91. številka.
V Trstu, v soboto 12. novembra 1892.
Tečaj XVII

„E D I N O S T"
'shaja dvakrat na teden, vaako aredo in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
ia vse leto gl. 6. — ; laven A vat. 9.— gl. ■a pola leta * 3.—; „ „ 4.50 „ ia četrt leta , 1.50; „ , 2.25 „ Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka ▼ Trata po K nov..
v Gorici in v Ajdovičlnl po «t nov. 17» aaričba brez priložena naročnina aa ipravniatvo na oslra.
EDINOST
Oglaal in oznanila ne račune po 8 nov vranica v petitu ; za naslova t debelimi črkami a« plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vratie. Poalana, javna zahval«, osmrtnica itd. «e raču ne po pogodbi.
Vsi aopisi ne pošiljajo uredništva Piaiza Canerma 4t. *2, Vsako pismo mora biti Irankovarto ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejem« upravnlatvo P i azza Canerma št. S Odprte reklamacije • o proste pofitnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V *4t.o.t ].
Nevarne izjave.
n.
Prav radi verjamemo člankarju spod-nještajerskega lista, da bi bilo vladi Ijnbo, da se ohrani Hohonvvartov klub. DA, vladi! Ali narodu slovenskemn ne zadošča to! Prvakom naroda — tudi če stoje v vladinom taboru — ni ameti poštovati samo vladinih Želj&, ampak misliti jim je tndi na potrebe svojih volilcev, na bodočnost n &. r o d a. Ako parlamentarna skupina, koji so pristopili naii zastopniki, vstreza tem potrebam, ako ta skupina vestno in neumorno pospešuje gmotne, duševne, politiske in narodne koristi n&roda, dobro: le hvaležni moramo biti svojim poslancem, da so stopili v vrste te skupine. Toda vprašajmo se: odgovarja-li Hohen-wartov ali „konservativni" klub vsem tem aahtevamP Reči moramo, da no! Da podpremo to trditev, poslužiti se hočemo dokazila, koje navadno porabljajo, pobijajoč taktiko Mladočehov, gospoda v Ljubljani in v Mariboru; vprašujejo namreč vedno le — po vspehiht Z isto pravico vpra-iamo tudi mi po v a p e h i h konservativnega kluba 1 Kaki so ti vBpehi P Te vs-pehe označuje najbolj istina, da so v tem . klubu v b i njega oddelki nezadovoljni. Vzlic lojalnemu postopanju, vzvišenemu nad vsaki dvom, vzlio skoro neverjetnemu samozataje vanju tega kluba vlada vender ni izvršila narodne jednakopravnosti; na robe: še ono malo drobtinio, koje nam je milostno dozvolila začetkom Taaffejeve dobe, še to malo nam jemlje v novejši dobi. Vso krivdo na sedanjih neznosnih odnošajih političkih vzračajo kaj radi na Mladočehe, češ, da ti poslednji le „rogo vilijo" nad vso mero ter da vlada že načelno ne more biti prijazna stranki, ki tira obatinatno (svojeglavno) politiko, ne osirajočo se na koristi skupne države. Daje se nam razumeti, da vlada ni načelno nasprotna narodu češkemu, a da sedanjim njega zastopnikom ne more in ne sme dovoliti ničesar, ker tega ne dopuščajo nje lastne in koristi države. Iz kratka: Mla-dočehi so pokvarili vae! Na ta sofistiika izvajanja (zavijanja) je kaj lahko odgovoriti. Pri tem nočemo naglašati svojega prepričanja in večletnih, ne baš veselih izkušenj, ampak pustimo, da odgovori zdravi Človeški razum: ako vladi ni možno dovoliti česa tistim, ki le „razgrajajo" in „ro-govilijo", toliko bolj bi bila dolžnost, zadovoljiti tiste, ki ne razgrajajo in ne rogovilijoPl! Oče kaznuje le porednega otroka, hvali pa ubogljivega. Tako mora delati pameten oče, če hoče, da VApodbuja pridne otroke in da poredne navaja na boljo pot. In kaj vidimo pri nas P Da bo kaznujejo „razgra-jalci", ubogljivi in krotki — pa tudi. To se naravnost protivi zdravemu človeškemu razumu. Naši poslanci veuder ne tirajo svojeglavno politike, one ne „rogo-vilijo« m no „zmerjajo', oni podrejajo vsik-dar svoje Btrankareke in narodne koristi koristim Bkupne države ; iti vender nas potiskajo povsodi, vender se leta in leta brez-VBpešno borimo po obmejnih pokrajinah za najprvotnejša narodna in politiška prava, vendar sta prišla baron Hein in grof Gleis-pach. Da je vladi zares dobra volja, zadovoljila bi bila Slovence že zato, da more reči Čehom : Vidite jih, oni so dosegli, kar
so želeli, ker so pametni 1 A vlada ni storila tega, kar dokazuje, da je vse tisto besedičenje o n rogo vil j en ju* in „zmerjanju" le prazna Blama — prazen izgovor! Vlada noče — to je jedini pravi usrok. Krivo je tudi, ako pravijo, da se je sistem premenil po krivdi Mladočehov. Ne gospdda: sistem se ni premenil ni za las; ostal je svest samemu sebi in ponemčevalnim svojim namenom. Ti nameni vlečejo se kakor rudeča nit skozi ves ta sistem. Sistem se ni premenil, premeni!* se je le njegova taktika: postal je odkritosrčnejši. S prvega seveda je trebalo zazibati slovanske ndrode avstrijske v sladke sanje in iluzije ; le zato smo čuli tu pa tam kako prijazno — besedo. Na dejanja smo pa čakali zastonj — in sedaj so izostale tudi besede.
Tako stoje torej naše stvari po 13 letih, v koji dobi je bila naša usoda izročena skrbi, uplivu in ugledu Hohenwartovega kluba. Kolik je ta ugled, povedala nam je pred par dnevi prva seja poslanske abernioe, ko se grof Taaffe niti zmenil ni za interpelaoije tega kluba, dočim je bil g. Plenerju takoj na uslugo. Zato pa nam prizanesite s takimi izjavami, kakoršna je ta, da vlada želi, da se ohrani Hohenwartov klub. Take izjave io nevarne! Ne glede na nevapehe imenovanega kluba je že nevarno samo po sebi, vedno in preveč naglašati vladine želje, ker to utegne v ndrodu vzbuditi in utrditi misel, da moremo izpolnitev svojih zahtev pričakovati le od milosti vladine. S takimi izjavami si ne vzgojimo kremenitih značajev, potrebnih za politiško borbo. Ne motiti, ampak bistriti moramo pojme v ndrodu ter vnemati v njem zavest, da imamo temeljne zakone, ki nam jamčijo ravnopravnost. Vlada naj izvrši te zakone v polnem njih obsegu in na uslugo smo jej vsi. Da si pa priborimo potreben ugled, ne zadošča, da javljamo ndrodu le vladine želje, ampak skrbeti moramo tudi da ndrod spozna nje dolžnosti.
Mi ne vemo, kako jo ukrenejo naši poslanci in tudi jim danes nočemo vsiljevati svojega prepričanja. Prosili bi jih le, da Be pri svojih sklepih glede na eventu-valne spremembe pri sestavi strank v poslanski zbornici ne ravnajo po naukih, izraženih v nevarnih izjavah spod-nještajerskega lista. Kajti njim mora biti vrhno navodilo: korist naroda v okviru obstoječih temeljnih zakonov, nikari pa želje kogar-si bodi! —
Govor deleg. Vek. Spinčića
pri razpravi proračuna vojne mornaricu v seji avstrijske delegacije dne 19. oktobra 1892. v BudimpeSM.
Visoka delegacija! Nougodno mi je, da sam prišel k besedi o dveh predmetih v jedili in isti seji, neugodno tembolj, ker govorim javno nemški so le drugi, oziroma trotjikrat. Ali ne pomaga nič, treba da vršim svojo dolžnost.
Posebna čuvstva me prešinjajo vsakokrat, ko prihajam v Pulj. Tu vidim vho ra okoli trdnjavo, forte; v luki vidim ladje okl opnice, torpede in vsakovrstno druge ladje, na obrežjih in na otočičih vsako-
vrstne delavnice; in vse to more nas prešiniti le z radostjo, ker je dobro, ker je nujno, zavarovati se proti vsem mogočim dogodkom.
Kmalu pa me prešine neka otožnost. Domislim se izvestnih poželjenj z dveh strani po naših deželah, kojih sem Be dotaknil predvčeranjim ; domislim se postopanja naših oblasti po dolgem ob vsej obali monarhije od Avše preko Trsta, vse Istre, Reke do Spuža, in pridem do žalostnega zaključka, da se, hočeš ali nočeš, gradijo tvrdnjave in forti, koji bi mogli biti v izvestnih slučajih in dogodkih moč-neji, nego so oni, ki se nahajajo v Pulji.
Prehajam k predmetu samemu.
Skupni troški, redni in izredni, c. in kr. vojne mornarice znašajo za leto 1893 akoro 12 milijonov goldinarjev, kar nika* kor ni mnogo, ako jih primerjamo z onimi drugih evropskih velevlasti ; tudi jaz bodem glasoval zanje, da-ai sem upisan kot proti-govornik. Ali izreči čem nekoliko opazek, to povem že naprej, tudi v narodnem pogledu, ker mi je ta poleg dinastije in monarhije vedno in povsodi pred očmi.
Plače skoro 600 častnikov znašajo prfcko 700.000 gld. Koliko od te svote odpade na lastne sinove primorskih dežel, nisem mogel dognati iz podanih nam predlog ; da pa dotična meata niso pristopna vsem, soditi se da po izkazu pitomčev mornarske akademije na Reki: skoro tri četrtine njih so sinovi članov c. in kr. vojne mornarice, c. in kr. vojske in oivilnim državnim uradnikom, a le jedna četrtina zasebnikom. Iz Istre-Primorja jih je res 26. a ti spadajo gotovo večinoma k omenjenim trem četrtinam.
Tudi do druzih plač ne pridejo lahko, ker šolo po deželah ob obali niso prirejene za tehniško izobražbo, ali pa jih sploh ni, in ker — kakor se mi poreče — ne znajo nemški.
Kako bo mornarji s podčastniki vred razdeljeni po deželah, vidi se iz jednega izkaza za prezentno službo meseca maja 1891.
Od 7131 mož spada jih na dežele ob obali prfiko 5000, več nego */lt dočim jih ne spada na vae druge kronovine niti 2/7. Mej vsemi 7131 mornarji je 1543 podčastnikov. Teh poslednjih je iz dežel ob obali 651, kar bi bilo prilično, kakor sem izračunal, okrogle vzeto 8/7 proti iz druzih kronovin. Torej tudi do služeb podčastniških pride manj sinov primorskih, nego iz druzih dežel. Iz drugih dežel, severnih, najdemo polovico mornarjev kot podčastnike; iz Hrvatske in Slavonije Vr» iz Goriške, Trsta, Istre Ve> 11 Dalmacije 1j13. Mislim, da bi so morali Primorci VBaj toliko poštevaii, kolikor sinovi OBtalih kronovin, bodisi pri podčastniških službah, ali pri onih, ki dobivajo plače. To se res ne more izvršiti naenkrat, ali delati se da na to z dobro voljo.
Tudi tu naj pride v veljavo jednako pravo za vse, kolikor z obzirom na dežele, toliko na narode in jezike. Tudi tu naj se poštovajo Hrvatje in Slovenci, ki sestavljajo 4|7 mornarjev, kakor jim gre.
Kako so jih pošteva v obče, zajedno z drugimi Slovani, za to nisem mogel dobiti podatkov. Vender ae dajo napraviti nokatori zaključki iz treh izkazov, naha-jajočih so v poročilu proračunskega od-
bora, in sicer: učencev mornarske nižje realke, mornarske možke in mornarske ženske ljudske Šole. Na prvi je 8 učencev slovanske narodnosti, mej 82; na drugi 18 mej 430, na tretji 16 mej 396. Vem dobro, da vai ti ne Bpadajo k c. in kr. vojni mornarici in c. in kr. araenalu ; ali iz navedenih številk učencev slovanske (vseh Slovanov) ndrodnosti moglo bi ae aklepati gledć na število onih pripadajočih k o. in kr. vojni mornarici in c. in kr. arsenalu, ki so slovanske narodnosti.
Po vsem, kar sem mogel nedavno, pred svojim potovanjem tu-sem, videti in izvedeti, se v obče ne rabi pismeni jezik njihovi. Vse objave oblasti, nabite kjerkoli, so nemške in italijanske: „Kund-machung* — „Avviso" ; „Rundschreiben" — „Circolare" ; „Vorschriften* — »P*®-scrizioni" itd. zadevajoče bolniško blagajno, kontrolne shode itd. Dfc, v oddelku mizarjev videl sem osmero oznanil oblasti, mej temi je bilo jedno pisano samo nemški, a sedmero samo italijanski.
Gospdda moja, kako mora to uplivati na mornarje in na delavoe 1 Kaj si morajo misliti ljudje! Ali se ne dozdeva, kakor da smo v nemško-italijanskem, ali celo v italijanskem arsenalu ! Neka ugledna oseba je rekla, ko si je pred kratkim ogledala arsenal v Pulji, da je z ozirom na jesik težko najti kak razloček mej tem in onim v Spezzii.
Osobito velja to za oddelek „ladije-tesalnica". Ne oziram se na iniinirje ter ae omejujem na one, ki strogo pripadajo k delu.
(Koneo prih.)
Spomenica
hdteljčrjev in gostilničarjev tržaških v zadevi točarine (da-zio d' educilio), sestavljena po odvetnika dru. MatejuPretnerjiter predložena visokemu o. k. finančnemu in miniateratvu notranjih zadev.
(Konec.)
Proapeh vae obrti ter povzdiga mnogobrojnoga in davkoplačevalnega atanu gostilničarjev tržaških — kojih je blizo 800 — njih družin io njih poslov, sta vender veliko važnejša, nego tistih 70 družin občinskih uradnikov in služabnikov, koji so se preživljali pri točarini in gledć kojih se je videlo upravnemu odseku primerno, poslati jih v boj. Take malenkostne uradniške koristi, kojim je lahko odpomoči, v v kolikor so opravičene, ne bi bo smele poštevati pri takem vprašanju, ko gre za blagor prebivalstva ter celega obrtnega stanu ! Ali seveda: mestni svet hoče imeti uradnikov, veliko uradnikov, da si po njih ohrani politiški upliv! Mi pa menimo nasprotno, da bi bita precejšnja korist, koje ni smeti prenizko ceniti, v tem, ako z odpravo točarine odpadejo veliki letni izdatki (po našem ne* nenji najmanj okoli 80.000 na leto), koje mora mesto trošiti za upravo in nadzorstvo točarine.
Večkrat omenjeno poročilo upravnega odseka mosta tržaškega pa brani točarino na tak način, kakor da bi mesto niti ne moglo izhajati brez nje ; ta odsek trdi v svojem poročilu, da je ohranitev točarine absolutna potreba občini ter da bi bila nje
odprava prava nesreča za mestne finance. Kič ni neresnićnejšega nego ta poslednji raz* log za obdržanjc točarine.
Izgubo, ki bi zadela občino z odpravo prosto luke, proračunat je imenovani upravni odsek sam na 830.000 gld. na leto. Mi pa ne zahtevamo, da po odpravi točarine mestna občina izgubi ta dohodek. Ampak zahtevamo le, da se ta letni dohodek pravično razdeli na vse vinopivce. Uvozni davek za vino naj se povita toliko, kolikor je potrebno, da se pokrije odpadek, prouzročen po odpravi točarine, tako, da bode vsak konsument jednako plačeval od vina, naj si je že nabavi po litru ali v sodih, naj je kupi pri gostilničarju ali je vpelje neposredno. Tako zahtevajo pravičnost, koristi ljudstva in nafte koristi.
Pri preosnovi užitninskega davka vinskega, kakor jo želimo mi, bi občina na vsak način izhajala lahko. Prihranila bi ne le veliki izdatek za upravo in nadzorstvo točarine, ampak bi prejemala tudi donesek točarine. Trditev omenjenega poročila upravnega odseka, da bi se namreč z odpravo točarine zmanjšala množina obdačenega vina, Je naravnost iz trte zvita, mi ne najdemo za to nikakega razloga, a katerem bi se dalo govoriti. Vzroki, navedeni po mestni upravi in koje smo proučili po vrsti, se ne dajo vzdržati. Mi menimo tudi, da se mestni sastop ne protivi odpravi točarine toliko iz uzrokov, omenjenih v poročilu, ampak veliko več iz drugih politiikih uzrokov. A nikakor se ne dajo opravičiti: nepravičnost in neprimernost, prouzročena po točarini; huda obremenitev manje imovjtih in nižjih slojev ljudstva po tem davku; nečuvena škoda in neznosne sitnosti, koje provzroča ta davek gostiloičarski in pivničarski obrti. Četudi je vino glavni predmet užitninskemu davku, vendar ne sme služiti takemu iz-sesevanju nekaterih razredov ljudstva in gostilniearske in pivničarske obrti, kakor se dogaja v Trstu uprav po točarini t To ekscepcijonelno (izredno) stanje mora nehati ! Pravičnejša razdelitev vinske uiit-nine ojaČi v gospodarskem pogledu manj imovite in nižje razrede ljudstva, povzdigne gostilnioarsko in pivuioarBko obrt ter bode le koristna na sploh, kar smo skuiali gori pojasniti. Z odpravo točarine bi se tudi nehalo — in to treba naglašati — odi-jozno pospeševanje italijanskih vin v steklenicah na škodo domačih vin ; kajti občina zahteva od domačih vin v steklenicah popolno 26 odstotno točarino, dočim pobira od italijanskih vin v steklenicah le temeljno takso od vsake steklenice, nižjo v primeri a prodajno eeno.
Mestni svet tržaški, zahtevajoč dan danes od slavne vlade rasnih naredeb v odstranjenje nepriliČnOsti, na kojih trpi mesto tržaško, niti ne pomisli, da bi tudi aam moral pričeti preosnovljati ter odpravljati stare posebnosti tržaške, kakoršna je visoka točarina in druge. Uprav vtem pogledu treba preosnove. Nadejamo se, da visoka o. kr. vlada tudi v tem pogledu napravi red na korist države in mesta ter v tej nadi predlagamo to-le ulogo s prošnj o:
Visoko c. kr. ministerstvo naj blagovoli zavrniti prošnjo mestne občine tržaške sa dovoljenje v nadaljno pobiranje točarine (dazio d' educilo) in povijanje mestne do-klade na pivo, ter delati na to, da se mestnemu magistratu tržaškemu ne dovoli pobirati točarino od 1. januvarja 1893 naprej, in da se v Trstu izvede pravična razdelitev visoke užitnine.
V Trstu, dne 17. oktobra 1892.
Politični pregled.
Notranj« dežela
Državni z b o r. Poročilo prve aeje nam je se nekoliko popolniti. Grof Ho-henwart in post. K ari on stavila sta namreč nastopni važni interpelaciji:
Prvo je izročil načelnik konservativnega kluba, grof Hohenwart sam ; glasi se tako:
.Dunajski okr. šolski svfet je dne 10 oktobra t. 1. izdal od|ok, da naj katoliški otroci v ljudskih šolah pri šolski molitvi pač delajo križ, besed pa glasno ne izgovarjajo ; ta sklep ju bil dež. Aol. svetu znan. o. kr. niije-avstrijsko namestništvo pa je dn6 18. oktobra razveljavilo dotični odlok, o katerem so listi obširno pisali. Ker se torej v šoli ne dopušča spoznanje treh božjih oseb, ker je krščansko prebivalstvo vsled tega obče razburjeno in ker vsa stvar ni dovolj pojašnjena, vprašajo podpisani g. naučnega ministra: 1. Ali hoče njegova ekscelenca to stvar v celem obsegu v zbornici pojasniti z akti f 2. 8 katerimi sredstvi namerja njegova eksce-lenca v prihodnje zagotoviti redno poslovanje pri šolskih oblastih ter obvarovati prebivalstvo takih dogodkov, ki globoko žalijo vsak verski čut P"
Poslanec K a r 1 o n in tovariši vprašajo skupno ministerstvo, Bklicevaje se na Bpomenico avstrijskih škofov gledć verske šole z dnč 30. januvarija 1888, na izjavo škofov v Šolskem odseku gospodske zbornice z dne 28. febr. in 12. marca 1890 in na novo škofovsko vlogo na ministerstvo z dne 13. marca t. !.: 1. Iz katerih vzrokov se ministerstvo došle) ni oziralo na storjene korake avstrijskih škofov glčdč ljudske šole f 2. Do kedaj hoče ustreči zahtevam gledć ljudske Šole, katero so stavili škofje v imenu katoliškega ljudstva P" O drugi seji smo tudi že poročali v poslednji številki. Pridodati bi še bilo, da je poslanec Steinwender stavil nujni predlog: Tiskovni odsek se pozivlje, da na podlagi predlogov Jacquesa, Foreggerja, Pacaka, Hauka in Pernerstorferja predloži zbornici poročilo in predlog, zadevajoč pro-osnovo tiskovnega zakona. Pred-lagatelj je naglašal potrebo, da zbornica postopa odločneje v tej zadevi, kajti treba vender enkrat napraviti red v teh stvareh ter storiti konec žaljivi samovolji, osobito pri objektivnem postopanju in pri podeljevanju in odtezanju licenc za prodajo listov. — Posl. K a i s e r pa je predlagal, pozvati odsek za volilno reformo, da predloži svoj predlog glede ^vedenja neposrednih volitev v kmečkih občinah. V sprejela sta se oba predloga.
Tiskovni odsek je imel svojo sejo dne 9. novembra. Vsprejeli so se predlogi pododseka, zadevajoči odpravo kavcije, načelo, da za kazni mora jamčiti časnikarski podjetnik sam, polagano odpravo časnikarskega koleka, svobodno kol-portažo, in postopanje pri popravkih, dopuščajoče dokaz resnice.
Istega dne je zboroval imunitetni odsek, ki se je bavil se zadevo S p i n-č i ć e v o. Ker se je vlada izjavila, dane more predložiti dotičnih opisov, predlagal je dr. F e r j a n č i 6 zahtevati od zbornice, da ona naprosi vlado, da jej predloži spise. Posl.i W e e b e r se je protivil temu predlogu ter je predlagal vlado pozvati, da pošlje v odsek svojega zastopnika. Proti Ferjančičevemu predlogu izjavil se je tudi Poljak Abrahamov i c z. In res so vsprejeli Weeberjev predlog. — V seji dne 11,. t. mj. izjavil je sekc\jski načelnik'Rittner, da ne more predložiti preiskovalnih zapisnikov. Spinčič da je v svojem stanovanju namestil vo-lilsko agenturo, ter da je v agitacijske svrhe zahajal v sosedne kraje. S tem bo pretrgali obravnavo.
Kriza na Ogerskem še ni rešena ve se le toliko, da je Njegovo Veličanstvo poverilo dosedanjega finančnega ministra W e c k e r 1 a sestaviti novo ministerstvo.
Vnanje države.
Francoski anarhisti še ne mirujejo. Vrgli so v Parizu zopet bombo napolnjeno dinamitom, ki je prouzročila grozno nesrečo. Bombo bo prenesli na policijski komi»arijat, kjer se je razpočila. Štiri osobe so mrtve in grozno razmesar
jene, več jih je smrtno ranjenih. Dva nadstropja dotične hiše sta se zrušila. Vsa ulica je bila polna podrtine. Subbriga-dierja, ki je prihitel s policisti, zadela je kap, zazršega toli grozen prizor. V obče se prisoja neodločnosti in malodušnosti vlade krivda na tam, da anarhisti zopet dvigajo drsno svojo glavo.
Predsednikom Zjedinjenih držav ameriških bo izvoljen demokrat C 1 e v e 1 a n d.
D O P IS 1.
Iz Ljubljane, v novembru. [Izv. dopis].
—	Mnogo je marog, ki kazć „n&rodno lice* naše Ljubljane na zunaj in znotraj, in katere odpraviti bi bil že skrajni čas, — čim preje tem bolje ! Kajti: na .jedni strani je tujec, ki n&ziva (in to ne brez razlogov!) Ljubljano še vedno „eine deutsche Stadt", na drugi strani pa se n&rnd z dežele nad temi marogami in nedostatki — rekel bi
—	pohujšuje, kar je disto naravno in samo po sebi umevno.
O vsem tem danes le par besed !
Nekateri za naše mesto važni načrti bili so preteklo pomlad tako v mestni dvorani kakor zunaj nje predmet nad vse „živim debatam", potem pa je o njih naenkrat zopet vse potihnilo, — in težko bi bili prišli zdaj zopet na površje, da jih ni pritiral na dan — novi vodja deželne vlade kranjske, baron Heinl
Ko so se mu pretekle dni predstavljali razni kastopi, društva, korporacije in dr., dotaknil se je bil imenovani dvorni svćtnik te zadeve in obljubil vladno pomoč v to, da dobi Ljubljana potrebno: poštno in brzojavno, ter sodnijško in gimnazijsko poslopje, da se odstrani nadalje stara šara vojaške bolnice iz sredine mesta, in — „če bo nčslo", sezida tudi nova artilerijska vojainioa.
Preoptimistični seveda pri tej vladni obljubi ne sme biti t
Če je gospod dvorni svćtnik baron Hein resne volje, s vladno pomočjo priskočiti mestu na pomoč, da se ti nbČ^ti izvršč, potem mu mora vsakdo hvaležen biti; če se je pa tega predmeta dotaknil le zato, ker je hotel pokazati, da — »vsaka nova mčtla dobro pometa*, potem bi bilo pa ta 'vera smešna, če bi ga kdo sarad take obljube — '„v deveta nebesa koval" in mu poleg tega še „kadil 1" Ker smo pa bal mi Kranjci kaj radi —prenajivno-za 'jpljivi, bilo bi dobro, da počakamo „pri hodnjih dnij", predno zaradi tega ali česa druzega novemu vladnemu vodji — hvalo pojemo ! —
Devetnajsto stoletje se bliža svojemu konou, a Ljubljana še vedno nima n&rodnega 1 i o kakor bi ga m o-ralaimeti — že davnot To je faktum, a — sramoten fakturni
Nekateri naših mož bo kot merodajni činitelj v mnogih zadevah že marsikatero
—	kakor bi Ribničan dejal — „kunštno uganili", pa še le potem seveda, ko je bilo Že prepozno. Jedna zadnjih je ta, da ljubljanskega mesta župan v novem deželnem gledališči niti lože nima, i. t. d. — Idimo par stopinj dalje!
Će se je v kaki zadevi tudi že vse potrebno ukrenilo in bilo pripravljeno, — prišel je iz-za kacega vogla komu naenkrat na um tisti trmoglavi — prostor, ki jim je ves račun prečrtal, načrt pa je — „splaval po vodi!" Poprej, pred par leti n. pr., ko se je ponujalo sto prilik, dobiti v mestu primeren prostor za jedno ali drugo stavbo, se ni nihče brigal zanj ; zdaj, ko je znotraj že vse zazidano (večinoma seveda po nemških in nemškutarskih kapitalistih!), zdaj pa je povsod dovelj dobre volje kaj zidati, le — prostora n\ in pa — potrebnega kapitala, reete: požrtvovalnosti, ne ! . . .
Na lepem in cenem prostoru bi že lehko imeli novo: poštno poslopjo, sodišča, „Narodni dom" in dr., a vselej je nacrt se izjalovil in ostal le načrt na
„papirji", blizu tako kakor — osufienje barja I
Tekoče leto bliža se svojemu zatonu, a bliža se ddbs raznim koncertom, veselicam, zabavnim večerom itd., ki jih bodo prirejala naša n&rodna društva (kojih Število je nad 60 !), r — nikjer ni potrebnih prostorov v to svrho zlasti se-daj, odkar se je preselila „Čitalnica" iz starih prostorov. Tako bodemo zopet prosjačili pri naših zagrizenih političnih nasprotnikih za potrebne prostore, jih drago plačevali, v zahvalo pa se nam bodo onf rogali, kazaje s prstom za nami: „Lejtje jih beračevi" — in prav bodo imeli f
Pri /t a t i h r a z m e r a h nimamo seveda nikacega povoda pozivati jih na — „dvoboj", vsaj nam vest sama očita, da smotuin tam v resnici še — nezreli za resno stvar! Skrajni čas je že, da se ta narodna malomarnost otrese, in prične misliti in v dejanji izvrševati to, kar n&rod-nemu licu našega glavnega mesta še vedno manjka! Dolžnost to e t o r i t i pa je — možem, ki so ta nalog prevzeli, ž h jim pa tudi — i a s t!	—n.—
Različne vesti.
Iz državnega zbora, V včerajšnji seji poslanske zbornice naglašal je gospod pravosodni minister vsled neke interpelacije posl. B Tanki n i j o, da razpisi ministarstva za deželno hrambo morajo biti nemški, ker je to službeni jezik. G. pravosodni minister je precital svojo naredbo do predsednikov višjih deželnih sodišč, v katerem se določa, kako je postopati sodnikom, vodečim obravnave. Ti morajo imeti vso tvarino v svoji oblasti, a tudi potrebni takt, da se Varuje dostojanstvo sodišča. Naredba govori ,o razmerju sodnika da zatožencev, prič in zagovornikov, obsoja odločno vsako posezanje sodnikov v politiška in narodna dnevna vprašaja, obžaluje nepotrebno in dostojanstvu sodišča škodljivo zanašanje zasebnega in družinskega življenja v sodno dvorano.
Tržaiki meitni svit je imel predsi-nočnjim svojo sejo. Župan Tri de i)' t -s k i se j« zahvalil na izrazih sočutja povodom smrti dra. Dordija. Potem se je prečital reskript namestništva, glasom katerega se s koncem decembra 1892 odprav itočfcrina v Trstu. Naredba ta je utemeljena s tem, da ta davek ne odgovarja pravični razdelitvi bremen. Občina se poživlja, skrbeti za pokritje pomanjkljaja okroglih 300.000 gld., ki nakane vsled odprave točarine. ^Ta dopis se je vzel na znanje, kakor tudi naznanilo municipalne delegacije, da je prijavila vladi sklepe mestnega »včta s dne 3. oktobra v nadi, da vlada pritrdi tem sklepom. (Ti sklepi so zadevali prošnjo za nadaljne pobiranje točarine in fca povišanje doklade na pivo.) Zajedno je prijavila municipalna delegacija, da je predložila vladi spomenioo s prošnjo, da se vsaj za leto 1893 še dovoli točarina. Prepisa te spomenice izročila sta se namestni* štvu in posl. Burgstallerju in Luz-z a 11 u , da jo podpirata.
Potem so še vzeli na znanje, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo municipija, uloženo proti mi-nisterstvu za nauk in bogočastje, koje poslednje je zabranilo osnovo 4 raz-redne italijanske šole pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Upravno sodišče utemeljuje svojo razsodbo a tem, da ta javna šola ni potrebna, mestna oblast da mora skrbeti za pomnožitev potrebnih šol (pa ne da bi bili gonpodje mislili na slovenske šolo v mestu 1 Op. ur.), da nepotrebne šole no delajo napotja potrebnim.
Po rešitvi nekaterih kreditnih predlog zaključili so potem javno sejo.
še nekoliko bB8edlj treba spregovoriti o govoru d.ra Petra T o m a a i n a po-
▼odom petdesetletnice tukajšnjega državnega gimnazija. Ves ta govor zdi Be nam ,olla potrida", to je, neka zmes, katero so Španski menihi od dne do dne dajali ubožni in leni množici. Trudoljubivi gospod je nanesel na kup veliko veliko — nepotrebnega; uvoda je celih 10% tiskanih stranij, govora o predmetu samem — to je, o zgodovini gimnazija — pa le dobri dve strani. Kakor je sicer gospod profesor uepotrebno gostobeseden, so ven-der njegovi podatki po nekaterih mestih zelo pomanjkljivi. Od prvega vodje viteza Tomasinija poskočil je takoj do vodje dr. viteza Lozerja, in je čisto pozabil na vodje Vidica, Stimflna in Menzelna, ki ho bili predniki Lo-s e r j u , in naHoffmanna, ki mu je bil naslednik. O-, govornik [je v bombastičnem štilu proslavljal „učenega* dvornega svetnika dra. E r n e s t a G n a d a. Nočemo se spuščati v presojo „učenosti" tega moža, a ne moremo si kaj, da ne bi omenili, kar je vnjem pisal A. Br. v „Zarnckes Literarisches Centralblatt" Jahr-gang 1892, N.o 27 (wom 2. Juli, pag. 966). S te kompetentne strani se očita Gnadu premnogo čudovitih in napačnih re-čij; soditelj A. Br. mu dokazuje nevednost in ošabnost ter sklepa: „Es (das Buch) verliert sich allzuoft in blumigen Schwulst, leore Ubersohwenglichkeit und wortreiche Trivialitfit, leider zuweilen in ein Deutsch von bedenklicher Beschaffenheit". Očita mu nadalje „anspruchsvolle diletautisehe Fraaenberedsamkeit". Cel6 njega nemški slog oznaduje se torej kut nepravilen, in res je ta grossgermane, ki bi bil rad ponemčil vso Primorsko, rodom češke krvi in se je kot učitelj v gimnazijah nekdaj avstrijske Benečije ponašal in pisal za Čeha, kar spričujeje stari šolski še-jnatizmi. Mej „odličnjaki", ki so so šolali na tej gimnasiji, našteva Tomasin tudi take, ki se deloma odlikujejo po svojem italijanskem radikalizmu, deloma pa so obskurne osebe ali duševne reve.
Po vsej pravici smemo torej reči, da bi si bili želeli drugačnega slavnostnega govora o petdesetletnici gimnazija.
A, ie le sedaj dopisnik grafike „Tages-poste" pretaka britke solze radi demonstracije, kojo je nprizoril mestni zastop (z vsemi profesorji mestnih srednjih Šol vred) povodom SOletnice tukajšnjega državnega gimnazija. „Breztuktnost" župana Pitterija da je segala tako daleč, da je svojo odsotnost opravičil na vizitnici, popisani svinčnikom; a isti Pitteri da je navzoč pri vsaki slavnosti „Gimnastice" in vsakem zborovanji „Lege Nazionale". To postopanje da je ozlovoljilo povsodi — bOaes Blot erzeugt. „TagespoSta* žuga kon§čeo, da se resni politični krogi (kje ' bo ti?! Op. •pr.J spomnijo te slavnosti pri prihodnjih mestnih volitvah,
Mi pa pravimo: nemška gospOda, potrkajte bo le na svoja krivična prsa ! Vi dajete vedno potubo istim radikalcem, kojim grozite danes; veliki del krivde na naših žalostnih odnošajih zadeva vas. Vaše hlapčevstvo italijanskim radikalcem sega tako daleč, da cel6 svoje nemške schiller-vereinske koncerte naznanjate le v italijanskem jeziku. Kakoršna setev, taka žetev! Sicer pa vam ne moremo verovati, da ste Še le sedaj začeli spoznavati radikalno gospodo, kakor tudi ne moremo verovati, da vam je resna volja poboljšati se. Zato pa vaša grožnja s prihodnjimi volitvami ne imponuje nikomur, najmanje pa tam, kamor je namenjena.
Okoličani, pozor! Sklep vladin, odvzeti mestnemu magistratu pobiranje takozvane točarine, poparil je silno mestno gospodo. Sedaj se trudijo na vse pretege, kako bi odvrnili to „nesrećo", ako mogoče v zadnjem trenotku. Da bi imponovali vladi, hoteli bi zaprioeti agitacijo v velikem štilu in na čelu te agitacije uaj bi korakali, veste kdoP — okoličani.! Izvedeli smo, da razni agitatorji tekajo po okolici loveč podpire. Da bi zbegali okoličane, strašijo jih, da bodo potem občina primorana naložiti jim nove doklade po
300 od sto. Okoličani, ne dajte se premotiti, kajti takih doklad ne bo treba ! Italijanski listi sami so preračunali, da izgubi občina z odpravo točerine okroglih 300.000 gld. Sedaj pa računajmo! Ves užitninski davek v Trstu je znašal okoli jednega milijona. Da se pokrije odpravek na točarini, zadošča, da se naloži 10°/0 do-klada, ki bi znašala 100.000 gld. na leto; druzih 100.000 je prihranjenih, ker odpadejo stroški za pobiranje in upravo točarine; in ostalih 100.000 gld. — in tudi več — lahko priŠtedi občina, ako le hoče, pri raznih druzih rubrikah. Torej: ne 300, ne 200, ne 100, in tadi 50 od sto se ni bati okoličanom vsled oprave točarine, ampak k većem 10°i0l kar pa je pravi nič v primeri z dobrotami, koje donese odprava točarine. In če bi tudi goap6da sklenila take visoke doklade, smo uverjeni le danes, da jim je vlada ne dovoli. Torej nič strahu, okoličani! Zapodite vsacega, ki bi hotel izvabiti podpis is vas !
Železnica preko Tur je zopet v razgovoru in obravnavanju nemerodajnih tržaških liBtov. Ogrevajo se zanjo vsi oni llisti, koji niso pr*d časom zagovarjali zgraditve črte Divaoa-Loka ali jiake druge zveze. Vsakakor je za Trst danes naj-
-•i j. •>* ,	y \t
važnejša direktnejša železniška zveza z notranjimi deželami. Odvzeli so TrstuT^
prosto luko ter mu naložili mnogo drugih bremen, a mu niso preskrbeli nikacih olajšav ter niso izvršili tega, kar se je obetalo pred odpravo proBte luke. Bližnje zveze a notranjimi deželami Trst Živo potrebuje, da se njega trgovinski položaj zopet povzdigne, naj že pelje ta zveza po kateri si bodi poti v notranjost. Vlada ima izvršiti v našem mestu mnogo nalog, kajti gmotni položaj postaja v istini zmirom slabši in beda mej delavoi, ki nimajo aa-služka, je vedno večja.
Iz Dunaja poročajo o tej sadevi: Dne 11. novembra posvetovali so se vsi poslanci planinskih dežela in is Primorja ter so se sjedinili glede na korake, koje bi bilo storiti v zadevi železnice čeu Ture.
Državnim uradnikom ne je letos po dolgem moledovanju, pričkanju in govoričenju dovolila podpora v zneska 500,000 gold. O tej priliki je bilo tudi misliti, da čim prej pride v posvetovanje in na dnevrji red zakon ob uravnanju plač uradnikotfc nižje vrste. Od imenovane državne podpore se je preračunilo, da pride na vsaj-oega uradnika okolu tri gold., ako se znesek razdeli jeđnalcomerno. Ker se jo pa <|«Iilo z obzirom na potrebo, stan in ve$je ali manjše število dotiĆnikov, dogodilo '1|e je, da neoženjeni uradniki niso vdoUli niti beliča* drugi pa po 12—20 gold. ter poleg tega ie 4 gold. na vsacega otroka* Ne fla bi trn podpora revščino zmanjftata, je sem ter tja duhove še bolj razburila in drfcavni uradniki nadalje šalite Vajo, da jim se plača poviša in to tem bolj, l$er je razlika mej njimi in častniki v o. i kr. vojni prevelika. Uradniki so se nadejali, da se saj prihodnje leto kaj stori sanje, a zadnji govor finančnega ministra Stein-bacha je podrl to nado. Izrekel se je ipi-minister odločno, da državi ni možno uradnikom plač zvišati, ako zajedno ne naloži kake nove davke, kajti v Avstriji službuje do 28.000 uradnikov, ter bi trebalo do 6 milijonov na leto, ako bi jim se hotela plača povišati samo za 107», s čemur bi jim pa ne bilo dosti pomagano. Govor ta je napravil na uradniške kroge seveda jako neugoden utis. Osobito se pa pri tem jeze slovenski uradniki na ljubljanskega „Slovenca", ki poje hvalo ministru Steinbachu, da je uradnike tako zavrnil. Jože Be, da imenovani list ne privošči malega poviška ubozemu uradniku XI. razreda na deželi z letno plačo 720 gld. brez vsakterih postranskih dohodkov, kateremu pa je često skrbeti za mnogobrojno družino. Neki uradnik nam piše: „Mi neza-merimo nikomur, ako skuša zboljšati si svoje stanje, a želeli bi, da je ljubljanski „Slovenec" enako pravičen za vse ter da
ne bi se upiral ideji, za kojo se je zavzela velikanska većina v državnem zboru. Gospoda, ako ubožćeku nočete pomagati, kri-stijansko bi bilo, da ga vsaj ne zasmehujete v njega revščini!"
Prva krona. Neimenovan rodoljub nam je doposlal naslednji nasvet, ki ga svojim čitateljem toplo priporočamo v dejansko uvažanje.
Koalo dobimo po našem cesarstvu nov denar. Celovški rodoljubi so sklenili, kakor poroča zadnji „Mir" — „prvo krono" ki jo v roke dobe, podariti« družbi sv. Cirila in Metoda. Kakor oni poživljajo vse koroške rodoljube brez izjeme Stanu, da se pridružijo temu nasvetu, tako bi bilo umestno, da se domorodci i po drugih slovenskih deželah poprimejo te srečne misli. Kaj ko bi odborniki več kakor 100 podružnic to stvar vzeli v roke in povsod nabirali „prve krone" in je položili na versko narodni žrtvenik družbe sv. Cirila in Metoda, okrog katerega se zbira že čez tisoč slovenskih otrok, iskajoč zavetja pri tej ljubeči materi. Ta s kronami obdarovana slovenska deca, ki je brez družbe v nevarnosti odtujenja, bode kedaj dičila kot drag venec slovensko domovino.
£*irepričan sem, da vsi slovenski listi bodo radi izkazovali .kronine darovo".
1n M.
In „Trf. Sokol" priredita dne 19. t. m. skupno veselico. > Program prinesemo prihodnjič, a povemo ie danes, da je velezaniraiv. Preskrbljeno je za ižborno zabavo.
Za podrU2nlct» sv Cirila Metoda na Greti nabralo se je iz pušice konsumnega društva v Bojana 2 gld: 8 kr.; podarila sta v krčmi pri Ferlugi na flreti dva rodoljuba 40 kr.; g. N. N. za dvojko od „špad" 40 kr.; v krčmi konsumnega društva v Rejanu se je nabralo dne 6. t. m. med rodoljubi 2 gold. 10 kr.
Veselica podružnice „Pivka* druibe SV. Cirila in Matoda, določena na 13. dan t. m. preloži re radi nepričakovanih zaprek na nedeljo, 20. c^n t. ,t». Vspored isti. K obilni; udeležbi vabi odbor.
Satanska lanska podružnica družbe SV. Chrtta in Metoda ima v 20. dan t. m.
ob 4. uri popoludne svoj prvi občni zbor. — Ob 6. uri pa prične veselica v prostorih „Treh kron" v korist družbe sv. Cirila iu Metoda z naslednjim sporedom : 1. Pozdrav. 2. H. Volarič: Slovanska pe-sen, meš. zbor. 3. S. Gregorčič: Rabelj-sko jezero, deklam. 4. A. Nedved: Zvezna, moški zbor, 5. Fr, Liszt: „Rap-sodie Hongroiso" čveteroročno sviranje na glasovir. 6, F. S. Vilhar: Domovini, mešan zbor. 7. A. Foerster: „Po jezeru", koncertna ilustracija, sviranje na glasovir. 8. Hostnik: Dva gospoda pa jeden sluga, burka s petjem v jednem dejanji. 9. Jos. Kocjančio: Venec nar. pesmi iz I. svet., moški zbor. 10. Šaljiva loterija. Ustopnina 30 kr. od osebe. Začetek ob 6. uri zvečer. Ćisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
Odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaji sestavil se je za zimski tečaj sledeče : Predsednik: gosp. Fran Rogal)y, pravnik; podpredsednik: g. Ivan Borštnik, medioinec; tajnik: g. Jakob Zupančič, modroslovec ; blagajnik : g. Ivan Benedik, ruedicinec; knjižničar: g. Zvonimir Dokler, modrosloveo; arhivar: g. Fran Potočnik, pravnik; odbornik: g. Josip Omersa, tehnik; namestnika: g. Leopold Poljanec, modroslovec, ing. Fran Raznožnik, medicinec; revizorji: g. Anton Mibalič, medicinec; g Vladimir Ravnikar, pravnik, ing. Josip Žilih, modroslovec.
Občinske volitve v Pomjanu. Danes popoludne konča se glasovanje v III. razredu. V sredo je bilo oddanih za našo stranko 75 glasov, za nasprotno 24; v četrtek za našo 71, proti 26.
Včerajšnji VHpeh nam šo ni bil znan pri sklepu lista. Vsakako stoji stvar dobro, ako nam današnji dan ne prinese neprijetna presenečenja.
Iz spodnje okolice bo nam piše: Znano je, kak prijatelj okoličanov, in sploh
našega življa v mestu in po okolici, je tržaški list „II Mattino". — Znano je tudi, da je ta list glasilo takozvane „konservativne stranke*4, kateri sta na čelu poslanca Luzzatto in Bargstaller. Imenovani list presega v nasprotovanju našim narodnim težnjam vse druge laske liste.
Uprav na ta list so naročena nekatera naša društva po okolici in tudi kak posamični rodoljub. — Tega bi ne smelo biti nikakor! Mi da bi še podpirali list, kateri blati vse kar je naiega ? — Mesto na ta list, naročili naj bi se rajše na lista: „II Diritto Oroato" v Pulji in „Rinnovamerrto" v Gorici. Oba imenovana lista skupaj staneta komaj dve tretjini tega, kar stane „II Mattino" sam za-se !
Imenovana italijanska lista pa sta vrhu tega vredna in potrebna podpore, ker zagovarjata naše pravice. — No podpirajmo toraj najhujših naših nasprotnikov, kajti s takim počenjanjem pokažemo, da se strinjamo uprav z onimi, kateri nas želč ugonobiti I
Ponarejevalci petdeaetakov imajo svoj sedež v Vidmu, kakor je razvidno iz uradnih podatkov, priobčenih v včerajšnjem „Tagblattu". Ponarejeni so dokaj dobro, a zanašajo jih v AvtUrijo trume italijanskih delavcev. Se vidi, da vse dobro nam prihaja iz sosednjega kraljestva f Zaprli so sicer v poslednjem času že mnogo italijanskih delavcev, a nič ne kaže na to, da bi imeli v rokah načelnika teh drznih ponarejevalcev.
Drobnosti. Znorel je 62-letni Rupel I. is Prošeka ter moral v bolnico. — Tudi 51-letnemu Petru Požarju iz nt. Mafije Magdalene sp. se je zmešalo ter so ga morali odvesti v bolnico. — 62-letnega čevljarja Fr. Novaka so odvedli v bolnico, ker je pijan rjovel ter norel po cesti. Napadla ga je pijanska bolezen — deli-rium tremens. — 51 -et. delalcu Valiču M. je padel pri delu težek kamen na hrbet ter ga znatno poškodoval.
„Slovanski SvstM ima v 20. št. naslednjo vsebino: 1. Čehoslovani. 2. Konferencija čeških poverjenikov v Pragi. 3. Liturgija rimske cerkve. (Daljo). 4. Prešernov „Mornar" v latinici, cirilici in v ruskem prevodu. 5. Par rieči o Kraljeviču Marku. 6. Biserje i alemovi. 7. Rusko pra-vopisanje za učeče se. (Dalje). 8. S Svet-četega banketa. 9. Ruske drobtinice. 10. Ogled po slovanskem svetu. 11. Književnost.
721/0. *. s.
Oglas.
Na ženski dvorazrednici v Kastvu s hrvatskim učnim jezikom popoiniti je stalilo ali začasno mesto podučiteljice.
S to sluibo združeni dohodki in užitki razvidni so iz deželne postave za Istro s 3. novombra 1874 dež. post. Št. 30, Odnosno s 14. deoembra 1888 de*, pest. it. 1 ex 1889.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem tekom štirih tednov sem predlože.
C. kr. okr^jui Šolski svet Volosko, 8. novembra 1892.
Predsednik : Fabiani s. r.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega 111 konsum-uega društvu, poprej Pertotova, priporoča «e najtopleje »lavnemu obćirmtvu. Točijo se vedno izbom« domača oko-ličanska vina.	Cl.
frodajalnica in zalaga jestvin
„Rojanekega posojilnega in koiiBumnoga društva", vpiHano zadrugo z omejenim porofiivom v ulioi liolvodoro išt. j., bogato založena z jedilnim l>la-gom razne vrste in po nizkih cenah ho priporoča kupovalcom v Trst« in iz dežele.	14 -104
Andrpi kalan fCY,j,ir y u,ioi caserma-
nilUl CJ l\aiail, priporoča ho najtoplej0 Hloveiinkuinu občinntvu. — NajeluganttiujAe ter ho* I idno delo in točna postrežba.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipan«) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pu svojo bogato zalogo kolonijal-nega blaga. Ceno so neverjetno nizke, postrnžba vestna in nagla.	Cl.
Karol Colja,
žganjarija in tobakarna v ulici Via Arcata. nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sitone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Maseheka. t ulici Sorgente (Via Torrente
št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno r ceno. Cl.
Vekoslav Moder, "tT
mojster „Piazza Caserma*, se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moka itd. po oaj nižjih ceuah.	Cl.
Gostilna „Al (iallo d'oro" Ghega*
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vinu na zunaj in sicer loko stacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich.
5(1—42
Franzonijeve pastile
proti kašlju, hripavosti in kataru prsih. Škatljica 25 kr. Anatherinova ustna voda, škatlica 5(1 kr.
Marijine kričintilne krogljice, škatljica 20 kr.	2-6
Lekarna Franzoni
poleg svetega Antona novega. V tej lekarni se govori tndi slovenski.
Antnn PnrUai na T0&lu ulice g*1*«*
MIHU 11 rUUIVdJ, in Cecilia, toči izvrstne domače žganje; v tubukarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd.	Cl.
vojai-
Ivan Kanobel, "o'a'p^ipojoča svojo
zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom;
množinah od
razpošilja tudi na dehelo naprej po najnižji ceni.
s kil.
Spomladansko zdrarlm
najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteč« in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, Btano 59 kr., • pošto 6 kr. več. Čuvati se je ponarejanja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 82—100
PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Gostilna „Stoka44,
staroznana pod ime- ! nom „Belladonna", ■ poleg kavarne „Fabris", priporoča se 81ovencem v mestu in na deželi. Točijo ne izborna vina, ; istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na' debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. i
Ivan Gustinčič
gostilničar
B. Modic in Grebene, "8Yi!.u,!S ,Alla CrOCe di Malta'
Via Valdirivo štv. 19
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
toči izvrstna iBtrska in furlanaka vina in ima prav dobro kuhinjo. 2—2
iz St. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso), Po dvakrat na dan Vrišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-: posredno iz Št. Petra, sveža (tvišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-cliia št. 19,
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Pivarna LavrenčičBvBlJ®uK«ne
Leitonburg priporočuje svoja izborna iBterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	20=»25
luan Prolnn priporoča svoji trgovin
ivan rreiog v via d«i Bosco 2
(uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja
različno mešano blago, moko, kavo, riž ia razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazebl, zadavloa, rora. zapala uatljuh Itd.
mogu ae u kratko vrieme ialiečiti rahljanjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLltJ PRENDINI) 81 godina sjajnega uspjeh* ito jih gotovi Prendiai, lučbar i Ijskarnar ■ Trsta
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kašljnč noćih, navadne jutranje hreputavica i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja so paziti od varallcah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Prati-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude >a omotu kutijice (škatule) moj podpis. 8vaki komad tih sladkišah ima otisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju^ Be u Prendlnijevo] ljekarni^ u Trstu
Trieste) i u glavnijih 3-52
(Farmarcia Prendini ljokarnah svieta
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-magna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.
Kavarni ,Commercio4 in Je-
ffloCPn' T	a B 0 r m SlftTn» "haja-
UCOOU liftSi tržaških Slovencev vseh Btanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih., Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl. |
loLnh I o no* tttPetar vla stadlon ši 10
laauu jailCA nu dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof madrace, naslanjače itd. Zago- | tovi točno in hitro postrežbo po jako niski ceni. J
Martin Krže,
Piazza S. Oiovanni, št, 1. trgovina z mnogovtutnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo .Kmetijsko berilo" za nadaljevalno tečaju in go-Bpodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana (>5 s poštnino vred.	Cl.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-33 TRST	12-12
Corso, Piazza della Legnu št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Franoije Nemčije itd. Velika zaloga iinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Losk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-l flko žveplo za žvopljanje trt.
Jah. Klemene
______TRST	_
99" Via S. Antonio St. 1.
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, 3e opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „J&ger". Šarpe, zavratnike, dežnike in posebnosti za garniture. 10—52
Telečje želodce
kupuje po najvišjih blagajniških cenah
Leopold Samel,
Toplitz (Češko).
1 '9 *	M	-Sv
Drogerija
Arturo Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519. ^
Velika izbčr mineralnih vodft, zmletih olj- M natih barv najflnejih vrsti; rudeče, rumene, ■ zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. || Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo T belilo najfinejo po 40 novč kilo. Razun tega A velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwiede (Korneuburger Viehn&hrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo Žveplja in modre giilice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 37—50
5 do 10 for.
dnevne stalne zanlužbe brez glavnice i pogibelji pružimo svakomu, koji bi hotio rasprodavati zakonito dozvoljenih srečakn i državnih papira. — Ponudbe pod „srečke" (Lose) na odprav-ničtvo oglasa J. Danneberg, BeČ. I. Kunpfgasse br. 7.	2—10
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najoarednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 'J ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti Blav-nege občinstva.	ponižni
io4-i9	p, Favero.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334.	3—52
Velika poraba ki je dandanen v navadi rabiti kdtranove izdelke prepričala me je, da Bem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka is Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova voda in glavica (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendini j a in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Privilegovane škropilnice proti pe- ^P ronospori inženirja Živica, so spo- 9 znane kot najboljSe, ker so najpro-stejSe, najbolj trdne in trpeče; najbolj lahke in hitre v rabi, ker po rabijo najmanj tekočine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpisana tvrdka jih pripravlja zavolj tega v mnogem itevilu za prihodnjo spomlad ter poiilja, že zdaj prospekte in oenike brezplačno vsakemu, kdor ae oglasi in oddaja obrazce. Priporoča tudi drugo svoje blago in rasna Bvoja dela.
Živic in družb.
v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev in dot!6nega blaga, zastop tovarnic, mehanična delalnica. 2
ViMM
Častni diplom Zagreb.
1891.
Zlata kolajna Temesvar.
KWIZDE S®3*
restituci jski fl uid
Pralna voda za konje — Gena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Porablja se že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojaČenje pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko se nogo inpahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanju.
[
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrečno
UC Kwizde restitucijski fluid Dobiva se v lekarnah in drogerijah.
I	GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. K Ti IZDA
o. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju.
Josip Urbančič, t*™8,*.1^1^,*
Francosco priporoča vseh vrst žganja na drobno In debelo. — Pristna tukajšnja in vnanj« vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd.	1	44—48
Ivan Valenčič,
Via nuova St. 39, prodaja vsako vrste manufakturnoga bliign. Bliiffo so dobiva iz prvih vaBtrijskih tovarn. Cono nizko.	50—40
Glavni dobitek
•OOO
goldinar
m ort
HRRIS
nn Rft Vr» nrinnrnnfl ■ GiusePPe Boiaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, DICIj&O pU U V M. piipUlVUL. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi &. Comp., II Mercurio.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
M———
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr v Trstu.