kt. 7. V Trutu. T Kredo 16. februarja 1991. Tedaj VI. EDINOST €rlasiU siGveaskega poiiticaega društva sa Primorsko, ,V edinosti jo mo4B. „EDTVOHT " izlmju vsako »redo; cena za v*e leto je 4 srhi 40 kr., r.a poln leta 2 ifhl 30 kr za Vsi dopisi se po;iljajn IretlnlStvn „via dali« potte 10 I. p "; vsak mora l>it• frankiran Rokopisi brez četrt leta I «;hl. 20 kr. — Posamične štt-vilke pri upravnUtvn iu po trafikah v Trutu se dobivajo po S kr. — posebne \ rednosti se m- vračajo. - Intrrati (raane vrste naznanila in poslanice) »c zarat'unijo p« pogodbi -Naročnine, reklttunirije in tnaernte prejema IpravniStvo „vla Zonta S". prav cenft; pri kratkih oglasili ilrubnimi čerkami se plačuje *a vsako besedo 2 kr O TOŽBAH. Iz Borovnice, 2'i. januarja. V prodzndjnej štev. 3. Edinosti smo brnli dopis od tukaj, ki jo res vse hvnle vreden, ali ima, - knkor vsaka svitlft stvar, tudi sončno stran! To senčno stran naj bodo dovoljeno meni nekoliko odkriti, kajti to ho mi zdi potrebno. Ne dotaknem se druzega, razen „nepotrebnih tožeb", — te pa moram nekoliko obelodaniti Ne bodem tajil, da se res mnogo mnogo tožeb doln po nepotrebnem, a dostikrat je pa mala stvar važna stvar. Istina je, da ho mnogo denarja za pravdanje razmoče, a sedanji svet pri obstoječih postavnh in brezver-stvu — to tirja. Tukaj se mi vriva prašanjo, kdo je temu kriv P —! Odgovor je lolitik, nikdo drugi, nego velika kopa nepotrebnih paragrafov. Oo se pa praSa, od kod je to, da jih je preveč, zopet se lahko odgovori, zakaj vsak mora priznati, da mi pošiljamo, oziroma smo pošiljali jedino le .učene doktorje" v državni zbor, kdor se postave kujejo; ti dobro vedoči, kdo se jim „pruse" ledi, — skovali so postavo tako, da jilt lahko previjajo v levo, desno, da jih lomijo gor in dol, kakor se jim ljubi, — da le ubozega kmeta molzejo! Sodnije, skoraj pri vsakoj obravnavi, — da «e dola ognejo — mesto kratke pravične razsodite — napotijo stranke k odvetnikom. Prašnti pa je, je li mar kar vbo pustiti in trpeti, naj dela hudobni sosed, kar hoče P to jo: naj kosi, naj pase, naj vozi, naj seka ter klado po mojem? — Gotovo ne, in h kom to zabraniti, ako no s tožbo P Danes se vsa omenjena dola delajo boli v mali mori, jutri, ako ga nisem ustavil, bodi si, da ga vidim ali no — polasti se v vočjej meri mojega promoženja i. t. d. — nazadnjo je moje posestvo škodvano, ker ga nisem koj ustavil in to v sled postave, kar me uče lastne skušnje! Dostikrat se pripeti tako le: stari „očo", veren kristijan — ker trpeti nij greh, pretrpel bi vbo z druzimi ljudmi, tudi da bi bili drva na njem sekali, — v svojo — škodo, šo več pa v škodo svojih potomcev. In vse to le zarad „krščanske vero", rekoč: E za to malo ni vredno bosede, a tega pa nij pomislil: „danes malo, jutri malo a nazadnjo so pa dosti poznalo ! Koliko dolzili in zamotanih pravd jo uže zaradi toga „malo" bilo! Posebno se to godi navadno, kadar pre-vzaino sin od takega očeta posestvo, katero mu z dolgovi precej obloži — fio tudi jo prej, ko so vsi skup v družini delali --- jedva životaril in z gospodarstvom teško, ali pa šo ne izhajal. Sin, posestvo provzomsi, mora tudi misliti, ako se Itoče vzdržati, kde dobi denar, da dolgove poplača, ter je vsled tega primoran na vsako se tako majhno vrednost gledati ter popravljati „milo krščansko ljubezen" očetovo z Dculjudnim pregrešnim sovraštvom, — kakor svet sodi, — in ako ne dela tako, gorje mu, ker le k malu boben zapoje — ker prerosni-čen je pregovor, kdor na malo ne gleda, ve-licega nema, in drugi: Zrno do zrna — pogača. Rekel sem, da se tožbo rnčonjnjo najraje po prejemanju posestva, ali koj, ali pa nekaj lot pozneje, kakor naneso okoliščine, ker dostikrat se pripeti, da sosed sosedu mejnike prestavlja, slepa krščanska ljubezen odvrača poštenega, da se no pripira, — če tudi sin očeta k temu opominja. Ko pa postane po juevzetju on gospodar, hoče to zlo odpraviti, in to po pravici. A kako more to drugače, ako ne s tožbo ; pri tem pa se inu vsled očetove zanikarnosti in vsled tolioih paragrafov največkrat slabo vode, — in kdo jo temu kriv, ako no zaniknrni oče, ker nij na vsako „malo" gledal ? V dokaz, koliko provzroči tisti „malo" vsled slepe krščanske ljubezni, naj bo mi dovoljeno navesti to le resnično dogodijo: Kakor marsikdo, tako bo je tudi pri tej razdelilo skupno posestvo mej dva brata, vsaceinu polovica ; tedaj tudi pašnik, katerih je bilo nekdaj več, nego sedaj. Po tem pašniku jo pasel mlajši brat tako poznoj kakor prej,, gospodaril jo tudi boljo ter znal je koj na „malo* varovati ! — In tako se jo godilo več let zapored ; starejši brat, slab gospodar, odprodal jo uže nekaj sveta od svojega posestva ter vsled to odprodaje liotel po malo začeti vživati njemu prisojenega pašnika, katerega se je pa več let le z rod'io izjemo vdeložoval I Naposled se jameta bratu mej saboj prepirati; da bi se bila koj začela tožiti, toga nij dopustila slepa krščanska ljubezen, in tako je minolo trideset let, prodno sta so jela tožiti. Ko so je tožba končala, to slišati jo morebiti č. g. bralec radoveden, naj tedaj povom, tako le je bilo: mlajši brat, ki jo znal malo ceniti, pridobil Bi jo okoli 12—15 oralov zemlje na korist sebi in svojim potomcem, a starojši, ki ni cenil maleifa — pa enoliko zapravil v škodo sebi in svojim potomcem. Pa naj zdaj kdo reče, da so nij treba tožiti! Ne da se pa tajiti, da bi se lahko ogibali mnogim tožbam, a kaj so hočo, ko ima vsak svoje pravo, kakor Itibničanovo zeljo, ko ga je po bregu zvrnol in videl, da so se glave vsaka na drug kraj valile, ter jo klical: Moj Bog, kolikor glav, toliko pameti! Kaj provzročnjojo nepotrebno tožbo, o tem hočem navesti tudi en dokaz, in ta je: Bil je premožen kinet iiuejoč lopo posestvo in dvn sina. Da bi mej nju pravično svoje Imetje razdelil, trudil se je mnogo; — povsod jo po svojoj vesti dobro napravil, ko pa pride do senožeti, nij vedel prave zadeti, naposled mu pride na misel in sklene sonožot pravično razmeriti in v sredo vsaditi drevo, ki ima biti nepremakljiv mejnik! To tudi stori in rt svojem času izroči sinoma vsaceinu svoj del. Mine več let, drevo je veliko zrastlo. Neko nedeljo pred košnjo ogledujeta brata rastočo travo pod drevesom i mej pogovorom reče brat bratu, ko je videl ščinkovca vrli drevesa pojočega: Ti, brati kaj praviš, knte-remu poje ta tič tu gori P Ta mu odgovori: Meni, ker je na mojo stran obernen. Drugi: Ni res, meni, ker mi so priklanja, saj vidiš da na moje z repom miga, i. t. d. Iz tega besedovanja je nastala velika pravda, v ktoroj sta oba skoraj vse zapravdala; nazadnje je izrekla sodba: naj so drevo poseka, proda in vsak naj dobi polovico kupnine. Ko sta pa odvetnike plačevala — zvedela sta tudi, komu je šeinkovec pel! -- To lahko vsak ugane, da ne druzemu, nogo odvetniku! — II koncu le to še: dokler so obstoječo postavo na bolje ne prevstrojo; dokler se bodo obravnavo le na dolgo, dolgo ulekle; dokler ne bo slovenski jezik jedino uradni jezik, in Be temu ne umakno nemški, ki je po Slovenskom uže toliko zla p rov z roči 1 slovenskim kmetom; dokler bodo imeli vso oblast le nomčurji, ki jim je za slovenskega kmeta mari toliko, ko Poljaku za plesača medveda, to jo, da skrbe, da jo lačen; dokler bodo gospodje, ki no vedo iz česa kruh raste, delali postave za kmeta: nij upati, da si slovenski kmet pomore! Dokler ho bo smel ženiti vsak borao, vsak postopač, ki je sposobniši za bolnišnico nogo za zakon; dokler se bo tatvina tako malo kaznovala; dokler ne bodo ljudje spoznali tega, da kar je mojo, nij tvoje; dokler ne bodo župani bolj spolnovali svojih dolžnosti, ter so vendar za te toliko brigali, da bi vedeli, kaj spada v njih delokrog, ter oblast, ktoro imajo v blagost podanikov, neenostransko spolno-vali: — dotlej nij upati, da si slovenski kmet pomore. v Cestimo svoj jezik povsod. Mi Slovenci, kar je bilo uže mnogokrat omenjeno, bijemo trd boj za narodnost, za obstanek našega jezika. — Žalibog, osoda je bila nam tako nemila, da smo potisneni mej dva najhujša sovražnika našega roda iu jezika: od eno strani stiska nas ošabni Nemec, od druge lakomni Lah. — Iu sploh v vsem naSem narodnem živenji, še celo tam, kder ne bi marsikateri pričakoval, godi se krivica našemil jeziku. Kdor je narodno živenje natančneje opazoval, on hitro uvidi žalostno istino tega, ter globoko vsdahne, želeč narodu svojemu bolje osode. — Ozrimo se sedaj na neki najnižji stan na službeni stan. — Muogo slovenskih deklet hodi v primorska mesta: Trst, 1'ulj ali na Heko službe si iskat. — Drnzega znanja, razen tega, kar je iz domače ljudske šole prinesla, ne nese soboj v mesto. l'a daje le par mesecev v mestu, uže noče to v svojem materinem jozikn nagovoriti več. To se jej prepon ile val no zdi, in mesto lepega slovenskega jozika, katerega jn je mati učila, slišiš le italijanske spake iz njenih ust. — Kes je, da se v omenjenih mestih pri gospodi večinoma italijanski mali k česti, ali gotovo je tudi, ako bi naše Slovenke bile količkaj ponosneje na svoj materini 'jezik, bilo bi drugače pri marsi-katerej družini, katera se za italijansko misli. — Znan mi je slučaj, kder v Trstu pri za-griolih lahonih služi deklica — Slovonka. Vprašal sem gospodarja one družino, ali seje deklica navadila uže kaj italijanski. — Dve leti uže pri nas služi — rekel jo — pa ne moremo je pripraviti, da bi le eno italijansko besedice spregovorila; prisiljeni smo tedaj z njo slovensko govoriti. — lledek, a posnemanja vreden izgled. — Uže v mnogih pesuih se je opevala lepota in miloba slovenskih deklet, tedaj ni čudo, ako se je marsikatera v mestu služeča deklica bogato omožila. — Ali žalibog, mesto da bi bila ona v godnejših okoliščinah toliko več za svoj narod storila, zgodilo se je naopako — odpadla je svojemu rodu in jeziku, in le kar je bilo in slišalo na italijansko, to jej jo postalo svoto. — Mladeniču, kateri je še mlad zapustil očetovo hišo ter šel si po svetu sreče iskat, bila je sreča mila: prilužil si je nekaj, začel kup-čevati, prišel v dobro službo ali kakor si bodi. — Postavil si je potom lastno ognjišče, ter postal srečen družinski oče. Ali žalostnim srcem moramo zopet tukaj zabelježiti jedno točko, opisu-jočo veliko kvar narodnoj stvari. — On v svojej novi sreči ni več tisti, ki je bil doma, mej svojimi — prijatelji in znanci. — Smrdljivi italijanski dub ga jo omamil, da se več ne spominja onih domačih livad, kdor je trgal prve pomladanske cvetice, kder je v družbi z vaškimi otroci toliko uokaljenega veselja užil. — Njegovi otroci, če tudi slovenskoga očeta sinovi, sramujejo se biti Slovenci, sramujejo se svojih rodnih po tonih, če prav ubogih rojakov. Sramujejo se svojega očeta rodne zemlje, ter jo nazivajo „pusto". — To je žalostno, a resnično, in dala bi se k temu še popolnejša slika to elegijo naslikali. — Mi smo na svoju lastno inoč navezani, iz-podrivajmo tedaj tudi na tem polji tujega vraga, ter sadilno lepe domače cvetice domačega govora Črtice iz mojega dnevnika. (SpiMijc Samovii). t Daljo). Zdaj se čuje nemška komanda, množna patrola je prihitela z glavno straže pred gostilno, vse jo obstalo, vsak se je hotel oteti, toda ni bilo mogočo. Le Stupica in ju/, sva pri kuhinji srečuo majhna vrata staknola iu frk sva biia zunaj; moj „nucman" pa je ostal mej vriSoin v krčmi. Od strani sva potem gledala, kako je patrola vse na glavno stražo peljala: vojake in Lahe; za stražo v gostilni pa je ostalo 12 mož. Tu je bilo vse razbito, trije Lahi so mrtvi ležali, več pa je bilo ranjenih. Ljudstvo je bilo razbu-njeno in vojaki tudi. Drugi dan /arami smo zapustili nesrečno Mautovo in korakali dalje proti Padu. — Solnce nas je z vshoda pozdravilo, ko smo imeli zadnje okope mogočne trdnjave za sabo. Godba je igrala, vsi smo bili veseli, lo Janez C. iu Luka S. sta se prepirala za malenkost in pretila drug drugemu. Stvar je bila taka: Janez je bil Berkin inje v prejšnjih časih, ko je še doma bil, kokoši in peteline v Trst na prodaj vozil, Luka je bil pa premožnega kmeta sin in je v Trst vozaril ter ga je večkrat srečal se svojimi kurniki na cesti. Janeza je najhujše jezilo, ako je kedo po petelinje zapel, prečoj je pest stisnol in ako ni kakega častnika zraven bilo, tudi mahnol. Primaširali smo do neke vasi, cerkv se zvonikom je stala prav na koncu vasi i u nesrečni petelin na zvoniku je bil proti nam obernen, kakor da bi nas gledal. Spredaj he zadere nekdo: kikiriki. Jane/, poskoči, kakor bi ga bil gad pičil, krohot in smeh se začuje; Jane/, li i mogel izvedeti, kedo je bil zopet ta nagajivec. Stupica, ki je rad šale bril, potipa Janeza po rami iu reče: Janez, ali ga vidiš P zdaj le zapoje, ter mu pokaže petelina ua zvoniku. — Naš Janez se zasukne, da Stupico udari, ta pa se umakne in na piščalko zapiska. Stotnik, nek Poljak, je vse to znal, iu se časi smijal šali, zdaj pa stopi k Jauozu — znal je slovenski toliko, da smo se mu vedno smijali, ko jo govoril, — ter reče: „Šakrameška Janež! kaj ti huda, zakaj ne ti pojoP luStig ga inore biti zdaj ga inaširama ua Pimonteža." Janezu se dobro zdi, da sam „kavtman" z njim govori, precej ga je čika prosil, stotnik mu je pa culo vržinko daroval. Taki in enaki dogodki so se ponavljali vsak dan, da smo prestopili Pad. Zdaj smo prvikrat v puške krogle nabili, bila nam jo brana vojna izjava proti „Piemouežu". Dobili smo stroga povelja. Prve vasi na sovraJnikovej zemlji nikdar ne pozabim, kajti, upijani! se je ves batalijon izven častnikov, kateri so bili vsi skupaj v neki hiši na samoui v stanovanji. Ko smo taborili ua lepih travnikih zunaj vasi, ni straža pustila nikoga iz taborja, moj „pucuuu" pak je imel domorodca v kompaniji na straži, smuknol jo pri nečem gruiuvji, rekel je, da mu prinese kaj iz vasi, za njim je sel tesar in za tem šo trobentač iu tako so bile glavne osobo lumpacij vagabunda skupaj. Moj „pucman" zapazi pri lopej vili ob cesti, da je kamenje za posipanje ceste ob vili zidu naloženo. Precej izdere bajouet in drega v kup, kar začuti dilo, ker je bajonet obtičal. Zdaj z rokami odgrebe kupec iu vidi, daje za dilo okno v klet. Vila je bila zapuščena, nje gospodar je pobegnol dalje na Pieinontoško, in stala je bolj na samem, nikdo ni videl našega Flajšmaua, tako se jo šnopsar pisal, ki jo v klet kopal. Ko se mrak čez zemljo razprostre, šel je na dolo z svojima tovaršenia, vzeli so tudi Stupco se saboj. Prvi jo moral nestrašljivi F. v klet; ko je prižgal luč, kos lojeve sveče, takoj je potrkal na sod, „sladko se nasmijal in pridušil rekoč: Smo uže dobri"! Drugi se splazijo za nji in, zamašo okno in hajd na delo! Oepa nobenega, kaj storiti P sod mora dol, pridirfi se P. Stupica podpira pretilog, trobentač se je kar oblizoval in rad pomagal, tesar vzame sekiro, vsi so delali, kakor Iti bili za to najeti, Stupica, pravi F.: Zdaj pa no pojdemo tako k malu i/ kleti, tudi če Plementezarji pridejo, pili ga bomo za takrat, ko ga nismo imeli, in za takrat, ko ga ne bomo imeli. Mej tem mu je tesar prišel do živega, dobra črna kapljica je bila, ni čakal, da bi bil z lovskim klobukom zajel, kar z roko, kakor medved, ga je srkal, da je bil črn. Zdaj so oglasi F.: Strani! koj tiščite vsi kljuue kakor komarji, to gre prepočasi, „cimerman*, dno izbij! per... da bomo s klobuki segali v dar Božji in svetoga Šentjanža, in res, k malu je bilo dno izbito. To je bilo veselje, toliko da uiso začeli peti in vriskati, in le teško so se vzdržali, ko so vsi začeli čutiti, da jim jo Pliinontezar v lase zlezel. P. reče: Hodite, da tukaj ne ostanete, in čisto tiho bodite, povejte našemu „unterjegru", dni-zemu pa nobenemu no, ako bi, permejkus! v graben vas zvrnem. Teška jo bila pot nazaj skoz okno, Stupica je trikrat poljubil božjo zemljo, pa ko ga je tesar dobro porinol, skobacal so je vendar skoz okno. Sel jo ob kraju ceste iu razkopaval kupe uavožene šute, kakor bi bil otelio razsipal, le inučuo je prišel v tabor, kako iu kaj, tega ni znal. Tesar se je še najbolj držal, šel jo naravnost mimo straže in bil je moj svojimi, k malu je vse znalo, toda bili so vsi previdni, dokler se niso vpijaaili. Straža, katera jih je iz tabora blizo grmovja spuščala, bila jo z drugo nameščena, da je mogla tudi ona piti. Noč jo pokrivala tabor in selo, potrole so hodile sem ter tja. Pred kletjo je bila glavna stacija, po dva iu več so jih je tam sreča v al o, ob cesti pa so ga iz kotlov pili. (I)iilje pri h.) EDINOST v vrtne gredice nabili tal, saj -mo na doinačej zemlji — tukaj so naša tla; sramotu«* ponižnosti nikdar ne poznajmo, iu viden nam ho v.« peh! _ ji... č. .Fundus instructiitr pa rtačnl eksckutorjl. Beseda: „Fundiis instrurtus" je latinska iu [»omenja vse tisto vkup, česar je gruntneinit posestniku treba, ako hoče zemljo obdelovati iu sploh gospodariti. Takšnih reč i j zavoljo dolžne d are rubiti je ludi n*e od davna prepovedano. Vkljub temu se ljudje čedalje bolj pritožujejo, kako jim eksekntorji rubijo slednjo kravo, plug, najpotrebnejše orodje. Tako izrabljeni posestnik ne more dalje obdelovati svoje /.emlje. Centralni odbor kmetijske družbe jo to naznanil deželnemu odburu Štajerskemu in prosil, naj temu v okmn pride. l>ežlni odbor je se kmalu obrnil do e. k. uamestništva s tem, naj podredjene urade poduči, kaku se imajo pri iztirjevanji dolžnih davkov vesti ali ravnati po določbah £ 203, 204 in L'% občnega državljanskega zakonika, pa tudi dvornega dekreta od 7. aprila (Stev. 217* v /.birki pravosodnih postav) Ko je potem c. k. namestništvo na to opozorilo c. k. deželno tinan-čno direkcijo, je ta odgovorila dne 30. dec. 1780. štev. IG:J74„ da veljajo dačuim eksekiitorjein natančni zaukazi, katerih se imajo držati. 1're-povedauo jim je rubiti zavoljo dolžne dače; 1) dačneinu dolžniku in njogovej obitelji (familiji) po njenem stanu neobhodno potrebne postelje, za družino in za gospodarjenje potrebne pohišne iu kuhinjsko reči; 2) obrtnikom ne smejo rubiti za obrtovanje (po S pridobilinskega patenta) potrebna orodja; zemljiščnim posestnikom ne smejo prodati onih predmetov, ki vkup delajo tako imenovani „fundus iiistruetus" ali potrebščino gospodarstva, in sploh kar je k obdelovanju zemljišča brezpogojno potrebno. Ker pa ni mogočo ovih predmetov vseh po njihovoj kakšinostih in množini našteti, dolžni so davke iztirjevalni uradi v vsakem slučaji posobič presoditi, katere reči pripadajo v fundus instruetus^ tako, da jih da-čni eksokutor lie sme zarubiti. Pri tem razso-jevanji ima pa se ozir jemati na to, kakšno iu koliko je gospodarstvo. V dvomljivih slučajih morajo vprasuti čupana uli druge strokovnjake, . Uosp,") Friderik Miillcr Dopisi. V Kojanii, 5 februarja. Nek Slovenec jo imel poslednjo dni opravila na magistratu i pri tej priložnosti je zahle-val, naj bi so mu listina napravila slovenska.— Ali g. urednik ga zavrne, rekoč: Oo hočete imeti po slov. hodite v „ščavonijo*! — tam doboste vse slovensko; tukaj jo zemlja italijanska, in talijanski se ureduje. Jaz temu g. uredniku svetujem, naj se požuri v kalahrijo k svojim po umu enakim bratičem i naj so od njih nekaj, človeku i navadno uradniku toliko potrebno „olike" privadi. To je enakopravnost deželnih jezikov? Da se takisto mora goditi pod Taaffejom — ne moreno umeti! Slovenci, znajte, da magistrat jo nam sluga i ne narobe! Pravico imate zahtevati — to, kar zakon vam pripozuava. Pričeto delo nadaljujte i končna zmaga mora biti Vaša ! Srčnost velja! Po d g rad, 5. februarja 1881. Denes so odposlali glavarji vseli 3 občin Podgradskega sodnijskega okraja, .felšanski, Pod-gradski i Materijski, visooomu c. k. namestni-štvu v Trst to le spomenico, oziroma prof njo: Visoko c. k. namestništvo! Sodnijski okraj 1'odgradski, kateri po geo-grafičnej legi, po svojoj uredbi i običajih pripada Kranjskoj, a je politično vtelovijen Istri, nesrečna je dežela, za katero se nikdo ne meni, katero prezira vse, katera tedaj v bedi i potrebi životari ter lakoto trpi, pozabljena od vseh. Ta dežela, po legi visok platoau, ni j prikladna, da bi rodila vsakovrstnih pridelkov. Ma-lenskost žita zadoščuje kmetu lo za nekatero mesece, da se ohrani; a v skrbi za ostali čas v lotu mora prodajati sono i drva, da sebi i družini kupi živeža i plača visoke davke. Poleg sena i drv je še krompir, s katerim se tukajšnji kmet žive V minolem letu pa je uničila pridelke popolnoma ponavljajoča se toča, neugodno vreme je prouzročilo, da krompir gnjije i da se je malo sena pridelalo. Prišla je tedaj v ta okraj v vsej obširnosti ona silna beda, ona strašna potreba, ki je lanske zime trla vso Istro i nabroji se sto i sto družin, ki uže zdaj nemajo živeža i tudi ne vedo, kje ga dobe do novih pridelkov. Bistveno pak pospešuje bedo način, po katerem se nekaj časa sem izvršujejo gozdni zakoni. Da se mora omejiti dosedanja početje v gozdovih, to j»< neo vrtljiva istina; ali prehod od prejšnjih navad k sedanji strogosti je velikansk fkok, kmetu nerazumljiv iu bi tedaj mogoče bilo, da ga razburi i da on v svojej neprem;š-ljenosti k silnim sredstvom seže. — Kmet nij podučen, nikdo se ne trudi, dokazati mu i prepričati ga. da oni podedovani nazori i stare navade nijso prave. On krivo razumeva pojem „lastnina", kajti nij mu umevno, da jf lastninska pravica se zakoni omejena. Kmet se naslanja na pridobljeno pravo i skoraj /,a> naredbe gozdnih uradov i prezirajoč vse, nasede si v go^lii potrebnih drv. Tako je mogoče, da je na stotine krivcev zračenih i k odgovoru pozvanih. Zalibog, dohajajo k tem obravnavam uradniki, ki, pripadajoči višjim krogom človeške družbe i z malimi skušnjami. nikakor ne morejo poznati deželnih i kmetskih razmer. Ti uporabljajo zakon z neiz-prostjivo strogostjo i nalagajo kmetu, ki ga je samo velika potreba prisilila, prekoračiti mejo postave, denarne kazni, kojih na noben način ta dežela polna revščine ne moro zmoči. Se zadnjim decembrom 1880 je predpisano bilo tukajšnjej c. k. davkariji izterjati .79//5 gld. kazni Pomisliti treba, od kod obsojeni vzame denar za kazni. Do zdaj je mislil kmet, da je vse samo za „šalo", ali, ko mil pride eksekutor na vrata trkat, kaj potem? H čim naj si pomaga V Kmetija je zadolžena, kredita nij, živine malo, v hiši ni zrna pridelkov, a otroci prosijo kruha! Da se ogne eksekuciji, ima pošten mož samo dve poti: ali mora prodati zadnje živinče i se tako strmoglaviti v žalostni položaj, da mu ne bode več mogoče kmetije obdelovati i davkov plačevati; — ali pak gre, v nagibu samoobrambe, zopet v gozd i naseka si tam toliko ali še več drv, kolikor jih potrebuje, da plača kazen. Tedaj je prav nasprotno doseženo, kar je oblast doseči namerjavala. Naslanjaje se na navedene razmere, usojajo se podpisani visoko c. k. namestuištvo prositi, ove tukajšnjim prebivalcem naložene nepremagljive denarne kazni milostno predrugafiiti i toinu revnemu okraju pomagati, da ne bi lakota začela probivalstva manjšati, da ne bi kužne bolezni nastale, da uo bi zločini se ugnjezdili; usojajo se prositi, naj hi vis. c. k. namestništvo s pričetjem kacega dola, morebiti prelaganja poštno cesto, dalo prebivalstvu prilikoj zaslužiti si sredstev za pošteno preživetje do jeseni. — llclgrad, 3. februarja 1881. Motiš se, ako misliš, da ti kaj od tukajšnjega, zdaj zelo živega političnega kretanja povem, ali da bom o naših nadejali o sveti železnici, ktera hoče Srbijo z drugo Kvropo zve-zati, govoril — ali Ti kako godrnjavo v nei-menljivo grdem vremenu zapojem; — nič od vsega tega ne. Poročali ti pa hočem o jednom prizoru, kateri me je zelo razveselil in o katerem razširjati znanje tudi v slovenskom svetu ne bi bilo v zaman. Znano Ti je li, kdo in kaj je .sveti Sava*?; — Ker jo ta izključno lo srbski svetnik, dvomim ;' hočem to tora j v malih črticah objasniti o njem. — Ta svetnik jer živel v 13. veku (; 1300:), bil je siu kralja Nemanja 1. in brat srbskega cara „Stevana prvovončanegau ; odrekel so je njen.u pripadajoče krono carstva srbskega, postal menih iu dospel v kratkem času do vla-dičino stopnjo. — Kakor vladika jo počel svoje blago, za srbski narod plodonosno delovanje; zjediuil iu zmiril jo brata za krono boreča se, jednoga namestil carem, dru/.ega primoral iti v samostan. Po tem činu je uredil državo in ilvij,-nol v vseli njenih predelih šole in učilnico za duhovni stan iu za prosti narod. Sedež mu je bil večji del v Boki Kotorski blizu Novega *), kjer so šo zdaj nahajajo sledi lazvalino i ostanki velikega samostana „svotog Save". — Srbski narod časti iz hvaležnega spomina blažega vladiko ko svetnika, drži ga v občo pokroviteljem vseh učilnih zavodov srbskih in praznuje njegov dan z vso slavo. — Baš pred nekoliko dnevi praznoval se je spomin sv. Save, in priložnost mi jo bila dana, vdeležiti se to vrlo zanimive in pomenljivo svečanosti, O tej hočem Ti pripovodati i to i/, uzroka tega, da doznaš, kako lopiin, poetičnim načinom so uredjivajo šolsko razmere i kako zdravi in krepki temelj imado učilni zavodi v narodu srbskem, klorega naši in sploh sovražniki slovenskega sveta imenujejo divjega, neomika-nega i. t. d. — fiola, o ktorej hočem pripovodati, je Razredna osnovana za dečke in deklice v predmestji belgradskem pod imenom „Palilula"; stauovniki so po največjem dolu kmetovalci in uopremožni, a tem veselejši jo prikazen marljivosti za izučavanje svojih potomcev. — Praznik jo v vsem srbskem svetu; uarod ido v cerkev iu po božjej službi zbere so v šolskem poslopji. Svitlo iu prostrano sobe so oza-Ijšaue zimteljenjein; v najvećoj v sredini je postavljen majhen oltar se sliko sv, Savo, velika *) Castelnuovo voščenica gori rumenim plamenom, pred sveč-njakoiu leži velika pogača iu na ploščici kuhano i posladeno žito. Okolo oltarja stoje duhovni v opravi, za njimi zbor došlih občinjanov, v dotikajoči sobi pak vidiš glavo do glave male učence in učenke čakajoče dojdočih sturi. Duhovni prično z molitvami, otroci pak od-ppvajo dovtipne pesne jasnim milini glasom. Blagoslovljeno je žito, biagoslovljena in prelomljena na v/ križ pogača, pozdravljan in blagoslovljen navzoči narod z besedami: „da je Bog in mir med vami*. Nikdar še nijsem čutil tako kakor danas, kako to ogreva srce. ako čuješ iz ust starega sivolasega, sivobradega, lepega moža, v svojem materinem jeziku, v prosti dvorani učiluega zavoda, — pozdrav miru: Da je Bog iu mir med vami! — 1 bil je mir med nami; oni mir, ono zadovoljstvo, ktero človek čuti po izvršenem dobrem delu. — Služba božja je dokončaua, duhovni iu vsi drugi navzoči zavzeino mesta in ko se polegue majhen šum, nastopi majhen deček, da pročita govor, kteri nazna-čiva pomenljivost denašnjega dne, za njim pak počno nastopati mali učenči in učenke, da prošto na pamet, prepovedajo naučene si pesne vzete iz obilega zaklada srbskih narodnih pesni. Čuditi so je moral vsak nennvadnej izurjenosti iu vrlini malih, ktera se je v tem predavanji kazala; poln veselja iu zadovoijaosti moram čestitati mlademu zarodu k njegovoj bistroumnosti in nadarjenosti. — In kake so to bile pesne, kterih so se, po dobrih učiteljih izbrani mali naučili, in kakor se je po izgovoru in izrazu obraza videlo, popolno umeli! — To so lepe pesne srbske, polne domoljubja, polne nauka požrtvovalnosti za svoj narod, in take pesne in nauke vpiše mladi dečak, mala deklica živo v srce, nauči se ljubiti svoj narod, poštovati ga, in biti njega ponosen To jo prava odgoja mladine. Bridko mi je bilo v srcu spomitijajoč se mojih šolskih let, onega temnega časa, ko so nijsmo nič tacega učili, — brr! — Beži spomin, ue kvari ini veselega dne! — Po izvrstuej tej skušnji pročita jeden vrlih učiteljev računski sklep odbora za oblači vanje šolskih otrok. Ta dobrodelna osnova obstoja uže od 1872. L, nje dohodki so izključljivo dobrovoljni doneski palilulskih stanovnikovi nje ustanovitelj, sedanji prvoseduik i ii roko voditelj je profesor Jefta Gjorgjević, poštenjak nenavadne baže; pod njegovim u pravlja-njem je dospela ta osnova do izvenredno dobrega stanja. Izven trdega tnaloga kapitala, obleklo se je iz osnovnega zaloga 9fi otrok i to možkih in ženskih z dobro delano močno in toplo obleko. To jo v istini nenavadni dokaz marljivosti priprostoga, iiepromožnega, a svoje dolžuosti svestega raroda iu mnogim našim slovenskim občinam more služiti to v izgled. ZvrSil je predavač izvestje točuo, sedel v naš krog iu — neso se na ploščicah čaše z vinom, slivovicem, v sladkor skuhanim groždjem in višnjami in vsakemu uavzočemu se posluži; trkajoč s čašo želi se domačinu, kteri jo za vsako leto po priprostom izboru odbran, in kteri svojo to leto na njega s padajočo dolžnost na samo svoj račun izpolujevaje poslužuje „srečna slava", — na vrtu pokajo možuarji iu otroci obdarjeui se sladkim žitom in belim kruhom se odaljivajo v lepem redu domov. Za njimi otido i vesola množica iu polaga dobrovoljni svoj donesek na oltar prosveto i omike; bogatejši daje mnogo, siromašni daje malo — a daje vsak; tako se skupi prilična svota, iu zagotovljeno je društvo, da more v prihodnjem letu zopet izvršiti svoj blagi namen. — Na večer je bila prirejena i v ta dobrodelni naineu majhna veselica s plesom, ktoro se je vdoležil dobrosrčni in priprosti svet. Kolo so zasučo, in roko v roki v veselem pogovoru so vije v zmernem taktu društvo na okolo. — Sili se mi naša preprosta pesnica v spomin: „Slušaj, kak se gode, poje — to življenje je lepo!' 1 v resnici — tako življenje je lepo. — To je tako lep iu prirodno prost iu poetičen prizor, da nijsem mogel drugače, nego da Ti o njem poročam, ker vem, da Te tako stvari, ktore so našemu slovenskemu, našemu ljubljenomu narodu v korist, gotovo zauimivajo. — V Idriji, (1. februarja. Idriška narodna čitalnica je napravila 2. t. m. svečanost v spomin Vodniku v. g. F. Tujčevi pivarni. Vdeložilo so jo to veselico liinogobr juo število ljudstva in odlične gospode, tudi g. dekan in dvorni svotovalec g. Lipold sta jo počastila se svojim prihodom. Ob 8. uri je godba zasvirala načo naroduo himno „Naprej". Potom je nastopil pevski zbor, pod vodstvom mladega provo vodje g. F. Trovna i u žel obilo pohvale. Deklamacija „Vodniku" jo deklamovala lju-beznjiva gospodičina Lapajno tako dobro, da jo občinstvo veselo iznenadila. Nehote som si mislil: Tak jo sladka, tak je inil»,| Ko bi roži'o dihala, Krasim kakor bi no bila V rajskoj rosi kopala. Igra „Bob iz Kranja" se je vršila prav dobro, saj so pa tudi moči bile, da z njimi sme „čitalnica" ponosna biti. O. g. Kos, Goli, Tratnik, gospodičini Lapajno in Punčiih, to so res dramatične moči. Obila pohvala in burni plosk sta odmevala po dvorani, ko je zagrinalo palo. Obilo smeha je vzbudil tudi „Palček". S .Palčkom" ju bila beseda končana, iu začela j^ skupna zabava, začel je ples iu zasukal se je mladi svet v prijazuej dvorani, ter se sukal do (i. ure zjutraj. Take živahnosti, tako splošne dobre volje uže davno ni bilo v Idriji. Na xdar! —I— V Sežani, 8. februarja. Tnkajšna čitalnica je skleuola v seji dne 17. decembra p 1. napraviti veselico za nesrečne po potresu hudo zadete meščane hrvatskega glavnega mesta Zagreba. — Od čitalnice izvoljeni veselični odbor se je trudil, da je z ozirom na namen veselice dosegel, kar je bilo mogoče, in da so se točke sporeda vršile prav povoljno. — In to jo veselični odbor tudi dosegel, kajti igro: „Nemški ne znajo", dvogovor: „Bojoinir i Ljudmila", in pevski kvartet je hvalilo občinstvo z neprenehljivim ploskanjem, plesa željni pa so se sukali do 5. ure zjutraj pri izvrstnem sekstetu godbe 79. peš — polka Jelačiča. — Cisti dokodek te zelo posrečene veselice znaša 78 for, koji znesek je veselični odbor za omenjeni namen poslal magistratu v Zagreb. — le Tlnjana, 30. januarja. Te dni smo tukaj imeli občinske volitve; pobili smo z ogromno veČino oderuhe kamele: 15. je naših i le 3 so karneljani; pa 5e teh ne bi bilo, da ni prišel iz Paziua bogati lahon Mrak Križancev strašit. Pri vsem tem so ti trije le za dva glasa prodrli. Kameli i njih privrženci, irredentovci, so delali i grozili strašno, i inone je grabil Quarantaotto, naj glasujem za oderuhe, a jaz sem mu odgovoril, da nečem, pa naj me takoj iz kuče prožene. Hvale so vredni Tinjanci, Križanci i Supetarci, ker so pri vseh pretnjah večidel glasovali za naše pošteue narodnjake. Mi bi prav lahko bili priborili vseh 18 občinskih sedežev, če tudi je prišel iz Pazina kregulj Mrak, kateri ima vse Križance na rovašu in v žepu, da se nista nam izneverila in hrbet obrnola dva inoža, katera bi uže po svojem poklicu morala biti luč soseski in učiti in svariti, da zadene božja kazen tistega, kdor siromaka, svojega bližnjega guli in odira. Izgovor, da se nečeta mešati i „zamjeriti*, obudil je mej nekaterimi volilci tako nevoljo, da so mračnim obrazom brez glasovanja zapustili volišče. Ah, gospodine uredniče, nam je gorje! Da bi nam pomogla inajka Božja! Oui, ki imajo v rokah našo osodo, nemajo srca za ubogi hrvatski narod v Istri! Naša „Giunta" ne pozna Hrvata, naši uradniki so večinoma kukavice, prijatelji karnelom, ki nam kožo dero z izstradanega telesa ; prizadeva se vedno bolj smelo in oblastno lrredenta polutanov iz Pazina i druzih mest, da nas bi osrečila, i celo oni, ki so dali zaupnico poreškemu biskupu v „folium dioecesanum", ustavljajo se c. k. pravičnemu deželnemu Šolskemu nadzorniku, gosp. Klodiču, ki hoče, naj hi bile v hrvatskih občinah hrvatske šole, kajti zahtevajo italijanske. IzukerstOvi apostoli so govorili v Jeruzalemu vsaceinu narodu v njegovem jeziku *) — ^^^ Iz Doline, 12. februarja. Na dan učiteljskega zborovanja, t. j. 24. t. m. priredi tudi dolinska čitalnica pervo besedo s tem le programom: 1. Govor. 2. Petje-kvartet: „Luna sije". 3. Dvogovor: „Slovo" 4. Pelje-zbor: „Frankopanska" 5. Deklamacija: „Ljubav do doinoviue" 6. Na citre: „Koženkravt, nagel iu rožmarin 7. Petje-zbor; „Mihova ženitev". 8. Igra: „Županova Micika". 9. Petje-zbor: „Na straži". 10. Tombola. Začetek ločno ob 6. zvečer. Vstopnina za noude 20 kr., sadež 10 kr. Uadodarnosti se ne stavijo meje, ker je del dohodka iibožuej šolskej mladini namenjen. K obilni vdeložbi uljudno vabi. _ Odbor. **) Skofjnloka 14. februarja. (Nesreča nikdar ne počiva, konjsko meso, samomori). Ne čudite se, Tržačani, da tudi v Železnikih konjsko meso jedu, ne le v Trstu. Nekemu gospodarju se je pripetila nesreča, da si je njegov konj nogo /.lomil v gozdu, gospodar naprosi mesarja, naj ga gre zaklat, da se ue bo mučila živina; h krati gre po konjača v Loko. Ko pa pride na mesto s konjedercem, dobi samo glavo in čreva, drugo je zginolo, koža pa jo bila pri usnjarju D. Ustrelil se je te dni tukaj mlad fant, Ivau Hafner, klobučar se samokresom v trebuh, da je v 5 urah umrl. To jo žalostno za naše mostice. Prav to je hotel storiti tudi žandarm Slabič, nastavil je puško pod brado, pa se je slabe zadel, odnesla mu je krogla nekoliko brade; peljali so ga v Ljubljausko bolnico. Neinčurje pri nas počasi slana vzame. Zagradce. *) Oprostite, daljo no moremo, v svojo žalost moramo javno izroči, da krivico, katoro delajo nekateri, niso — krivico. (Uredu.) **) Ml smo natisnoli vso, kar nam jo v roko prlSlo, /a noprijoto roči no moremo dajati odgovora. — I.« nekoliko vrstic, poslanih i i Kopra *a podlistek, imamo še v rokah, teh pa zato nismo dali v tiskarno, kor jo gradiva preiualo, lo takih 30 vrstic, zato čakamo nadaljevanja. Siuor doboste k malu pismo, katero bi Vam bili u Jo poprej pluli, da nismo t dolom tako preobloženi. (Uredn.) 11772985 EDINOST Politični pregled* Poslanska zbornica je sprejela zakon, p» katerem imajo vprihodnje kvarte brez razločka kelekovane biti ter se iz tujih dežel ne bodo smele uvaževati. Nu, zoper ta davek gotovo noben pošten človek ne bo tožil. — Zdaj je na vrsti šolski zakon, uvesti se ima nekaj olajšav pri obiskovanju ljudskih šol, kar je potrebno posebno v tistih deželah, v katerih je uvedena osemletna šolska dolžnost. Dr. Vošnjakova pritožba v budgetnem odseku, da se gode krivice Slovencem na Primorskem, Koroškem in Stajarskem, ni ostala brez vspeha. Čujemo, da je grof Taaffe takoj ukazal preiskavo, je li res, da so hoteli žandarji nečega Slovenca zapreti, ker je pel cesarsko pesem i poroča se nam iz dobro podučenih krogov, da se je nekaj tacega res pripetilo v Istri, pa s prva vse potlačilo. Dr. Vošnjak je tudi dne 12. t. m. v bud-getnem odseku zahteval, naj vlada v učiteljskih pripravuiščih izvrši lansko leto stavljeno in sprejeto resolucijo. Vladni zastopnik se je pa s tem izgovarjal, da sta se kranjski in štajarski deželni šolski svet zoper to izrokla ter da potnanjkuje šolskih knjig!! Dr. Vošnjak je nazore vladnega zastopnika krepko zavrnol in tudi češki poslanci so se potezali za slovenske pravice. Poljski poslanci so v sedanjem zasedanji izgubili uže tretjega poslanca, umrl je namreč Skrzinski, ki pa je svoj plašč rad po vetru obračal ter se bolj nagibal na levo, nego na desno. Z liberalnega drevesa pada počasi list za listom. Znani sekcijski načelnik v ministarstvu za poduk, g. Lehmayer, desna roka Stremayerju, premeščen je v upravno sodišče. Neposrednjih davkov se je lansko leto vplačalo 94 milijonov, posrednjih pa 11)1 milijonov; sam tobak je nesel državi 38 milijonov gold. čistega dohodka; vladi se je predložila opravičena prošnja, naj bi se smel tudi pri uas sejati, ker zakaj bi se nam kratile tiste pravice, katere imajo posestniki v ogerskih deželah v svoj dobiček, a v našo škodo. V Pragi so bili 12. t. m. vsi češki časniki zaplenjeni; kak vrišti bi nastal, ako hi se tista-vovernim dunajskim listom kaj tacega pripetilo; vse bi upilo, da je ustava, nemštvo, država i kedo ve, kaj še v nevarnosti. Na Ruskem se delajo priprave za ustavo; vlada je tudi Poljakom vedno prijazuiša; uže jim dovoljuje poljški jezik v srednjih šolah. Staro sovraštvo inej Rusi in Poljaki se polega, poljski in ruski časniki govore za spravo in prijateljstvo mej obema narodoma. Pri vzetji trdnjave Geog-Tepe je padlo 10.400 Tekincev. Uazkropljenci so vračajo iz puščav ter orožje oddajajo; več kanov je prišlo k Skobe-Ijevu v ostrog ter so se mu podvrgli. Generalu Skobeljevu, ki je Turkmene tako sijajno zmagal, pošlje ruski car pomoč, da prodore do Merva, glavnega Turkmeuskega mesta, da deželo pomiri iu stalno zveže hvalinsko morje čez turkmensko stepo z mejo kitajskega cesarstva. Uže se tudi na to dela, da se napravi že-lezuica od omenjenega morja v Indijo. Angleški bogataši v ta namen uže denarja ponujajo. S turkmensko zemljo je Rusija veliko pridobila, ker je svoja posostva v Aziji v celoto združila in roparstvu in razbojništvu divjih rodov konec storila. Bizmark se zdaj močno prizadeva, da se ohrani mir mej grško in turško državo, on sain prorokuje mir, njegov časuik pa trobi v bojuo trobento. Tudi general Moltke dokazuje, da je vojna potrebna svetu i Nemce opominja, da so mej romanskim in slovanskim mlinskim kameuom. Irskej zvezi od dne do dne raste pogum, skoro vsi Irci so uže oboroženi, vse ljudstvo je razburjeno; kraljičino palačo Windsor v Londonu noč i dan stražijo, kor so Irci na sumu, da jo hote v zrak spršiti. Boerci v Afriki so zopet hudo natepli Angleže, ki so vse častnike zgubili. Zajeti so od vseh strani, morali se bodo Angleži udati Boer-cem, ako ti nagle in zdatne pomoči ne dobi$. Na Spanskoin so je promenilo miuisterstvo, na krmilo je prišla svobodoljubna stranka; zato se je državni zbor razpustil in razpisale se novo volitve. Politični izgnanci so pomiloščeni ter se smejo doiuu vruoti. Govori se tudi, da se Španska pripusti v družbo velesil. DOMAČE STVARI. Prestolnl nastopni k je prišel na svojem popotovanji 13. t. in. v Zante. Ladija Miramar se je zarad silnih valov iz južnega vslioda tu ustavila, včeraj pa je prišla v Aleksandrijo. Tržaška čitalnica je napravila zadnjo suboto velik ples, ki je bil prav živ, krasen, sploh je bila vsa zabava prav srčna. Novačenje. Nabrati se ima letos na Primorskem 1497 novincev za stojno vojsko, oziroma vojaško mornarico iu 150 mož za nadomestno reservo. Stava bo: v Trstu 1. 2. 3. 4. 5. 7. H. 9. marcija. Na Goriškem: v Ajdovščini 4. 5.; v Gorici za mesto 7. 8.. za okolico 9. 10. 11. 12. 19., v Kanalu 15. Iti., v Cervinjanu 10. 11. 12., v Tržiču 14. 15., v Tolminu 18. 21. 22. 23. 24., v Bobu 2ti. 2*., v Sežani 20. 28. 29. inarcija, v Komnu 31. marcija, 1. 2. aprila, v Gradiški 4. 5. aprila, v Karminu 7. 8. 9. aprila. V Istri: v Kopru 21. 22. 23. 24. marcija, v Piranu 17. 18. marcija, Podgralom 7. H. 9. aprila, v Buzetu 4. 5. aprila, v Bujali 20. 28. marcija, v Poreču 30. marcija, v Pazinu 28. 29. 30. marcija, v Matavunu 1. 2. aprila, v Hoviniji 1. aprila, v Pulji 4. 5, 6. aprila, v Labinu 8. 9. aprila, v Voloski 11. 12. 13. 14. aprila , v Cresu 22. aprila, v Krku 25. 20. aprila, v Lošinu 19. 20. aprila. Clttadinn za pust. Cittadino je prinesel zadnje dni polemiko proti spomenici društva »Edinost". — V tej polemiki se norca dela iz Slovencev, češ da je bomba, ako trdimo, da nas je v Trstu in okolici bliio 60000; potem pa pravi, da hoče morda paue Nabergoj postati tržaški namestnik in da morda bi radi Slovenci imeli tudi milijone Reineltove in drugih. — Na to odgovarjamo Cittandinovemu uredniku tako — le: „11 numero degli Slavi a Trieste e territorio ascenderebbe auche a 80000, se eom-prendervi vogliamo anche tutti i rinnegati slavi, i di cui padri ancor viventi non parlano, che lo slavo ed i quali (rinnegati) appartengono pur-troppo ancor sempre alla nazione slava, come p. e.: Marinac, Uskokovič, Antonac etc. etc. etc. In quanto a Nabergoj, sebbenchč esso non aspira a nessuna carica ed £ un seinplice possi-dente del territorio, cionnonostante merita piu atima, che certi redattori coiramor patrio ali-mentatodal cosidetto „nervus rerum gerendarum" e sarebbe sempre meglio, che esso regerebbe le sorti patrie, che non certi patrioti privilegiati e certi deputati a tout prix, i quali non si ver-gognano di pittoccare i voti alla povera plebe slava. Nabergoj e un semplice uomo, questo sappiauio tutti, pero quale deputato fece ulti-mamente piu per la sua patria Trieste, come tutti gli altri celebri deputati Triestini e tutte le deputazioni di celebriti finanziarie e „patres patriae"; di ci6 teniaino le prove a disposizione del redattore del Cittadino. Finalinente sappia il detto Signor redattore, che gli Slavi non ebbero giamtnai idee comunistiche, delle quali piu o meno imbevuti sono certi redattori d i fogli libe-ralissimi, e che gli slavi non aspirano ai mi-glioni di Reinelt, ma questo pu5 dormire sonni tran-quilli fra essi, come ci6 fanno tante migliaja di stranieri, che si sono procacciati delle belle so-stanze tra e tnediante questi poveri slavi. — Noi slavi certamente non c'inckiniamo avanti uu miglionario qualunque, perche e miglionario, se desso non ha altri meriti e siamo piu che convinti, che anche il Cittadino non ha fatto gran servizl ai Sig. Reinelt etc ; prendendoli sotto la sua salva guardia, come ci pare, per puro servilismo, — Mi si znamo pošteno služiti kruha in ne potrebujemo tujih milijonov, kajti um nam je dan, Breča nas išče, ako nijsmo zaspani, uže marsikateri Slovan je postal v Trstu milijonar, pa bode še, vkljub Cittadinu. — Tržaški krčniarjl so zadnji teden poslali deputacijo k. c. k. deželnemu namestniku in prosili, da vlada ne bi potrdila sklepa mestnega zbora, po katerem se ima naložiti 2 gld. vžitnega davka na vsak hektoliter piva. Deželni namestnik je deputaciji zagotovil, da hoče to stvar temeljito preiskati in vladi podatke sporočiti. Krčmarji se nadejajo, da vlada omenjenega sklepa ne potrdi. Kadeti so imeli 11. t. m. sijajen bal v: Politeami Rossetti, bil je zelo obiskan in prav živahen. Za Zagrebčane je poslal dalje: V. gosp. kanonik And. Sterk 5 f. Ta in vse prejšne svote so se izročile g. M. Poliču, članu podpornega tržaškega odbora. Potrjen lakon. Cesar je potrdil v goriškem deželnem zboru sklenjeni zakon, po katerem se izrekate za skladovni cesti: nadaljevalna cesta ob Idrici od sv. Lucije skozi Modrejce in Ko-zarišče do državne ceste, potem cesta od Divače v Lokev. Izmej skladovuih cest pa se izbrisujejo cestna črta od sv. Lucije ob desnem bregu Soče do državne ccste „pri Munihu'; cesta od Štorij kozi Kazlje in Avber do skladovue ceste Kobdil-Opčiua, in kos ceste od Divače skozi Ležeče proti Naklemu do skladovue cesto Škofije-Naklo-Lokev. Gosp. Noill, slavni operni preveč i naš rojak, deluje z velikim vspehom pri italijanske] operi v Odesi. Ondolni časniki ga jako hvalijo. Veliko, ncuisko mesto Tržič ua Kranjskem, ki pošilja svoje poslance na „partheitage", ima 2200 prebivalcev po zadnjem ljudskom popisu, za Nemce se jih je zapisalo lo 80, vsi drugi za Slovence. In teh 80 pobizmarkovanih dola tak „ovbe" po svetu! General Vesten vek In hrabra njegova armada. Zloglasni litijski okrajni glavar gosp. Vestenock jo predzadnjo nedeljo se svojimi pajdaši šel v bližnji Šmarten. 'lam so se dobro napili i proti polunoči domu prišli. Da so pa pokazali svoje junaštvo, razbili so c. k okrajnemu komisarju vsa okna s kepami in opekami, to se ve da, pod vodstvom g. Vostenecka. Ta hrabri čin je litijsko ljudstvo zelo razburil in litijsko županstvo je bilo primorano vložiti deželnemu načeluištvu pritožbo. Taka dela pač najbolj pričajo blaženost nemške kulturo na Kranjskem. C. k, okrajni glavar in deželni poslanec daje tak izgled kraujskomu ljudstvu!1 Ali je kedo uže kaj tacega slišal! Nesreča. Iz Jelšan se nam piše, da je 9. t. m. nek otrok v »beli zgorel. Mati unije poprej pri ognju plenice grela, potem pa šla od njega, toraj je skoraj gotovo, da ga je povila v tleče plenice. Matere, bodite pri otrocih zelo previdne, nesreča nikoli ne spi; vsak dan beremo v časnikih enake nesreče. Otrok nikoli ne puščajte brez varstva, pa tudi nikoli jih k sebi v posteljo ne jemajte; skoraj vsak dan beremo, da je ta in ona mati zadušila dete v spanji, ker ga je po noči k sebi vzela. Bodite tedaj zelo skrbne, da ohranite otroke in dušni svoj mir, ker strašno mora trpeti mati, katerej se po malomarnosti pripeti taka nesreča. \i Brkinov smo prejeli dopis, ki govori o petji v Brezovici in družili tamošnjih razmerah, o katerih se je v Edinosti uže govorilo. Ta dopis iz vešče i verevredne roke svetuje, naj bi šolski svet v Materiji poskrbel učitelja, ki zna za potrebo orgijati in pevske moči vežbati, ker sicer ni mogoče zahtevati boljšega petja, nego je zdaj. Dalje priporoča ta dopis, naj bi se tudi za to skrbelo, da se mej pevci in pevkinjaini budi veselje tlo petja i naj se nekoliko podpirajo. Ako bi bil to g. dopisnik iz Rodika pomislil, ne bil bi srda nad brezovskimi pevci in pevki-njami razlil, ampak drugače bi bil govoril. Dopisnik dalje pravi, da bo petje od dne do dne slabše, ako se šolski svet za to ne bo brigal. — Mi spolnujemo tedaj le svojo dolžnost, ako to stvar prijazno priporočamo tistim, kateri jo im^jo v svojih rokah. Dopisnik se spominja tudi g barona Ma-rencija iz Odoline ter pravi, da bi on, ako bi še živel, rekel: Domine, to naj se zboljša Novo ustanovljena podružnica goriške čitalnice priredi 29. febr. zvečer prvo veselico s tem lo sporedom : 1. Pozdrav gospodarnika. 2. Petje ,Jaz sem Slovan". 3. Deklamacija: „Zgubljeni raj". 4. Petje „Domovina mili kraj" 5. Šaljivi dvogovor. 6. Petje »Triglav«. 7. Tombola z dvema dobitkoma 8. Petje Kocijančič-ev .Venec". Nazadnje bo ples, pri kterem bo svirala vojaška godba. Pri veselici bodo sodelovali šein-peterski, solkanski in goriški pevci. Želimo mladi podružnici sijajen uspeh! — RAZNK STVARI. Velika meita na Angieikem imajo po le-tošujom štetji prebivalcev: London 3.707.130, tedaj skoraj osemkrat toliko, kakor vsa kranjska dežela, Brighton 109.062, Portsmouth 136,671, Norvich 86,437, Bristol 217.185, Plymouth 75.700, VVelverhampton 76,850, Birmingham 400.080, Leicester 134,350, Nottingham 177.904, Livorpool 54)1,834, Manchostor 364,445, Salfold 194077, Oldharn 119 658, Bradford 203,544, Leeds 326,158, Sheffield 312,943, Hull 152,980, Sunderland 118,927, Nevvcastle 151,822. * • • Tiskarske in pisarske greike imajo često osodopolne nastopke. Nedavno se je nekaj smešno izburjeuega prigodilo po tacej greški nekemu trgovcu v Sv. Luizu v severnej Ameriki. Najprej se mu je sporočilo, da je njegova žena zbolela; na to on po brzojavu praša njenega zdravnika v New-Yorku, kaj je ženi. Zdravnik odgovori: „No danger-Your wife has had a child. If we can keep her from haviug anothor to night, she will do well". To je: Ni nevarnosti Žena je dubila otroka, ako bomo mogli ubraniti, da nocoj še enega ne dobi, bode vse dobro." Ubogi soprog te strašne poslanice ni dobro razumel ; kesneje se je razjasnilo, da namesto besede „child (otrok), mora biti chill, to je: mrzlica. Obćevalni jezik. Kako delek v popisoval nej poli ne kaže le to, da so hoteli vane ponoinčiti opirajoč se mesto nemško, temuč skoraj tako je general Filipovič v Obćevalni jezik nemški s narodnosti. vrednost ima ta preiti sploh za živenje, na Dunaji vso Slona to, da je dunajsko povsod uepriličnosti: Pragi zapisal v polo: pridrškoui slovanske Trgovina na Reci ne kaže posebnega napredka, kakor so je mislilo, ker so Madjari vse poskusili in potrosili obilo denarja v trgovinski vspeh. Leta 1880 jo bilo z Reke z angleškimi parniki društva „Adrija" izvoženega blaga 812829 tonelat v vrednosti 9. milijonov f>95 tisoč 652 gl. Polovica vsega blaga je bilo moke, drugo blago jo bilo: doge, dile, tramovi, parketi in hrasti. Angleška družba „Adrija se je uže obr-nola do ogorskega ministerstva naj jej dovoli vožnje ustaviti ali pa naj jej poviša podporo. Toraj bo izguba. * * • Umetnost in narava. Slavni italijauski pesnik Dante se je pričkal se svojim prijatoljem o tem: jeli močnejša umetnost ali narava. Dante je trdil, da jo umetnost močnejša, prijatelj pa nasprotno. Dante se je sklicaval na svojo vežbano mačko, katero je sam naučil, da mu je svečo mej tacama držala, ko je on bral, In zares je mačka to delo prav dobro znala. Prijatelj pristane na posknšnjo ter prinese dve živi miši, in ko j« mačka gorečo svečo držala, izpusti mUi, ki ste šviguolo po sobi. Mačka opazi miši, spusti svečo, ter plane po naravnem nagibu na miši. Dante je moral priznati, da je narava močneja od umetnosti. Tržno porodilo. Kava — brez spremembe, kupuje se po zadnjič naznanjenih cenah. Olje. — kupuje se nekoliko ceneje, posebno pa lino namizno, katero se kupi deues po f. 02 do f. 65.—, jedilno pa po f. 40 do f. 44.— Sadje. — Sultanina je poskočila za 2 do 3°(1, opaša za 1°0, vse druge baže brez spremembe. Sultanina stane denes f. 32 do f. 41.—, opaša f. 22 do f. 23.— rožiči f. 8 do f. 12., fige v vencih f. 17 do f. 17*/»- - Hiš. — je tudi zdaj tako po ceni, da uže več let ni bil tako; denes stane italijansko blago f. 16 do f. 21 Vt, Uangoon pa f. 18 do f. 14'~ Mast in špeh. — To blago še vedno sili više; cene so zdaj tako visoke, da more ogrsko blago zdatno konkurirati z amerikauskim; vsled tega izostajajo naročbe in ne ho nobene kupčije, dokler sopet ne padejo cene vsaj za5do6.n/0. — Denes velja mast amerikanska f. 62 do f. 63' „, špeh pa od f. 54 do f. 65. — Petrolije. - Dobro smo pogodili našim trgovcem, ko smo zadnjič rekli, da petrolije gotovo poskoči, kajti denes je skoro za '/, gld. I viša cena, nego pred 8. dnevi in ta cena utegne Še kaj poskočiti; denes velja petrolije f. 13.— Domaći pridelki. — fižol je vsak dan cenoji; rudeči se kupuje uže po f. 10V4, bohinec f. 11'/,, koks f. 12'/,, beli f. IOV„ mešani f. 8> . — Maslo vsak dan draže; denes stane nže f. 103 do f. 104. — Slive v dobrem menenju brez spremembe. — Korun po f. 3'/,. — Žito. — brez spremembe; nova koruza po f. 6s/t. - Les, drva, seno slama i. t. d. — brez posebne spremembe. Šora* dne 16. februarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . 73 gld. 15 k Enotni državni dolg v srebru . 75 „ 26 „ Zlata renta.......89 „ 05 , 1860, državni zajem .... 130 , 50 . Delnice narodne banko . . .814 , „ Kreditne delnice..........290 „ — „ London 10 lir sterlin ... 118 , 45 w Srebro........— , — „ Napoleoni.......9 , 34 „ C. kr. cekini......5 „ 50 „ 100 državnih mark . ... 57 - 75 . Državni nJem z loterijo od leta 1860. Izžrebane so bile 1. februarja 1881 na Dunaji te le serije: 98, 188, 397, 355, 555, 698, 790, 803, 919, 1070, 1770, 1899, 2474, 2549, 1003, 9849, 2872, 2009, 3109, 3017, 3683, 4047, 4182, 4302, 4705, 5:»20, 5877, 5937, 0057, 0100, 0402, 0022, 0070, 7031, 7403, 7429, 7851, 8172, 8420, 8090, 878a, 8790, 8827, 8801, 90|fl, 9059, 9207, 9214, 9983, IUOOO, 10092, I0209, 10448, 10879, 109)8, 11.131, 41400, 11575, 11090, 11843, 12073, 12089, 42339, 42810, 13319, 13539, 13078, 13712, 13741, 13822, 13881, 4.1928, 14240, 14203, 14354, 44401, 14815, 15594, 15068, 10139, 10100, 10074, 10842, 46899, 100(8, 10902, 17204, 18071, 18092, 18303, 18454, 18805, 48850, 49000, 19101, (9171, 19294, 19010, 19827, 19898. Številke se izžrebajo 2. maja 1881. Javne dražbe. V Bujah posestvo M. Mihe Vardabasso, cenjeno 232 gl., 28. februarja, 28. marcija, 30. aprila od 9. do 12. ure, potem: Zemljišče Antona GardoS iz Krasice, cenjeno 388 gl., 1. marcija, 1 aprila, 2. maja od 9. do 12. ure. V Trstu del hita St. 130, 132, 186 za magistratom Girolaino Bartoli, cenjeni 17796 gl. 21. februarja, 21. marcija, 21. aprila od 10. do 12. ure. V Kanalu posestvo Antona Valentinčifi iz Vrha, cenjeuo 355 gl. 20. februarja, 2. iu 20. aprila, od 9. do 12. ure. V Ajdovščini hiša in posestvo umrle Antonije Bratina, cenjeni 3429 gl., 28. februarja 2y. marcija, 30. aprila od 10. do 12. ure. V Gorici, zemljišča Blaža Kustrin iz Bilje 11. marcija 20 aprila od 11. do 12. ure. V Trstu, posestvo Andreja Stoka na Kon-tovelju, cenjono 2448. gl. 12. marcija, 19. aprila od 11. do 12. ure. V Bujah, zemljišče Ivana Jugovca iz Krasico, cenjono 688 gl. 26. februarja, 26 marcija, 20 aprila od 9. do 12. ure. V Tolminu, zemljišče Lovreta Tona iz Ur -šine, cenjeno 2262 gld. 2S. februarja, 28. marcija, 28. aprila od 9. do 12. ure. V Kopru več dolov hiš enega mlina in zemljišč Katarine Ubaldini, cenitev 1688 gl. 12. marcija od 9. do 12. ure. V Tolminu hiša in posestvo Ivana Štrukelj iz Koč, cenjeno 2640 gl. 22. februarja, 2}. marcija, 22. aprila od 9. do 12. ure. F. D r X O H T Knjigarna v velikom ih**. Ferdinanda Raffaeli Politeama Rossett* na korsl blizo vodnjaka napravi v satoto dLxi£ 26. t. mee. društvo KM > OST s pomočjo mnogih udov dclnl^kcsu dru«tvii in drugih rodoljubov VELIKO BESEDO S PLESOM. Igrali bodo zbrani dilelantje tržaškemu občinstvu priljubljeno igro „TT Ljvi"bljari© jo dajmo"; pel bode % mnogimi pevci tržaške okolice pomnoženi tržaški pevski /.bor IjHivicvo krasno kompozicijo: „Kdo Je mar" in druge nove prsmi. Svirala bode ?odba poprejšnjega okoličnnikvsfa bataljona. Vstopnina k besedi iu plesu bode <0 »oldov, na galerijo, samo k besedi, pa 30 soldov, — sedeži in palki pnsebe. Oisti dohodek so obrne po sklepu društva „Edinost." v dobrodelne narodne namene. Kedor obišče veselico, dobi pri vratih v dar eno slovensko knjižico koristnega zadržaja. — Natanjčni program se objavi prihodnji teden. V Trstu, 12. februarja 1881, OdUbor. Rojanaka čitalnica vljudno vabi k VELIKEMU PLESU s kutil ijonoin in srečkanjom, kateri bo V sabote dne 19. svečana 1881. — Sviral bode beneški kvintet. — Začetek ob fl. uri zvečer. Vstopnina za neudo 1 gld. ODBOR. I 3. Tudi se pri njom staro coikvono oiodje v ognju posrebri, pozlati, izčisti in popravi; zavezuje so tudi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kar naj bolj mogoče kratkem času in po nizki ceni izgotovil. Na blagovoljna vprašanja so radovoljuo odgovarja in vsako blago dobro shranjeno in poitnine prosto pošilja. tf—2 NEVARNA BOLEZEN ki napada mnogo ljudi. Ta liolezon so pridno z majhnimi nerodnosti v ielodou; So pa so zanemari, napade vos P.iiot, kakor oblati, jetra in sploh vso probnvllno človek zelo oslabi i le smrl ga moro bolečin oteti. Bolezni sami voikrat bolniki no utuojo. Ako vondar bolnik sam sobo vpraša, potom lahko razvidi, kdo in kakoina jo njogoTa bolo/on. Prašanjo; Ali imam kak« bolečino, ali mo ki\j tišči, ali teško sopoui po jedi V Ali so slabo čutim, ter so mi dola omotica? Ali so mojo o<"i rumenkaste? Ali nemam na jeziku, na nebu iu /obeh debelega žleuin, ko se zbudim in imam ii slab okus v ustih'.' Ali imam bolečino v lako-t nicali in na križu? Ali no čutim na desnoj strani kakor bi so jetra večala. Ali no ontiiu trudnosti in omotico, ako po koiici stojim/ Ali jo izeojanjo iz ledio nekoliko ali zelo barvano in nli bo dola vsedek v posodi? Ali so po jedi pri probavljanju trebuh naplhujo'! Ali so napravjajo vetrovi in so riga V Ali večkrat sroo močno no bi jo ? To razne prikazni no nastopijo vso k nialu, ali posamezno bolnika nekoliko časa mučijo in so prcdhodnloo zelo hudo bolozni. Ako bi so bolezon dalj časa zanomarjala, provzročuje suh kaSol in slabosti. Foznoio provzroči suho kožo z umazano rujavo barvo; na rokah in nogah jo vedno mr-zol pot. Ko so bolj mnoJ.i bolezen na jotrih in ledieah, zsčonjijo se tudi revmatično bolečino in navadno ozdravljanje te hudo bolezni j« popolnoma broz vspoha. Zelo važno jo, da so ta bolezon naglo in točno ozdravlja, jiroooj v zafotku, kar so lahko zgodi z malo zdravilom kar jo pravo srodstvo, da so bolezon odpravi, da so okus vrno in probavila v prav iu zdrav red pridejo. — Ta bolezen so imenuje „bolezen na Jetrih8 in pravo in najboljšo zdravilo jo „Shitker izlriek", napravljen iz zoli58, ki so dola v Ameriki za vlnsmika A. J. Vbito v Novom Jorku, Londonu in Frankfurtu na M. To zdravilo odpravi vzrok bolozni in bolezen samo v vseh delih prožen«. Zaloga za Štajersko, Koroško, Kranjsko, in Primorsko. V Colji: Jos. Kupierschmid; Baumbaoliovl dodiči. A. Marook; v Nemškem Landsborgu: llonr, Mllllor; v Gori ei: l Christo/oletti; v Gradcu: Fr X. Gsohihay, lekarna k sv. Ani, Minzgrabon; v Colovou; Fet. Birnbačhor Jos. Nussbaumer; v Ljubljani; Jul. pl. Trukozy ; v Mari-boru; Jos. Noss, V. Kflnlg; v Kadolei: A Koblok; v lio-ljaku; Kumpfovi dodiči; v Admontu; G, Soherl, v Kotlor-manu ; F. X. llling: v Hormagoru Jos. Kichtor ; v Kamniku J. Močnik; r Trstu: Lekarna al Camello Corso M Gior. lintta Forahoschi; Lekarna piazm Grandt; 1'aolo Boeea Vlastnik A. I. White; na debelo pri J. Hama, dipl, lekarnar, na Dunaji, II Hafaelgasso 10, in G. et R Frite, drogvist I Briinnerstrasso 5, in v Jiudapeštu: pri Jos. pl. Toriilc, lekarnarju, Kftnigsg&sse 12. 6.—1 Doslej Se nedoseženo zdravilo zoper TRGANJE PO UDIH in revmatizem pri čutničnih boleznih vsake vrsto, pri trganji v obrazu, glavoboli, trganji v ledjih, ušesih, reuua-tičnej znboboli, trganji v križu in členih, pri krču. splošnej slabosti mišic, pri tresenju, zamrlih udih zarad dolge hojo ali starosti, pri bolečinah v zace-ljenili ranah, pri mrtvudu itd. — je iz zdravilnih zelišč od lekarničarja TvlI. Hex'tea,'toxiy na Dunaju napravljeni zelhrnili ..Neuroxylin: N'eiirox)llii se rabi za v ribanje in ozdravlja zelo hitro in zanesljivo. Fri mnogih leta trajajočih poskusujah v civilnih in vojaških bolnišni-eah se je dokazal«, , daje »tirosjlln nuj-JboljSe bolečine tolažeče sredstvo, ki Uolaiitudi najhujše bolečine, ki se celo pri zelo zastara nih boleznih popolnoma preženejo, ( godna pri znanja slavnih zdravnikov In stotera zahvalna pisma to potijnjojo. ZDRAVNIŠKO PRIZNANJE. Gospodu Jul. llerbabii)' lekarničarju na Dui^ju. Ker je porabljen »uro\jlin, katerega ste Vi podarili garnizijski bolnišnici in jo pri nervoznej glavoboli na enej strani in pri mišičnem rev-inati/.inn z masiranjem vred zelo veliko koristil, zato prosim, pošljilo bolnišnici So 12 steklenic Ni'uroxvlin;i močnejšo vrsto. S posebnim spoštovanjem. Joiofov, dno 311 decembra I8TM. Dr. Fridr. Mckeliuniiii o. k. višji štabni zdravnik in voditelj garnizljske bolniSnice St. 12. Cena : 1 Steklenica (v zelenem zavoju) 1 gld. 1 sloklonica močnejšo vrste (v rudečem zavoju) za prntin, revmatizem mrtvudenjo I gld. 20 kr. po pošti 20 kr. za zavoj. Vsaka steklenica nosi kafior znamenje pristnosti zgoraj natisnciio po gosposki potrjeno varstveno marko. Glavna pošiljatvena zaloga za dežele: Na Dunaju, lokarnica „zur Barmherzigkeit g. J. Herbabny. Noubau, Kaisorstrasso l)0. Zaloge; Carlo Zanetti. lek»rnica via nuova 27. Na Reki: M. Searpa lekamičar; v Gorici: G. Christofoletti lekarniJar; v Ljubljani: J. Swoboda Jul: Trnkotžy lekamičar; v Puljl; A Vassermann, lekar-ničar: 12—S J. Glavna zaloga izvrstne PIVfi iz pivovarne STE1NFELD (liratov Rciiiiiigsliaiis v Gradcu) ^ m. iifiJAH jon. via deyli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah. se ponuja tako dobra prilika, da ae more izvrstna ura za cene kupiti. VELIKA RAZPRODAJA. Fo voej Evropi nastale poljtiike razmere so tudi Švica niso ognolo i zato se jo mnogo dclaCev izselilo, v.iled česar se ruSijo tudi fabrike. Tako jo i piva nsy-znanienitiša urarnica, katoro mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovano NVaschington Žepne uro so najboljše uro na svetu, izvenrodno krasno vrezljnne i vezene i po amerikanskom sestavu napravljene. Vso uro so na sekunde repasirano i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let. Zu dokaz gotovega poroštva i stroge solldnosll se s tem javno obvezujemo, da hočemo vsako uro. ki ni po volji, naaaj vzeti I zamenjati. Ii.OO Žepnih remontoir ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zaklopoom, Izvonredno točno na sekunde regulirano, razen toga po norem načinu eloktrogal-vaniški pozlačene, z verižico, medaljonom itd. po-poprej gold 25, zdaj ona lo po 10 gdld. 2(J kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, ua l'j rubinih, z emajlrraniin kazalom, za sekundo, kristalnim plošnatim steklom, poprej gold. 21, zdaj ena lo gold. 7.25, vso na sekundo ropariran*. 1000 ur na vretono, z izrezanim zaklopoom iz srebro-nikla, kristalnim plosnatim steklom, na 8 rubinih, najnatanjčniSo repasirano, z vorižico, medaljonom i žametnim etuisoiu, poprej gold, 15, zdaj ena lo gold. 5.00. 1000 ur na kotvo, iz čistega IU lotnega srebra, po c. k. puncovneni uredu pregledane, ua 15 rubinih, razen tega električno pozlačeno, najnatanjčniSo regulirano. To ure so poprej stale 27 gold., zdiyj pa stoje le gold. 13.40. 1000 Vashington remontoir žepnih ur iz pravega i!) 1 teškoga srebra, po c. k. puneovnem uredu progledano. Poroštvo so dajo, da so najtočnise na sekundo repasirano, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni troba nikoli popravljati. Taka ura jo veljala poprej gold. 115, zdaj pa so dobiva za neverjetno cono 10 gold Bazon tega so dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, ctui iz Samota i ključ. 1000 pravih zlatih i r za gospe, na 0 rubinih, prej 10 gold., zdaj 20 gold. 1000 remontoit ur iz pravoga zlata za gospodo ali gospč, prej 100 gold., zdaj 40 gold. 650 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, popvoj 0 gold. 75 kr. 650 ur budilnie z udarcem, ki prav dodro tolčo, najnatanjčniSo regulirane, tudi pripravno za rniz.no pisače; poprej 12 gold., zdal lo 4 gold. 80 kr. 650 ur z nibalom v najlopso Izdolanej visokoj gotičkoj omarici, navijajo so vsacih K dni, najtočniS« na čas regulirane, izvonredno lepo i krasne.— Ker ima talia ura še po 10 let dvnojno vrednost, no imela bi so v nobonej hiši pogrešati, posebno ker jo taka res krasota sobi. Tako uro so do-prej veljalo po ',15 gold., zdaj pa izjemno lo 15 gold. 75 kr. Kadar se naročujej* ure t nihalom, treba je I ziigotovš«' priložiti zngotovščlno. Napis: 8-6 RAZPRODAJA UR uravnice Ph. F HO MM A Dunaj, Itolhenlhurmslrasse, št. 9, parlere. ki jo i zdel ujo aABEIEL FICCOLI lekar „pri angelu", y LJUBLJANI, na dnn* cesti, Pomagala je u?.e mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko ' L doka/.e iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v %i. \ želodcu iu v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno ^jafr / mrzlico, zabnsanje, hemorjide, rumeuico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. 1 steklenica velja lO kr. ^- Spod 12 steklenic so ue razpošilja, ktere skupoj s zavitkom in poštno pobotnico veljajo gl. 1.40 kr. — Naroči so pri GABUIKL PlCCOLI-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem. Sprlčala. rrefastiii gosp. Gabriel riccoli, lekamičar „pri angelju" v Ljubljani. Srčno se Vam zahvaljujem za poslano mi Vašo izvrstno „Fruueoro ranico", s katere pomočjo jo moja Jona v zelo nevarni bolezni popolnoma ozdravela. No bom opustil, Vašo izvrstno „Franrorn etenco1- drugim bolnikom priporočati, da si z njo opomore. Šo enkrat so vam z mojo ženo vred prelepo zahvaljujem in osia-jeiu s posobnim spoštovanjem zvesto Vam udani Valentin Lu**in