dvoboj. Ker so je dognalo, du so njiju svedoki tnko zaključili, podal so jo sam dr. P r a n k s sinovoma nu dom dra. R u ž i ca, kjer sta ga prosila odpuščanja za storjeno krivico ter sla dala v tem smislu pismeno izjavo, kojo je podpisal tudi njiju oče dr. Josip Frank. AH rti to komedija? — Dno 8. t. m. na 25letni dan kronanja naSega cesarja ogerskuit kraljem sO razobesili po Zagrebu na vzajemnih uradih zraven hrvaških ludi
madjarske zastave, katere so slražili vojaki in redarji, a orožniki so se sprehajali pripravljeni po mestnik ulicah. Isti dan so raz-glaševati po deželi potrjeni milenijski zakon, s katerim se ustanavljajo razne reci na večno slavo madjarske švmdlaiije. — .Obzor* piše, da bi boljše storili, ako bi naznanili ljudstvu na Hrvaškem, naj se pripravi plačati dva miljona, kalem bo morala donesti HrvaŠka za to komedijo. — Na razstavi v Budimpešti je izložena tudi cetinska pogodba, s katero so priznali Hrvatje 1. 1527. Habs-buržanc kot svoje zakonite vladarje. Ma-djarji so hoteli, naj se ista postavi v ozadju, kjer'bi ne bila opaževana, no na izrecno kraljevo željo je postavljena na vidnem prostoru. — Deželno gledišče je imelo dohodkov v pretekli glediSCni dobipM. 172.3G053 (donesek dežele vSfel s 37.500 in zagrebškega mošta 5000), stroškov je bilo gR 171.817:37, -ako-se k istim prištejejo Se neki .dolgovi,, kaže se zgnbtt gld. 5318i0, katero bo moral trpeli podjetnik dr. M i l e t i o, ker se je tako zavezal, - Zagrebški hrib Sleme mislijo spojili •/, Zagrebom po telefonu. 7. It c k e je odrinilo BO udeležencev k madjiirski slav« nosti, ki se je vršila 8, t. m. v Budimpešti. Bes veliko število inndjnrskih rodoljubov s«> zliobnnli na Reki!
Diiliiineljft. — Zadernki »Nar. L!al" je prinesel precej rezek flanek na ndreso pravnških strank na Hrvaškem, naglnšaje korist, kojo so imeli od lega spora privrženci sedanjo politično sisteme na Hrvaškem, V Zagrebu so res slepci, ka» ti zaslužijo se hujšega poknrnnjn! — Ti«'' v D.ilmaciji je deževno  vreme,  ki tdola škodo vinogradom.
—  V Dubrovniku so dosedaj 5-tiri državni arhivi, katere zložijo v enega. — Danteje v »pekel* je prevedel na hrvaški ločno po izvirniku pok. prof. Sij. Buzolie in izide liskau v kratkem, — Železnica Split-Aržauo  ho   slnla   gld. 5,600.000; to  svoto
, plara sama vlada tako, da je Dalmacija oproščeno vsakega doneska ozirom na nje slabo gmotno in gospodarsko položenje.
Bosiia-Horcegorlna. — V Sarajevu je umrla soproga vojaškega poglavarja barona Appcln. — Nekateri trgovci v Sarajevu nameravajo ustanoviti s pomočjo vlade društvo, ki bi se pečalo z uvaževanjem volne, gumija in drugih kolonijalij. Precej po dovoljenju vlade se prične delovanje. — Po Rosni potuje slavist Kus Aloksij Šahmalor, član pc« tro[,radske akademijo znanosli.
Poljak pater Stmilslnv StojaIow.sk l, o kalerem smo tudi mi že poročali, priobčil je v »Dzieniku Krakovrskom* obširen dopis proti pismu, katerega mu je naslovil papežev nuncij, Stojalovski jo zelo sprelen agilalor in jo v nadlego poljski žlahti, ki bi se ga rada rešila na katerikoli način. V svojem dopisu piše med ostalim: »Izvestni krogi, ki ne ?.iajo ločili vero od slrankarstva, me prezirajo. Bodi tega so iznašli zopet nov način, da me razžaljujejo, razglašuje, da sem sprejel nnncijevo pismo posredovanjem re-darstva. Jaz se tega ne bojim prav fako, kakor tudi ne žuganja, ki ima svoj vir v starinskih pravdah z vražami in alkemisli. Jaz stojim na božjem in cerkvenem pravu. Moj prvi predpostavljeni je barski nadškof Milinovi(i, potem pa papež. Barski nadškof mi je pisal lastnoročno: »Zahtevajo od mene, naj Vas odstavim in pokličem v mojo nad-škofijo v Črnogoro, ali jaz sem jim odgovoril, da jaz tega ne morem storiti brez preiskave in obsodbe: ne maram pa tega storili, ker jaz nisem redarstvenik ali orožnik. Ako si ti kaj zagrešil proti veri, naj te pokličejo v Rim in tam naj te sodijo!". Preganjanju Slojalovvskega ni treba razlaganja. Primer se lahko uporabi tudi v neki drugi deželi !
Črnasora. — Sode po brzojavih, odložil je knez Nikolaj do meseca avgusta svoj obisk v Beigradu  radi bolezni svojega sina.
—  Po vsej Črnogori so sijajno proslavili kronanje ruskega carja. — Delajo se že velike priprave za proslavo dvestoletnice vladanja sedanje kneževe rodovine. Pričakuje se veliko gostov iz Rusije, Srbije in od drugod. — Ruski car je odlikoval prestolonaslednika Danila in brata mu Mirka z visokimi odlikovanji.
Srbija. — Kraljica Na talija je dospela v Beligrad. — Glasila radikalcev in liberalcev so prinesla soglasno izjavo, zakaj niso hoteli sodelovati v odboru za sestavo nove ustave. Naglašajo, da so zahtevali, naj vodi nove volitve druga vlada; ker niso dobili zagotovila v tem smislu, niso hoteli sodelovati v odboru.
Bolgarija. — O priliki srbsko-bolgar-skepa pobratimstva je izšla v Sredcu jedina številka časopisa .Bratski List*, ki je tiskana v štirih jezikih, namreč: bolgarski, srbski, ruski in češki in se v istem proslavlja bratska sloga. Številka je namenjena slovanskim vladarjem: ruskemu carju, kralju Aleksandru, knezu Nikolaju in knezu Ferdinandu. — 7. t. m. je začela v Sredcu sodiščna razprava proti bivšemu redarstvenemu prefektu Luka n o v u, ker je pred tremi leti mučil v zaporu nekega mladeniča, ki je bil obdolžen, da je sodeloval pri umoru ministra Belceva. Ker je bil mladenič nedolžen, ni mogel priznati zločina, in za to ga je dal prefekt politi s pretrolejem ter ga sežigati, da je vsled tega umrl v bolnišnici. Priče so potrdile, da je bil mladenič res tak6 trpinčen. O izidu razprave še ne znamo.
Rusija. — Kronske slavnosli so končale, one ostanejo v spominu vsem udeležencem, kolikor onim, ki so bili deležni slav-nešti pri gosposki tuizi, toliko tudi onim, katere je doletela nesreča, da so zgubili kako draigo osebo pri znani nesreči. Preiskava se vrši na vsej črti, da se dožene pravi uzrok nesreče. Vlada je ukrenila potrebno, da bodo preskrbljeni vsi oni otroci, ki so zgubili svoje stariše ali hranitelje pri tem nesrečnem slučaju, sploh, ona ni pozabila na svojo človekoljubno dolžnost. Sam car je prevzel na se ogromne stroške za poplačanje odškodnine in za vzdrževanje. Tudi drugi dobrotniki so podarili v to svrho svoj oboi, da se ublaži težka bol. — Ruski časopisi so na-
glašali z zadovoljstvom miroljubni glas cesarjev pri sprejemu avstro-ogerske delegacije, kakor tudi nagfaševanje delegacijskih predsednikov o prijateljskih odnošajih vseh držav. Take izjave — pišejo — so našle ugoden odmev v Rusiji, le žal. da se to ne poirjuje z dejstvi. — Vseruska razstava v Nižjem Novgorda odprla se je dne 9. t. m. Zajedno se je olvoril istega dne svetovno-znani semenj nižjenovgorodski. Ta razstava je XVI. vseruska razstava. Razstavni prostor je baje 400 sežnjev dolg in 350 sežnjev širok. Iz mesta do razstave vodi električna železnica. Ta železnica bode velika dobrota obiskovalcem razstave. Na razstavnem prostoru samem je zgrajena druga električna železnici ožjim tirom. Sosebno zanimiv bode azijski del razstave. V razstavi hude tudi ribnik, obseza-jofi 1000 kvadratnih sežnjev. Vsega iikupe ima ta razstav* 20 oddelkov za kmetijstvo, konjerejo, domače živali, sadjarstvo in vrtnarstvo, mdnindivo, lovstvo, narodno umetnost, domačo industrijo, stroje, Sibirijo in Irgovmo Rusije s Kitajem in Japonsko, centralno Azijo iu trgovino s Perzijo, voiaškc in mornarske stvari, plovbo po rekah in po morju, pro^veto, umetnost, zdravstvene in tluvekoljiioiie   naprave.
IloliNitldeiro Bastkldiler Fl.8-85
hi* 4J75 per Stoffz. kompl. Ilulm Tussors umi tMianlnnif« - J*(inj!("cs sowi« »cli»aizt\ w«'i»i» umi furl.isr« i!eiiiielH<rff.S<!lile vou X, kr. I.is II. I-K,:. |..-r Mot. «I»U, KMlrrin, karrieri, ireiiiustcrt, ll.iwaj.lc ete. (ca. 210 vvrscli. Ojial. u. "-MHKI verseh. Farben, Dessini etc), porto- mid HtMicrftvI In* Hum. MusU-r unigi-licnil.    Iiii|i|h-1i<-m lliief|i«ir(o iwrli ilcr Schwiiz.
Siducii-Vahrlken U. llen»elter«r (k- u. k. Hofl.) Xur>l..
Poslanice*).
Gtl. dophnikoma h Tolmin« v M. 22. in 2.'i. „AVr\
Na podlagi svojih izkušenj iu svojega poštenega prepričanja drznil sem se grajati taktiko nekaterih gospodov na deželi glede načina socij Incga občevanja z Neslovenci, med n.iini živečimi, in glede oblike javne polemike. Naglasal sem, da nase svete narodne stvari ne sinemo omadeževati z umazanim političnim orožjem naših nasprotnikov — to je bilo vse, kar sem storil.
To moje sv rilo pobijate s tem, dri mi. podtikate politično klijcntelo ueinško-laške .kolonije" ter očitate koketiranje z isto ad r aptamlam benevolentiam oblastev, s katerimi imam, oziroma bi še utegnil imeti posla v tej deželi.
Tako postopanje pa mi je le žalostno zadoščenje, da je bila še mnogo bolj, nego sem se sam bal, opravičena moja skrb za ohranitev čistosti našega orožja — v i/vestnih rokah.
Več nimam odgovarjati na oba dopisa, ter v ostalem označena očitanja ne dosegajo vis»-čine mojega prezimnja in to pa tem manj, ker je tendenca") istih preprozorna.
V Tolminu, dne 9. junija 1896. llfi                                    Dr. Kari Tritler.
Podpisani izjavljam s tem javno, da kar sem povrnil dne 11. t. i:i. proti mr.ji polusestri Katarini lii-juvec na sadnem triru v Gorici, nisem iinel^ v ni'slili poštenosti nje varuha {?. Alojzija Itijavca iz Št. Milivla pri Šempa.su.
Toliko na znanje in ravnanje tistim osebam, katere to morebiti zanima.
Solkan, dne tO. junija l8!Hv tU..                                            Andrej OabrijelSIČ.
Slavno uredništvo .Soče" v Gorici.
Podpisani se je ponesreči! 20. decembra teta 1893. v Podgorski papirnici „Leykam° kot vodja pri nekem stroju za celuloze. Pri popravljanju nekega kolesa fcra je vlovil pas za. desno roko, vzdignit okoli kolesa in ko ga je popustil, je padel v nezavesti na glavo na kameniti tlak nad 4 metre visoko tako, da se je hudo poškodoval na roki, glavi, nogah, hrbtu in
Od lepa časa je posebno v notranjem delu telesa hudo poškodovan, kakor spričuje spričevalo tržaške bolnišnice in komisije dunajske zdravniške klinike, katera se je izrekla, da podpisani ni v resnici za nobeno delo več. Ker je pošteno plačeval svoje doneske za bolezen in za slučaj ponesrečenja, prečudno se mu zdi, da se resnica tako nepremišljeno protipostavno pritiska in tepta iu javno posilno moii vbozega družinskega očeta, njegovo bolno ženo z dvema bolnima nedolelnima otrokoma ter se jih pusti za lakoto umirati. V svoji obupnosti se je podpisani drznil do mnogih gospodov prositi miloščine in od več gospodov nasve-tovan. obrniti se do slavnega uredništva „Soče* s preponižno javno prošnjo do vt-eh milosrčnih bratov v Kristusu vseh stanov, da bi pritekli na pomoč z mi-lodari ponesrečeni, gladu vmirajoči družini.
Sprejme se vse z veliko hvaležnostjo bodi si v denaru al; pa v ponosnem perilu ali obleki, v moti, fižolu, krompirju ud. S trdnim zaupanjem do Boga, da se vdobe milosrčne osebe in mu pripomorejo v resnični znpuseenosli, se že naprej srčno zahvaljuje z vskhkom: ,ljubi Bog naj darovalcem tisočkrat povrne!" Blaž Škrinjar, ponesrečenec
___.........______                           Perma pri Gorici SI. :».
* Za sestavke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno te toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon ~ Op. ur.
••) Poznamo oba dopisnika prav dobro; reči moremo, da ni bilo postranskih namenov — kajti v takih slučajih bi jih ne priobčili, ker poznamo čisto in požrtvovalno rodoljubje dr. T r i 11 e r j a. — Ured.
Vsled analize naših izvedencev, je 84-a              kisela voda              %4
KRONDORFER
med naravnimi kisel icaini prva
v vrsti. — Zalogo v Gorici ima
ANGELO FORN1ZZI.
Zahvala.
Podpisani izjavljam svojo najsrčnejšo zahvalo banki »Slaviji", ker rnt je tako ločno in brez nikakšnih odbitkov zavarovalno svoto za pogoreli mi hlev, v popolno mojo zadovoljnost izplačala. To vzorno banko »Slavijo", vsakemu toplo priporočam.
Pri Sv. Luciji, dne 10. junija 1896, i"                         GaŠpar Rialič.
Zalivala.
Podpisani žalostnim srcem zahvaljujejo vse sorodnike, prijatelje in ssnance, in sploh vse aneT ki so dne i! t m. spremili k večnemu počitku naSega soproga, oziroma očeta, starega očeta in pradeda v 88. letu njegove starosti
Andrej-a Frančeškin-a,
posestnika v Biljsft, poveličali s tem tužn« slovesnost nkljub sdatienui vremenu in dokazali nam svoje srčno sočutje. Bog  jim stotero poplačaj!                                                      l"J
V Hiljah. dne 8. junija !«Sfi.
vdova. Frane      \                    ItSiiU omož. Mofrtir j
Andrej     J sinovi.      Naburjra »     Ptrrir-     J hčer Baltazar J                    Alojzija  ,     Kohottr j
Išče se
Pred nekaj e.isoni pobegnil je od hi>e de« (-k Alojzij (Mahata od J.mezu h. štev. II. h Batu j, in ga .starši že ves ftisa sr.tn in tjft iSiVjo, pa hrez vspcli.i.
Imenovani dervk je slar II M, iloljr.-lenke iHiko-li, s kostanjevimi lasmi, tule f>i"i, ohladilo njegovo je Itelof-rnikasfe liarvv, im.i samo lilaee, lajlier in srajco Ure/, jopi*. Kdor hi ;ra vdohil naj p.i privcilc na ilom k ofetit v li.ilnje ali pa na ernisko /.npaitijit.
Soba s prostim uhodom
; pohištvom ali brez lev z vso obskrbo
i(» odda zanesljivi osci>i. Vfč v Uabali^eii
št.  i:t., II. nadstropji'.
Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omajano zavezo
ia/pisi!je službo knjigovodje. Zahleva si> popolno .'.nanje d v os ta v ne jra knjigovodstva in [io možnosti zemljiške knjige, l* I a č a in v a r SC i n a po pogodbi. — 1'roSnje do  I. julija na ravnateljstvo.               n»7 •_»   I
v Gorici, S. junija 1.Silil.
Ravnateljstvo.
liazglas.
Okmjiia posojilnica v Kobaridu, r«»g, zsulitiorji z ihmhiio-joiii) zavezo, |)o8ojuj(» Mtmiiksiiri od   -;«d;ij najiivj in sic<M- prOtl
vknjižbi po 5V," „, tia osjimi kredit j»o 0°,,.
i               Načelništvo.
^Soriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omajan o zavezo.
Vslod sklepa seje ravnateljstva in nadzorstva se naznanjajo si. občinstvu sletlefta določila:                                             tt:i, -2   t.
Obresti se bodo računih? tudi letos:
t. Od hranilnih vlo« po.....*'4"/0
2.   „    posojil na vknjižbe po .   .   .  T*1/.,0/,, %•   w         m      menice         „  ,   .   .  (;°/0
Pri zadnjih se bo raeunilo še '//o iiraduine.
Uradni dnevi za denarna opravila ostanejo tudi zanaprej: nedelj a, p o n e-d el jek in četrtek, izvzetuši velike praznike, od 11—12 predp. ~ Za vsa »Iruga opravila pa je odprla pisarna tudi ud »-12 vsak dnu.
Ravnateljstvo.
gostilničar ulica Solltarlo št. 12.
v Trstu ima v Prvafiini pod št. 96,  kakor ludi v Trstu             tt:> t  t
lastno zalogo belega vina
(tudi Rteslinga). Priporoča se čč. rodbinam, gospodom krčmarjem v okolici goriški, kakor tudi tržaški. Vinooddaja po najnižji cent. Kdor bi rabil, naj se javi pismeno ali ustmeno v Trstu aH v Prvačim!
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod .»132% Gradec, pi.^te restante.                                                            $>  o-[_j<)
primes   k  bobovi  kavi
edino zdrava kavina pijača.
Dobi «• pomoJ, pol kito ¦» U kr.
Srfiior Zaradi nevrednih
ponarejenih     iidetkor   je
tr#b* pulti ua iivima ta-
voja a imaoom
Kaihreiner
5, 28.2+
L i n i n e n t. C a p s i c i comp.
iz Rfelitcrjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-iujočo mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo
vedno le
Bctorjcf LifiMtt 8 .siins"
kot edino pravo in vzame
le tako steklenico, ki je pre-
videna s .sidrom* kol znano
zaščitno znaisko.
Itclfarjm Idam .pri z!*fM '»«" v Pr.§i.
vce z Yinom na veliko
Anton Pečenko
»v.tii»-.ifc-.-i»»f   imiiiatiiije  v   »».lili  od  :,r, n.ipn-j. Na zali!.i-w> pni.lja luiit uzmn: C«n» iMima. Pomtralba |Hi*l«na.
I c"S	Bamamammm|Bj
¦?   os	H             ~i o :; 1
- 'g*	^B^kw                     5   N " ¦
iS    I	¦§L>¦¦                 - X     1
1   E.«     1	rPai l :f 1
||	LSbbbII   -*.  ^ L al
~ «	f—»11   ae J f» 11
o	eSm cd 1«m
>	¦anafn    ——   ~  * * 1
o	I^^TaM    _   g  g * 1
\6	iBBBBBBBMl                              m  ¦¦
o:	MBBMB           z o    ¦
\<1	V \   H 1
\m&	Y\.............¦m           it,   »-     bbI a.          H
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. sveljn;0 liu lvovski razstavi s pivo re«j'»  - srebrno svetinjo
A JU
Tovarna uzornlb telovadnih priprav JOS. VINBTŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Piaha-Smiehov) Vinobradska ulice fislo 810. so priporoma
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih iu šolskih telovadnie
po najnovejSib pripoznanih iu praklifoil: "staviti.
V ta doka« je na razpolago .nnogo priuoioču. ofih   sprii*al domarib in inozenisktli.
Zagotavlja i'"l»<» ielo. r«'ni» zelo zmeine, plaruj:->¦»> pa na mi'j-ei'iif olisokc po volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno v zalogi.
Uirki, proračuni in narrli za popolne u-lo. vadnin; pos.lja na zahtevo brezplaiiio in postu u.-prosto.                                                               I«, tri    >l
1'opmvc izvriuj« po uajiiitjtli renali.
/clodcriti iu okni|HMi,jm-i
eliksir iz kine in železa
je posebnost                    «. n
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino žoleza in kitu- v jednaki množini, jo prijetnega okusa ter brez družili Skoilljiviii tvarin. UzroCujo tek, olajittje prebavo in premaguje slabokrvnost.
Jedna steklenica  L">(> gramov stane 80 kr.
Vsb-d lastiif hkiiiiij<' v iMiiViijn žita in raznih scimii priporuam mmJ patviilinuui m»iIiiv
čistilnih mlinov za žito
na kalL-r.h je ino^ore n • !•¦ .-i-titi žilo in d.-t.-ljtio wlm- iz pl«'V, maivi'.' ttidi i.izvi^.ili katerakoli hi-ifu.-iM. 11 niiiiii m.1 t;il'ljrjo tiho m l.ilikotoo, k>-r v.*«- kn-tanjf floni na peimih. Ob emin piipo-roiam pateuton.nl v.»-tav
kamonitih šro(oynikov
In slamureznie s češkimi noži.
V m- t /airolinlliim in po zmerni ceni, tiMr-»   Na iu/iiili taz-.avah m-iii doijl n:ijviAji o.lhkinallj.1, enako pil leku              .....
iio-,til s
l.Vmkr. I
i, ko je lui moj mlin n i k->t iiajtM,lj;i, ki-r j-popoln-ir
1.1-
Vaelav Zima,
i c kr. priv. izd<Llovalnii-it ri^lilnih inliiim
Po odpravi proste luke so daca prosti:
Nepramočljiva pokrivajo, aifaltovani stroinlkl, lod»n, dežni plašči In II* vrej«, asfaltovanl izolatorji za tlak, atlall, karbollnej, camonlovani las.
Ker ima stalnega tehnika, ki je pi.-.„«•1 in i/.viAil delu pri pokri\aiijn glavnih ^kl.nli^P v lisln, prevzema popolna dela v po* krlvanju hli, hlevov In drugih poslopij s cementovanlm lesom.
Velika zaloga rabljenih pokrival belih in črnih za vozove vsake dolg-, in širok.
HMT- Platno /a jadra -^tf surovo, črtano, v barvah itd. za solneobrane prodajalriie, kavarn, gostiln itd.         101 io  v
plalno iz juhte in amenkansko.
Lastna izdelovalnica zastav za vse narodnosti itd.
Luigi Zuculin v Trstu.
stroji za poljedelstvo in vinarstvo.
Cene zopet znižane. *^QI
Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
Ta st-tava stiskalnic ima veto »ti*kajo*o  ni«n\  nego  mcsIhvh   \.«th
(lnigili stiskalnic. Stiskalnica za ol]a, hldraulična aliakatnlea, Škropilnic« prell peronospori Varmoralava aattatr«. Te inojc Skrt>|»ilmc** »i zii.nic kot najboljše in najcenejše: avtomatična ikropltniee, mastilBlea s rob\mtmm, atlmkalnica m »ano, trijarj« i. t. d. izdeluje po najboljšem proizvodu
Ign: Heller na Dunaju
Il;a Praterstrasse, 49.
Ce:::;-:e ir. spričevala razpošilja zastonj.   Ižie aastopnike Varovati sa |« ponara)an].            38. >U   H
Prvi gornjekoroski pivovar                      |
na par                                                      [i
Sohann Kern v Beljaku [Villaeh] Ig!
priporoča
izbama piva v sodeh in
odlikovana pri
I I %
i meclnarodni razstavi na Dunaiu \%
I. 1894. z zlato svetinjo
in v
Bruselju I. 1896. s častno diplomo
k zlati svetinji.                                      m
Gosp. Ivan Jrsbše na Srpeniei   %K
ima tudi zalogo.                       \i\