Stankova smrt.
t  stanici tihotni ponoCna luč bleda
Pred Materjo božjo gori, A v pisani zibelki otrok počiva,
Skoz okence mesec sveti.
Kar nekaj na okence rahlo potrka: »Oj Stanko, li spiS, li bediš?"
In v sobo priplove lep angelj, na prsih Drži beli roki navskriž.
In k zibelki sede in reče prija2no: BJaz angelj, prijatelj sem tvoj,
Kako-li, moj Stanko, imaš me li rad kaj, Bi šel li v nebesa z menoj? . . .
Oh, koliko angeljčkov — bratcev bi videl,
Nedolžnih in ljubih olrok, Kako bi te Mamina božja ]jubila,
Kako bi te rad imel Bog.
Na rami bi dčli ti zlate peroti,
Kot ptiček bi letal lehak, In kadar bi prosil ga, rad bi te nosil
Na sebi srebrni oblak. . .
No, Stanko, povej, bi li rad Sel v nebesa,
In rad-li odplaval z menoj?" „„011, bi"", reCe Stanko, in angelj nebeški
Ga koj je v naročaj vzel svoj.
In jelel je v sveto nebo, kjer ga lepi
Že angeljčki čakali so ... Ah, mamica, mamica pa so jokali
Jokali in plakali so:
Zvečer se je mamici v sanjab prikazal
Kot angeljček ljubek in zal, Na ramah imel je že lepe peroti,
In mami smehljaje dejal:
BNe jokaj za mano, ti mamica moja,
Ker angeljfiek Stanko je tvoj, In saj bodeš kmalu,  oj mamica, kmalu
V nebesa prišla za menoj." ¦                                                                 Siluška   .