Sft. 113 Mm pisama (tatinmitinli ---^^^ v soboto 17» maja 1924. Posamezna številka 20 cent* Letnik XS.SK ,rhaja, Izv*em51 pondeljek, v»k d* As&lega št. 20, I. nadstropje Do * pisma se ne sprejemajo, rokopir ■>.-,- ^ Anton Oerbee. — Ustnik inost. Tisk pi£ia za mese L 7.—, 3 mesece 60, pol lUa L 32.- uioztmeUo mesečno 5 lir več.v- »-'"fon uredništva in uprave i* i -.'•■- *y-- tDiNO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se raCunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahval«, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi deu«ruib zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-<57* HuMo namesto Radi znanih nevšečnih dogodkov v Šibeniku povodom 50te obletnice smrti Ni-fcnle Tommasea se j« v nekem italijanskem nem glasilu neki «Dalmatinec» silno r; rh idil, Pravilnejše in resničnejše bo po-v, „ano, če pravimo, da je omenjene dogodke le izrabil, da je dal odduška svojemu staremu sovraštvu proti Slovencem in Hrvatom. Ta izbruh bi bil torej le nadaljevanje stare, tradicijonalne politike ita-! 3. iskih politikantov v teh krajih iz pred-« Tdh avstrijskih časov proti našemu na-iAi. Saj ponavlja v ta namen tudi tisti C&-. adni in znani trik. da predmamlja raz-!:ko med razpoloženjem Srbov m razpoloženjem Hrvatov in Slovencev napram Italiji in italijanskemu narodu, Pripovedu-Ifako diplomacija .Jugoslavije, ker rbskih rokah, prizadeva in se trudi v -iSju z italijansko vlado, da bi «izcžstila n.» od vseh težkoč, ki so na potu bolj-ii sporazumu med «obema narodoma». em dejstvu, v teh «težkočah», vidi !:natinec» ^alarmanten znak globoke-Priznava pošteno voljo obeh vlad .isoko ceni modro delo Mussolinija, PaJča in Ninčiča, ki je napravilo konec sporu, ki je trajal predolgo, da ne bi povzročal skrbi. Priznava iskreno simpa-fiso Srbov napram Italijanom. Tudi v zgodovini starejših časov ne nahaja med Srbi in Italijani nobenih navskrižij v interesih, nobenih gospodarskih ljubosumnosti, ki bi bile mogle v medsebojnih odnošajih ostaviti zapuščeno kakih zavisti in želja po maščevanju. Posebno naglasa še. da so se tudi v zadnji vojni Italijani in Srbi borili proti skupnemu sovražniku. To svojo hvalo na naslov Srbov je oni (DafriMLtinec» posebno podčrtal, da je mogel v svojih naaalpiih izvajanjih v tem bolj kričečih barvah predočiti razliko med razpoloženjem Srbov in razpoloženjem Hrvatov in Slovencev napram Italiji in italijanskemu narodu. Ugotavlja toli grenko mu dejstvo, da so tudi Hrvatje in Slovenci važen sestaven del Jugoslavije. Ti pa da so vek viti sovražniki vsega, kar je italijansko, ki vedno sanjajo utoprstične sanje o neki veličini, ki jim je hujskanje prirojeno, ki so plzi: .-Ist^L in roparji po zgodovinski iradiciji, in •tS nViVio-vi politični intrans:£cnci usuž-prižnica, kateder in njihov tisk. Na :ko: Hrvatje in Slovenci ne bodo nikoli topni mirovnim željam belgrajske vlade •odo v sosedstvu Italije vedno nahajali o netivo sovraštva in maščevalnosti! da naj si zapomnijo tudi Mussolini, ita-ki narod in vsi diplomatje in državm-rope! Kdor pozna dušo Hrvatov in encev Istre in Dalmacije — pravi na-3 — se ne more vdajati nobenim ilu-_ in se ne mcare nadejati, da bi se ti poslednji mogli spremeniti: ne v bližnji ne a-jni/bodočnosti. Naj se obe vladi 2e trudita, da bi svoje prijateljstvo ne c: je vali le na fraze in diploonatične for- Pomirjenje Hrvatov in Slovencev je predpogoj za to. Saj je res m ne morejo prikrivati dejstva, da je bilo razpoloženje med Srbf napram italijanstvu drugačno, nego pa med Hrvati in Slovenci. To pa ima svojo razlago v naravi, v zemljepisnem položaju enih in drugih, in pa v dejstvu, da Srbi niso živeli v sosedstvu in neposrednih stikih z italijanskim svetom in da zato niso prihajali v konflikte z njim! Hrvatje in Slovenci pa so vsled svojega zemljepisnega položaja živeli v takih stikih in ni moglo biti drugače. nego da so nastajala navzkrižja in nasprMstva, zlasti v nacijo-nalnem pogledu. Danes pa je vse drugače.-Srbi so sestaven del države, ki je teritorijalna sosedinja Italije. Čim so Srbi le tak sestaven del skupne jugoslovenske države, je naravno, da ne morejo napram vna-njemu svetu — in tudi ne napram Italiji — voditi kake «srhske» politike brez vsakega ozira na razpoloženje v drugih sestavnih delih države. To je jasna in enostavna resnica, ki pa nas ,«Dalmatinec» noče izvajati iz nje logičnih zaključkov. Nekaj se mu pač svita v glavi, ko namreč sam ugotavlja, da resnično prijateljstvo more prihajati le iz voilje naroda. Ugotavlja tudi, da vsled «sovraštva« Hrvatov in Slovencev ne more priti do ugodnih gospodarskih stikov med obema državama-To je res, ni pa resnično, da je to razpoloženje neodpravljivo. Treba je le modro računati z dejstvom, da v jugoslavenski državi spadajo v pojm «naroda» tudi Hrvatje in Slovenci, da je treba tudi s temi priti do prij&teTiskili od&o&ajev! To pa tem bolj, ker ravno ozemlje Hrvatov in Slovencev, radi tvojega zemljepisnega sedstva prihaja ▼ prvi vnti t poitev ca gospodarske stika s ItaU|ol Mesto pa. da bi pisec izvajal logične zaključke iz vseh teh neoporečnih in neodpravljivih dejstev, kleveta in zasramuje ravno te neposredno sosedne dele jugoslovenske države in jih ovaja celo pred vso Evropo kot tradicijonalne zgodovinske «plemtelje» in «roparje»! In-potem ima še toliko drznosti, da se zgraža nad nepo-boljšljivostjo Hrvatov m Slovencev v njih razpoloženju napram italijanstvu! Mesto da bi gasil — kakor sam priznava — nevarni in pogubni požar, vliva še v plamen petrolej svoje mržnje, strasti in klevete!! In pri tem ne pomisli koliko res nepoboljšljivega sovraštva proti Hrvatom in Slovencem je tudi danes še — pri nas v Italiji! Ne rekriminiramo — ugotavljamo le dejstvo, ker razumemo, da so taka razpoloženja ustvarili nesrečni zgodovinski dogodki, ki so globoko posegali v življenje in čustvovanje obeh narodov. Zato pa bi bSlo — ponavljamo — vsem, ki so blage volje in ki res žele, da bi prišlo do iskrenega sporazuma med obema državama in narodoma, v dolžnost, da bi z vso najboljšo voljo prispevali k temu, da se iz dj.se obeh narodov izbrišejo čustva in spomini iz minulosti! S hujskanjem in klevetami pa se dosega — nasprotno! Posebno ne-odpustno je to hujskanje spričo dejstva, da je jugoslovenska vlada oficijelno izrekla svoje obžalovanje radi onega dogodka v Šibenikul «Daknatinec» ni človek blage volje — pa tudi ne dober in razsoden italijanski patrijot! blatenje stranke in njenih ustanov. Radi tega smatra vodstvo delovanje poslanca Rocca za izraz politične nelojalnosti, ki jo more zagrešiti le najhujši sovražnik fašizma, ter ga zključuje iz stranke in poživlja, da odloži mandat, S tem je zaenkrat Mussolini napravil konec dolgim polemikam med fašisti. Na- JDavietović dobil mandat za vlade Kandidati za poslovno koncent vlado - Vprašanje Balugdžićeve nevtralne vlade BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes je dobil la mesta še niso znana imena kan-načelnik opozicijskega bloka Ljuba Davi- dovič mandat za sestavo poslovne koncentracijske vlade. V političnih krogih se mnenja o uspehu Davidovića zelo križajo. Nekateri mislijo, da Davickvvić ne bo uspel, ker so se izjavili radikali ponovno proti koncentracijski vladi; drugi pa, zlasti opozicija mentjo, da ima Davidovič dovolj poslancev za seboj in da bo torej lahko sestavil novo vlado. Davidović je dobil mandat ob 18. uri, nakar se je takoj pričel posvetovati z načelniki parlamentarnih skupin. Zdi se, da je opozicijski blok gotov Da-vidovićeva uspeha; sicer bi ne bil že deroči1 kandidatov za ministrska m^^" Po tem načrtu br bila ministrska mesta tako-le razdeljena: Ljuba Davidor/ič fdemokrat) didatov. Razmerje med posameznimi strankami zastopanimi v novi vladi, bi bilo tako, da bi dobili demokrad 7 ministrov, jugoslovenski klub 4, muslimani - 3. zemljoradnik 1. V slučaju, da se skupina Nabasa Petroviča odrepi od radikalov, bi dobila ta skupina tudi 1 ministra. Pravo razmerje pa ni še končnoveljavno določeno in se bo gotovo še nekoliko izDreme-nilo. Radičevci, džemijet in Nemci ne stopijo v koncentracijsko vlado, ampak »o bodo le podpiraK, J'jMfoslovenski poslatrk v Berlinu, ^a-ln^džić je bil danes zopet pri kralju. Davi je poslal kralj v Čačak avtomobil po vojvodo Stipe Stepanoviča z nujnim pozivom, naj pride takoj v Beograd, kamor prispe Stepanović še nocoj. Vojvoda pri- Zi mdnosti, marveč da bi ga prenašali tudi na praktično polje trgovskih stikov in ca-rL:skih olajšav: to prijateljstva bo vedno le površno, le prijateljstvo sned vladarji in viadami, nikoli pa se ne spremeni v pri-jatciistvo med narodoma!! ako je tisti «Dalmatinec» razgalil svojo dušo, podno slepega sovraštva proti Hrvatom in Slovencem. Pokazal je, da je res vreden potomec tistih italijanskih politi-kastrov v naših polerajinah, katerih politično obzorje ni nikdar segalo dalje preko raštva proti našemu narodu in ki si b-ez tega sovraštva sploh niso mogli predstavljati nobene nacijonalne politike v razmerju med italijanskim in slovanskim prebivalstvom v deželi. Mož kaže povsem nazorno, da je na potju dejstev, ki so jih ustvarili sodobni zgodovinski dogodki, popoln tujec v Jeruzalemu. To kaže že s tem, da diplomajcijo Jugoslavije istoveti s srbstvom, čeprav ugotavlja on sam, da tvorijo Hrvatje in Slovenci važen del, da, pretežen del — Jugoslavije! Ne zaveda se ta «Dalmati-nec», kako nezmiselno je, če hoće na eni strani kazati poštene namene vladarja in diplomacije, ki ju istr^/eti s srbstvom, na drugi pa da riše v najčrnejših barvah sovraštvo pre'2žnega dela države, ki ji je na cehi isti vladar in ki jo zastopa ista diplomacija, da se torej danes ne more govoriti o srbskem vladarju in srbski diplomaciji, marveč le o. vladarju m diplomaciji ujedinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če ne bi bil tako zaslepljen in če bi mu fie bila duša tako razjedena od sovraštva proti Hrvatom in Slovencem, bi —• name-slo da hujska Italijo, Italijane in italijanske državnike proti hrvatskemu En slovenskemu delu jugoslovenskega naroda s tem tudi proti Slovanom v Julijski ajini — enostavno izvajal logični za-ćek iz svoje lastne ugotovitve, da je "ateljstvo med vladarji in vl-dlaini le ^ršno in navidezno, dokler se ne spre-r '-ni v. prijateljstvo med naredi! Sveto/al italijanskim državnikom, naj svojo poli-t ^o usmerijo v ta cilj, da se navzkrižja in &?sporazumljer>ia s Hrvati in Slovenci, r 'ala v žalostni zgodo—ini, ublažijo in ' 'pravijo! To bi bila pametna italijanska ( Pc it iva, ki edina more zagotoviti trajno! Prijateljstvo med Italijo in JućoslaviioJ i minister bi bil Veja Marinkovič (dem.), , _____ p-™. ^Un^n notranji minister dr. Pečic (dem.), mini- ft^ , 7 T ster za trgovino in industrijo dr. Spaho BEOGRAD, 16 (Izv) Zunanje muustr- fmusliman), za agrarno reformo dr. Hrast- stvo sporoča ui^dno, da je poset kraijev- nica (musliml, vere Dušan Dimitrljevič ske dvojice v Panzu odložen do rešitve (zemljoradnik), promet dr. Korošec (SLS), vladne krize v obeh državah Kraljevska socijalna politika Šumenkovič; za osta- dvojiča je imela odpotovati 24. t m. ESesieš v Rimui Prvi rai0OV6r s M^snoK^m RIM, 16. Sinoči ob 18.55 je prispel v Rim čehosiovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš. Na postaji so ga pričakovali ministrski predsednik on- Mussolini, kabinetni načelnik za zunanje zadeve Pao-lucci z glavnim ravnateljem Nasallijem, dalje čehosiovaški poslanik v Rimu Kybal z vsem osebjem poslaništva, jugoslovenski poslani Antonijević ter romunski poslanik Lahovary. Danes ob 11. uri je sprejel ministrski predsednik MussoJini dr. Beneša. Razgo-j vor, ki je trajal nad eno uro, se je sukal okodi političnih, gospodarskih in finančnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Ministra sta se razgovarjala v zelo prisrčnem tonu; ugotovila sta, da so si interesi obeh držav zelo sorodni glede političnega položaja y srednji Evropi in tudi glede drugih manj važnih vprašanj. Danes ali jutri se bo razgovor nadaljeval, da se doseže spora-1 z um glede zunanje-političnih smernic obeh držav. Beneš na obedu pri MussoKniju RIM, 16. Danes ob 13. je Mussolini priredil Benešu na čast obed v hotelu «Eoc-celsior», katerega so se udeležili minister za državno gospodarstvo Corbino. Conta-, rini, Kybal, konsul Babka, Stoklasa, Finzi,' De Bono, vojvoda Brea d'Olmo, markiz j Paolucci de Calboli in več drugih odličnih osebnosti. _ Čehosiovaški listi o sporazuma med Italijo in Čehoslovaško PRAGA, 16. V svojih pripombah k potovanju ministra Beneša v Rim pišejo « Na-1 rodni Listy», da javno mnenje s simpatijo promatra sporazum med Čehoslovaško in Italijo, ki bi združil Čehoslovaško z narodom tako visoke kulture, z narodom, ki je med vojsko in po vojski pokazal toliko odporne in življenske sile ter discipline z n aro d jja, ki ga gotovo čaka velika bodočnost kakor je velika tudi njegova prošlost. Podobno pišejo «Lidove Noviny»f češ da polaga Beneš veliko važnost na prijateljstvo z Italijo, ker je njena lega v, Evropi velike važnosti. j Mussolini na delu On« Massamo Rocca izključen iz stranke Mussolini na strani De Štefanija RIM, 16. V rimskih političnih krogih so spravljali nenaden Mussodinijev povratek s potovanja na Siciliji v zvezo z ostrimi prepiri med fašisti samimi, kisov zadnjem času dosegli svoj višek« Vsi faš. listi so bili polni polemik; razdelili so se v dva tabora. Na eni strani so stali listi, ki so odobravali zahteve poslanca Massimo Rocca po revizijonizmu in njegove napade proti finančnemu ministru De Štefani ju, na drugi strani to se razvrstila glasila, ki so se strinjala z odločnim nastopom fašista Farinaccija proti revizionizmu in ki so se zavzele za finančnega ministra. Farnacci je očital poslancu Masskno Rocca, ki je podravnatelj zavarovalnega zavoda I štitu to nazionale delle Assicurazioni, da on, kot gospod v Rima, lahko razpravlja o revizijonizmu, a na deželi, kjer niso na razpolago mesta v kakem upravnem svetu bank, na deželi, kjer je treba delati za fašizem iz ideje, tam pade malo kateremu v glavo, da bi začel filozofirati o fašizmu. On. Maasimo Rocca je odgovoril na te napade v dolgem odprtem pismu na Farinaccija, ki ga je objavil list «Nuovo Paese*. On. Rocca se v tem pismu ne omejuje samo na protinapade proti Fari-nacciju, ampak napada tudi fašistov ske metode v boju proti nasprotnikom fašizma. Odločni in brezobzirni nastop poslanca Rocca je tako razburil Farinaccija, da ga je hotel pozvati na dvoboj; toda pozneje je vso zadevo prevzelo vodstvo stranke in razpravljalo o njej v navzočnosti Farinaccija, ki se nahaja v Rimu. Na seji je o sporu poročal Farinacci sam. Po daljši razpravi je vodstvo sklenilo, da izključi poslanca Massimo Rocca iz .stranke in da ga pozove, da odloži poslanski mandat. Vodstvo je svoj sklep predložilo Mussotiniju v odobritev. Sinoči še ni bilo gotovo, ali je Mussolini sprejel sklep vodstva. Toda danes je objavil tiskovni urad fa-šistovske stranke poročilo, ki pravi, da je vodstvo stranke proučilo politično in časnikarsko delovanj« poslanca Massimo Rocca. To njegovo delovanje se je v zadnjem času izpremenilo t sramotenie . in Konec delovanja Zveznega zavoda v Btanetkah «Gazzett& Ufficiale» od 14. t. m. je objavila kr. odlok od 7. maja 1924. št. 649, s katerim se odreja likvidacija poslovanja Zveznega zavoda v Benetkah (Istituto fe-w n med fašisti. Na- j derale di credito per il risorgimento delle stopil je proti ravno istemu poslancu Venezie) v stvari predujmov na vojno od-Rocca, za katerega se je septembra meseca potegnil, ko ga je vodstvo stranke prvič izključilo iz stranke. Takrat je moralo vodstvo radi tega nepremišljenega koraka na Mussolinijev poziv odstopiti, danes pa je on. Rocca plačal svoje početje z izključitvijo iz stranke; meseca septembra je podlegel Farinacci, danes - on. Rocca. Mussolini je uvidel, da postaja on. Rocca lasizmu s svojim revizijonizmom nevaren, še posebno ker je skušal izpodkopati tla tudi finančnemu ministru De Stefaniju, ki je MussoKniju priljubljen. Saj se je nekoč Mussolini izrazil, da dva ministra sta neodstranijiva in sicer minister za -ntnanie zadeve, t. j. Mussolini sam, in minister za finance De Štefani. Znižanje voznih cen ob priliki olimpijskih iger v Parizu RIM, 16. Onim, ki se v času med 20. t. m. in 5. avgusta podajo v Francijo k olimpijskim igram, se prevozni stroški na državnih železnicah do Ventimiglia, Modane in Domodoseola znižajo za 30%. Scojettkl sedal dco? zgrnil prfcnv k^evskih intelektualcev RIGA, 15. Iz Moskve brzojavljajo, da je bil priziv kijevskih učenjakov, ki so bili obsojeni v takozvanem * Procesu kijevskih profesorjev*, zavrnjen. Smrtna kazer^ ki je bila izrečena nad štirimi izmed obtožencev tega procesa, se bo sedaj izvršila. Kakor znano, se je obtožencem na obravnavi očitalo, da so delovali proti bolj-ševiški vladavini in vohunili v prid Poljski. Gre tu večinoma za slavne učenjake, v prvi \Tsti za znamenite profesorje raznih kijevskih višjih šol, kateri so energično odvrnili od sebe vsako krivdo. Razne tuje vlade, med temi posebno francoska, so svoj čas posredovale za te obtožence pri sovjetski vladi, a Čičerin je vse to poizkuse zavrnil ter protestiral proti take vrste vmešavanju v ruške notranje zadeve. Tako so bili obsojeni na smrt prokurator Če-bakov, orofesorja Jakohiev in Edinevski ter gospa Vinograda. Dru<|i obtoženci so bili obsojeni na težke zaporne kazni. BERLIN, 16. K zavrnitvi priziva obsojencev v procesu kijevskih profesorjev piše «Vorwaerts»: ^Zavrnitev priziva pomeni, da postanejo v Kijevu izrečene smrtne obsodbe pravemočne. V zadnjem trenotku apeliramo še na politično razsodnost in na človekoljubje sovjetske vlade.* Naučna ekspedicija za južni Altaj MOSKVA, 16. Delavska fakulteta mesta Barnaul se pripravlja na naučno ekspedicijo za raziskovanje južnega Altaja, na mineralih zelo bogatega mogočnega gorovja na rusko-kitajski meji. Rusija na razstavi v Benetkah Petrograd, 16. Petrograjska državna biblioteka je dobila od uprave umetniške razstave v Benetkah vabilo, da naj izloži na tej razstavi svoje dragocene zgodovinske zbirke. Ruska vojna ladja pride v Italijo MOSKVA, 16. V povrnitev obiska italijanske križarke cJiirabello* v pristanišču Leningrada bo ena sovjetska vojna ladja obiskala kako italijansko luko. Nova zima na Kavkazu MOSKVA, 16. Na vsem Kavkazu je te dni temperatura zopet padla. Sneg je zapadel tudi v onih pokrajinah, kjer je drugače zima redek gost. Vinogradi so popolnoma uničeni. _ Kuga v Turkestanu MOSKVA, 16. Po poročilu sovjetskega komisarijata za zdravstvo se je pojavila v Turkestanu v pokrajini reke Amurdarja kuga. Ugotovljenih je bilo 230 slučajev te bolezni, ki so vsi končali s smrtjo. Sovjet ljudskih komisarjev je odobril kredit 50,000 zlatih rubljev za pobijanje te epidemije. Za sodelovanje čehoslovaških in jugo-- slovenskih poljedelcev PRAGA, 16. Današnji svečani otvoritvi poljedelske razstave prisostvuje tudi posebna delegacija jugoslovenskega zemljo-radniskega saveza pod vodstvom zemljoradnika posl. Voje Laziča. V delegaciji se nahajata tudi glavni tajnik Saveza dr. Sta-jič in podravnatelj centrale zemljorad. zadrug Mtljutinovič. Delegacija se udeleži zborovanja medn-jodnega agrarnega biroja in obenem prične meritorna posvetovanja o skupnem sodelovanju čehoslovaških in jugosloivenskih poljedelcev. Jugoslavija čestitala Mercieru BRUSELJ, 16. Kardinalu Mercieru, ki je bil med vojno velik zaščitnik malih narodov in se je odločno zavzemal za jugoslovenske narode, je povodom njegove 50letaice' svečeništva v imenu kraljevine 1 Srbov, Hrvatov in Slovencev -čestital odpravnik jugoslovenskega poslaništva v Bruselju dr. Miroslav Jankovič. škodnino. Z istim odlokom je odrejena likvidacija istega poslovanja tudi pri drugih denarnih zavodih, ki so bili pooblaščeni, da smejo dajati predujme na vojno odškodnino iz fondov, ki jih je dajal državni zaklad. V to svrho predpisuje odlok, da morajo vsi prizadeti zavodi ustanoviti poseben poravnalni oddelek (sezione di stralcio), ki bo moral biti popolnoma ločen od vsake druge vrste njih poslovanja. Dalje bodo morali denarni zavodi sestavljati za ta odsek posebno ločeno bilanco. Finančno ministrstvo je imenovalo svojega posebnega zaupnika in enega njegovega pomočnika, ki bosta nadzorovala izvrševanje predpisov goriomenjenega odloka. Vladni komisar in njegov pomočnik sta bila imenovana z ministrskim odlokom od 14. maja t. 1., in sicer je postavljen za komisarja predsednik računskega dvora cav. gr. cr. Camillo Peano, a za njegovega pomočnika državni svetnik cav. gr. cr. senator Berio Adolf o. Agencija Štefani je objavila k tem vladnim ukrepom sledečo pripombo: Z nedavnim odlokom je bila odrejena likvidacija odnošajev med državo in Zveznim za^ vodem za obnovitev treh Benečij, kolikor gre za predujme vojnim oškodovancem. Zvezni zavod za obnovitev Benečij se je ustanovil med drugim z modrim namenom, da se nujne operacije za povrnitev verjne škode, ki jo je povzročil vpad sovražnika, rešijo špekulacij, ki se v takih težkih okoliščinah vedno pojavljajo. Na ia način so mogle dobiti benečijske pokrajine sigurno in nesebično podporo, ki so jo potrebovale, In Zvezni zavod, ki so ga ustanovile številne in znane hranilnice, je res pomagal vladi lečiti toliko nesrečo. Po do-vršitvi operacij za povrnitev vojne škode postane zavod zopet neodvisen in bo lahko nadaljeval svoje delovanje na po-lju melijo-racij, kanalizacij, zemljiških posojil in drugih obnovitvenih operacij. Ukrep o likvidaciji poslovanja s predujmi je direktna posledica ureditve izpla^ čevanja vojne odškodnine potom benečij-skih obveznic in raznih drugih odredb, ki se tičejo izplačevanja vojne odškodnine. Z odredbo te likvidacije je zaključeno važno razdobje v obnovitvi naših porušenih kra/-jev, a likvidacija sama ima tudi za oškodovance velik pomen, ker se bo moralo razčistiti istočasno tud razmerje med Zveznim zavodom in posameznimi vojnimi oškodovanci, ki so dobili od njega predujme na vojno odškodnino. Ker je v teh odnoSajih mnogo nejasnosti posebno glede tistih oškodovancev, ki jim je zidala hiše bivša zadruga CERG in ker se je v nekaterih slučajih dogodilo, da ji je dal Zvezni zavod več predujma, nego znaša konkordat. Pri takih slučajih bo potrebna oškodovancem pomoč z nasveti in intervencijami in ato je prepotrebno, da se organizacije vojnih oškodovancev pravočasno dogovorijo z našimi političnimi organizacijami giede akcije za dosego tudi načelne rešitve spornih zadev in za odvrnitev vsakršnih krivic, ki bi jim bil naš vojni oškodovanec lahko izložen. PGljsSa vMa zavrnila rusko noto za narodne manjčine VARŠAVA, 16. Poljska brzojavna agencija poroča: Vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik je naslovila na poljskega poslanika v Moskvi noto, kjer obtožuje poljsko vlado zatiranja narodnih manjšin. V odgovor na to noto je poljska vlada sporočila ruskemu poslaniku v Varšavi, da ne more sprejeti ruske note kot podlago za nadaljnja pogajanja. V svoji noti dostavlja poljska vlada, da noče razpravljati o obtožbah sovjetske note ter da jo zavrača, ker jo smatra za poizkus posredovanja v notranjih zadevah podjske države. Vlada protestira proti kritiki, obrnjeni proti predsedniku republike, ker smatra, da je tako postopanje v nasprot-stvu z običaji v diplomatskih odnošajih. Bolgarska vlada proti komunistom in zemljoradnikom SOFIJA, 16. Ministrski svet je sklenil odpustiti vse uradnike in nameščence, ki so znani kot aktivni komunisti. Minister za notranje stvari Rusev je javno izjavil, da ima dokaze o nezakonitem delovanju Stambolijskijevega krila zemljoradnikov. Dokumenti bodo izročeni ministru pravde, ki bo stavil najvišjemu kasacijskemu sodišču predlog za razptu stitev te organizacije, ustavitev njenih listov tn za zaplenitev njenega imetja v smislu zakona za zaščito države. Istočasno se z vladne strani objavlja statistika škode, ki jo je povzročilo državi delovanje Stambolijskega in njegovega finančnega ministra Tur lakov a. Kakor zatrjuje uradni list, iznaša ta škoda več mi« lijonov. _ V Albaniji vlada popoln red TIRANA, 16. Tiskovni urad v Tirani je pooblaščen kategorična zavrniti tenden-cijozne vesti, ki jih te več časa Širijo grški Ksti o Albaniji. Poročilo tiskovnega urada zaključuje, da vlada v Albaniji najpopok« nejši mir. Angleški glas o konferenci za izasljeraa)« LONDON, 16. Z o žirom na konferenco xa izseljevanje, katera se je otvorila včeraj v Rimu, pravi «Times», da je italijanska vlada prav storila, ko je ofcrnila svojo pozornost na Argentini jo, Brazilijo in na druge države južne Amerike, ker da se more smatrati te države kot izhodišče za izseljevanje. • Seja francoskega ministrskega sveta PARIZ, 16. Danes popoldne je Poincarć sklical sejo ministrskega sveta, da se prouči novi položaj. » Uradno se potrjuje vest. ki jo je objavil včeraj agencija «Havas», da je Poin-carć pisal MacDo-naldu pismo, v katerem obžaluje, da se sestanek v Chequersu radi novega položaja ne more vršiti. Amerika proti Japoncem LONDON, 16. Agencija «Reuter» poroča iz Washingtona: Kljub nasprotovanju predsednika Cool:dge-a je zbornica zastopnikov z izredno veČino sprejela predlog, da stopi priseljeniški zakon, ki pre- povednje Japoncem priseljevanje v Združene države, dne 1. junija 1924. ▼ veljavo. kralj v Pariza PARIZ, 16. Romunski kralj je prispel iz Londona v spremstvu romunskega ministra za zunanje stvari Duce. Romunska kraljica je ostala v Londonu že za nekoliko dni. Italijanske voine ladje na Dunaju DUNAJ, 16. Italijanska topničarka «Gio-vannini» in torpedovka «75 TZT» sta pripluli sinoči na Dunaj iz Bratislave. Ras Tafari v Parizu PARIZ, 16. Princ Tafari Makomer, prestolonaslednik in regent Etiopije, je prispel v Pariz iz Marseille davi ob 10.16. Princa, ki potuje s številnim spremstvom, so pozdravili na kolodvoru Millerand, Poincare, notranji minister de Selves in več drugih osebnosti. Častno službo je vršila stotnije, pehote z godbo in z zastavo. Na Quai d'Orsayu je bil prirejen princu na čast obed, katerega so se udeležili vsi abeaanski princi. Sanje in resnica Samo sanj«, plod razgrete fantazije je vse, Jot pišemo mi o dogodkih v Idriji. Tako stoji črno na belem v dopisu iz Idrije v — kje drugje naj bi bilo? — videmskem *Giornaie del Friuii*. Ta Hst je postal menda glasilo vseh ''neodgovornih in menda tudi odgovornih ita'i^nskih krogov širom videmske pokrajine. To je značilno in ni brez pikantnosti z ozirom na dejstvo, da ye Giornale del Friuii* nedavno temu precej strupeno prreroai uradne kroge pri tržaški prefekturi, ker so ti nekoliko pametnejši in imajo nekoliko več čuia odgovornosti, nego pa gospodje na videmski prefekturi! Koncem Tfe!e?ry-Eettet3 v Postotni m Vipavi odpadejo zarodi nepredvidenih tehničnih ovir. Drugi koncert se bo vrsU tore$ v Trsta, v torek 20. t. m. v dvorani «Circok> Artistico», ob 20.30. Spored objavm^o v jutrišnji «Edinosti*. Vstopnice so v predprcdafi v trgovini mu-zikalij Tedeschi - Ooersiu (Corso Vitt. Emannele). _ Slov. a kad. fer. društvo «Balkan» se tem potom zahvaljuje vsei-i onim družinam, ki so ob priliki bivanja jugosiovenskih akademikov v Trstu gostoljubno nudile našim gostom brez- v . . , „ . . . » - . . plačno stanovanje, in vsem onim, ki so na ka Vse so torej le sanje m izhaja iz razgrete .-tj. , ■ . t . • - 7 . ' ' ' o mripi no a«« nri«%niainnlt n m «ti/it iurtncln fantazije, kar poroča «Eainost* o dogodkih v Idriji- Le sanjalo se je našemu dopisniku o napadu na nekega Fortisa, ta «lepi vzor* — dostavlja dopisnik v videmskem listu — «poli-tikanta», ki — da bo moral odgovarjati Se za druge stvari, ki se ga tičejo! Ali se ne zdi da te grožnje le potrjajo, da se je tistemu Fortisu vendar-le moralo nekaj zgoditi in da ga imajo dopisniki videmekega lista res «na pik; T zato, terisibodi način pripomogli, da je izlet jugoslo-v enakih gostov uspei. — Odbor. Na tukajšnji trgovski v-sofci šoli «Revcltei- la» je včeraj predaval o zadružništvu odlični italijanski jurist prof, Leone Bolaffio. Poleg dijaštva in profesorskega zbora je bilo navzoč-nih mnogo slovenskih in italijanskih odvetnikov. Govornik je predvsem poudarjal nujno potrebo, da se zakonske določbe v zadrugah ker je «politikant». Mari je «po!itik: vi!ejuan» dva njegova tovariša; v Postojna. Pevsko društvo »Postojna* priredi s sodelovanjem salonskega orkestra v nedeljo firig 18. mafnika t. 1. koncert v prostorih botela Paternost s sledečim sporedom: 1. I. Fučlk: Florentiner-Marsch, orkester; 2. Fr. r. Juppe: Dichter und Bauer, orkester; 3. P. H. Arthur: Ruškine sanje, poje mešan zbor; 4. Vasilij Mirk: Svatba na poljani, meš. zbor. 5. Robert Stolz: Servus du, orkester; 6. R. Eilenberg: Die Mfihle im Schwarzwedde, orkester; 7. Fr. Lehar: Le belle Polesane, orkester; 8. A. Schwab: Zlata kanglica, meš. zbor; 9. V. Vodopivec: Kolo, mešan zbor; 10. Dr. Fr, l6movec: Marko skače, meš zbor. Začetek točno lob 21. uri. Vstopnina: 1. prostor L 6.— II. prostor L 4,—, stojišče L 3.— Kajenje v dvorani je strogo prepovedanol Predprodaja vstopnic v trgovini g. A. Bole. Vabimo tukaiŠnje meščane in zlasti okoličane, da posetijo ta koncert v kar največjem številu, ker je spored jako zanimiv ter pevski .zbor, dasi po večini iz novincev, dokaj dobro izvežban. Nasvidenje tedaj v nedeljo 18. t. m. Zdravo! K&ONE po 184, gokiaarje 4.90, plačuje Vi* Pondares desno-___20 STARO ŽELEZO, plačujem po 30, kovin«, cunje, stare vrvi po najvišjih cenah. Sskla* dišče, via Solitario 14. 561 irez rovlttiiM cenah. Blaso, izdelki po meri in perilo na obroke Via 7, J. 30 Namesto venca pok. Mariji Gasperčič daruie gospa Marija Pipan L 50 za šentjakobsko podružnico ^Šolskega društva«. Denar hrani uredništvo. Za ushigo Ivan U; daroval L 50.— za podružnico šolskega društva pri Sv. Ivanu. Gospodarstvo _______________ ____ ^ Gospodus^vo v bH£iaj& vzhou pričakovali policisti gospodarstvo * teh dveh in vseh obnaejnih dr- ter j a aretirali. Moža sta se izkazala za 40- žavah, gospodarstvo ki se po vojnem razsulu letnega Lambros Janikos in Nikola>a Gilian«, komaj počasi usmerja in normalizira po novih starega 45 let, prvi doma iz Kaira, drugi iz političnih kombinacijah. ; fi^j,-«., .J- rff ffi^mlM Aleksandrije v Egiptu. Pri aretaciji sta imela V Ode« >e otvorila svo]o podružnico Kuska {J iflSUlIJU - VIU UI ii-UJiU Vil UUBOMIR COPIŽ pri sebi znesek 40.000 lir v tujih valutah. Oči- trgovska banka. Ta banka namerava financi-vidno sta prišla moža v Trst z namenom, da i rati v velikem obsegu ruski eksport preko si preskrbita s ponarenimi bankovci. Pri prvem zasliianju aretirancev je bilo dognano, da je spadal k tolpi tudi nek Arabec, po imenu Abdul Ben Tahar, star 40 let, ki je stanoval pri Popantooopuiu v ulici Cecilia Ritimeyer. Policijski agenti so spravili tudi njega na varno. Mož je upravljal ^društveno premoženje* tolpe. Izdajat se je za bogatega trgovca in je živel zelo razkošno. Pri aretaciji je skušal dokazati, da je nedolžen, pozneje si je vendarle olajšal vest ter vse priznal. Vsi aretirani so bili odvedeni v zapor v ulici Coroneo. Varnostno oblastvo nadaljuje poizvedovanje. V kolikor je bilo mogoče dognati, je tolpa delovala že dolgo časa in spravila v promet veliko množino ponarejenih bankovcev. Razpečevala je svoje izdelke večinoma v Jugoslaviji, Avstriji in v Egiptu. Umrl na javni nllcL Včeraj popoldne je v ulici Carducci poslalo nenadoma slabo 70-letnemu Avreliju Valle, stanujočemu v ulici Pasquale Revoltella št. 63; zgrudil se je na tla ter obležal nezavesten. Ko je prfltitel na lice mesta zdravnik rešilne postaj«, ki so ga poklicali navzočni ljudje, j« bil ubogi starec že mrtev; smrt je nastopila Truplo je bilo prepeljano bolnišnice. Odese. Trgovska b3enca Egipta izkazuie za leto 1923 lep pribiiek, kakor bi ga bila ponosna marsikaka država. Uvoz v preteklem letu ztia-Sa Lstg 45 milijonom izvoz pa 58 milijonov Lstg. Rc^uMfea viatža misij v kratkem izdati zakon s katerim prepusti del državnih industrij privatnemu gospodarstvu. Vabi domači in tuji kapital k sodelovanju. Verjetno js, da i bodo take industrije z inicijativo ki jo i?na | samo lahko privatni kapita! — dokaj bolje uspevale in postale dobičkanosne. Vse državne in podržavljene industrije razdeljuje vlada v več kategorij in si seveda pridržuje seveda v nekaterih več in v drugih manj vpliva. Sprejemajo se vsakovrstna dela in popravila, zlatnine in ur. Velika izbera predmetov za IRMO = i f | . t J odmor, nakar se pojde v Lokev, kjer bo pri- tev ,e tore, le zlobna m brezvestna denun-1 Dravijeno koiilo. Kpovratek poljuben preko ciiacija, ki naj bi očrnila vse naše ljudstvo pred oblastniki in sedat prevladujočo javnostjo v Italiji. Za Hreščaka se nismo zavzeli za to, ker je komunist, marveč le zato, ker je oblastvom v dolžnost, da skrbijo za osebno varnost vsakega državljana brez razlike političnega mišljenja ! Ker pa je že zaviluil rokave, apostrofira dopisnik vldemskega Hsta tudi dra Wilfana, Češ: kako naj se neki postopa s prebivalstvom, ki je vrglo dne 1. maja bombo, zato, ker je oblastvo prepovedalo majsko slavnost?! Zgo-naših krajih svojo čudno Bazovice. Lovski klub, Sv. Jakob naznanja svojim članom, da se bo vršil izlet na Reko v nedeljo, 18. t. m. Odpeljemo s« s trga Garibaldi točno ob 5. uri zjutraj ob vsakem vremenu, Sre^tjeioUs skupina Saidb. Danes ob 3. točno odborov® seja. Ob 4. uri in pol redni društveni sestanek. Točnost in polnoštevil-nostl — Vodja. S. D. A- Nogometna skopima. Jutri ob 7. uri zjutraj se sestanejo igralci pred D. K. D. pri Sv. Jakobu, odkoder se podajo na igriiče. Vsi drugi ki pridejo pozneje, naj se podajo dovina bomb ima v vil — recimo — kak komunist, mari ga je na- j jel za to — dr. Wilfan?! Ne bodite smešni not Ali v Idriji sc dogajajo še strašnejše stvari Iz triaikega SEvUenla ^uite le! Ko igra godba na trgu -Giovinezzo., Mednarodna bežijo ljudie s trga. da ne slišiio odurnih jim pecevalceT Mgleskega ^denarja ' J,.H___nravice - IVmarcicvalci so razpečevali glasov «della nostra marcia?:. Strašen zločini Mi nepoufeni ljudie nismo vedeli dosedaj, da je *Giovinezza» državna himna, ki io je državljan dolžan poslušati z vso spoŠtljivostjo. Se-dhi vemo in moramo verjeti, da je Idrija v polni revohiciji, ker noče poslušati — «Giovinez-ze»!! Kako majhen korak je pri dopisnikih videmske^a lista od Tesnostj do — sinešno-sti! Tudi to, kar govori vEdinost^ o vzrokih razpusta idrijske čitalnice, so prav za prav le seVi-e. Kajti stvar je bila Čisto naravna. Vse pravice - Ponarejevalci svoje izdelke ▼ Jugoslaviji, Avstriji m v Egipta 2e delj časa so krožili v prometu v Jugoslaviji izvrstno ponarejeni angleški bankovci. Tamošnja varnostna oblastva so si na vse načine prizadevala zvedeti, odkod izvirajo ti bankovci in kdo jih spravlja v promet. To vprašanje je bilo delj časa pravcata uganjka. Končno se jc pa jugoslovenskim varnostnim oblastvom vendarU posrečilo rešiti težko nalogo. Pred kakimi 14 dnevi je bil aretiran v ogrsfce krone . . . . . avstrijske krone . . . češkoslovaške krone . dinarji ...... le j i marke dolarji........ francoski franki . . . - . , ; švicarski frai»ki . . . vsled srčne kapi. 2n£icski funti papirnati mrtvašnico mestne CK)3 0.0325 tib . 0 S8.— 11.S0 lesene, železne in medene v največji Izberi Hasost pistnenii postelja vpoglliva, neobhodno potrebna v vsak družini, hotelu Iti prenočišču. :Oc3oSffo Haffnir Trst, Vlale Rsslna filana 15 ta trlaike pokrslire Postojna. Kakor jc bilo javljeao v nedeljski RAZDELJEYAL.CE pisem po deželi išče pi-Edinosti (11. maja), bi se imelo vriiti predava- j Jarna Tia bert, Trst, via Mazzini 46 613 ir.uouie£^. 1 Povh Ai-35 priredi na Binkoitni pondeljek — dne 9. junija, jLATO, srebro, briljante, plača po najvišjili 1. — ne na Binkoftto nedelo, kot j« bilo pr votno javljeno — na javnem trgu v Nabrcžini javno tombolo z prosto zabavo. Cink vina: Lir 300.— tombola: Lir 300.— Posamezne srečke po Lir 1.—. Igra Godbeno druJtvo v Nabrežini. Na obilno udeležbo vljudno vabi — Odbor. cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. Nadaljuje »e prodaja po razprodajnih oeitflh BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29. Corsu CSaf bs^di Stetf. 4 (tik kioem.itografa RoyaI.) VciJki dohodi modernega obuvala, ki prodaja po nakupnih cenah. Izbera sandalov In obuvala za otroke najnižjih cenah. se po (4) 542 HemraTTje te?a druMva je bilo pod političnimi ; Zagrebu nek tujec, ki je imel pri sebi večji p-oiiftalifar.ckimi vnttvi! Zato je moralo obla- j znesek ponarejenih angleških bankovcev. Do-stvo razpustiti to društvo, ni pa storilo ie£a j gnal0 Se jef da je tujec razpečevalec omemjenih morda za to, ker ie bilo to d'TiMvo 1rr> v octi | bankovcev in da jc imel pri tem poslu več po-fa&istovskega tajnika! Mi bi kar zlezli na kup magačev; nekatere izmed teh tičlcov je že nabil dooisnik slednje dni spravilo zagrebška policija na verno. S tem so seveda varnostni organi dobili v „ _ ^ roke nit zamotane štrene. Pri zaslišanju are- 7a svojo te?ko obsodbo razun morda, da je j ^jranCev je priJlo na dan, da so le-ti dobivali gp i o te ar^urrentacije, če ne bi bil dopisniK pozabil na nekaj precej važnega! Niti enega konkretnega dejstva aH dogodka ne navaja Vedai tu^i kak čitalničar be^al s trga, ker ni hotel poslušati — Giovinerzc! Na podlagi takih splošnih trditev bi moglo oblastvo razpustiti tudi vsako cerkveno bratovščino, ali pa izgnati ljudi iz cerkve, ko duhovnik moli «Oče Dai nam. o Bog, vaakdanii kruh! To je vendar očitno hujskanje proti državi — očitanje, da po njeni krivdi ljudstvo strada! Ire-dentizem, panslavlzem in ne vemo še kak «izem» našega ljudstva: to, so — o gospoda _ sanje, ki jih prenašate v videmski list, da tako krvavo neopravičeno črnite naše ljudstvo in mu Ikoduiete! Politično društvo „EcTnosI" prosi visa. slovenska društva in organizacije vseh panog, da pošljejo podatke, katere potrebujemo ▼ statistične svrhe. Posebno jasno naj bo razvidno ime, sedež in namen društva; zatem naj se dostavi ie ea izvod pravil, kateri se na zahtevo tuđi povrne, in imena članov odbora. N«de|amo se blagohotnega odziva. Tajništvo Polit, društva «Edino"*» v Trstu. ponarejene bankovce iz Trsta, kjer so se tudi tiskali. Poleg drugih zanimivih podrobnosti se je tudi dognalo, da je bankovce preskrbovala 28-letna Josipina Antunovič, stanujoča v TrBtu v ulici Genova št. 4. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je obvestilo o zadevi tukajšnjo kvesturo. V tozadevnem obvestilu so bUi navedeni razni važni podatki, ki so tukajšnjim varnostnim organom dobro služili pri zasledovanju ponarejevalske tolpe. Tukajšnje varnostno oblastvo je dobro rešilo svojo nalogo. V tedna dni je bila cela tolpa pod ključem. Prva je bila aretirana Antunovi-čeva. Policijski organi so pred kakimi 8 dnevi nenadoma vdrli v njeno stanovanje, kjer so izvedli natančno preiskavo; našli so mnogo pisem in brzojavk, v katerih se je govorilo o nogavicah; dognalo se je, da se je ta beseda rabila za označbo ponarejenih bankovcev. Antunovičeva je sprva tajila vsako krivdo, pozneje pa je priznala, da je razpečevala ponarejene bankovce, ki jih j* prejemala od za-sebnice Marije Tenze, stanujoče v ulici Gio-vanni Boccaccio it. 3. Policijski agenti so sc se ved* nemudoma podali v stanovanje T«n» □ □□□□□□□□□□□□□□D □ □□□□ D □ □ □ OD Ustafto*?9jQ«*a lota 1^5. Deteiika glavnice Lit. IS.tmMO'- popolnoma vplačana. CiavnS M^ft! s Trst, Via S. ftlcotb 9 (Lsstita Podružnici s A3BA2IA, ŽARA. Olajšuje vsako frgov Jugoslavijo m % v Dale sybv@ncfli o operacijo _ s __a "s ^ ^ a — W? mi Olmjl gfcrt^Hhs za stksp feta«s. — Inlcesl efektov In računov. Informacije. — Kupuje In prodaja tm Srage valut«. Jamstvena plama 1» drus« operacija po najusodnejših pogojih, v Orah na hrsnHne krJ.Uce In jih obro&S^ po 4°/. letno nešto, a vloge na »aho« rafan po 4»/,*/. | vezano v«o«e proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprfi^MU vtoge v ginarjih ter Jih e&re^uje najboiia po dogo^fj. Uvriuje naitazild v feraat In za iugdsgavii^ □ □□□□□□ □ □□□□□□□□□□□□ □□□□□ □ d a o □ □ d □ □ oaaoD-noaoaoD a, □ ! □ □ □ D □ □ n podlistek W. Collins: 3REZ IMENA C2S) Roman. Bil je tih veter. Gospod Vanstone in gospodična Garth sta sama vodila razgovor, gospa Vanstone je bila ie po naravi molčeča. Nora je vztrajala v ozadju, Magdalena pa je bila tiha kakor ie nikoli. Poleg tega pa je bila tudi oprezna, le tupatam il je švignil pogled k Franku, toda tako bliskovito, da ni tega nihče opazil. Todi Frank se je popolnoma obvladal, dokler ie bil tik in miren. Ko pa je vstal, da bi iet ko je stisnil Magdalenino roko in šop lasi. ki mu ga je skrivaj v roko stisaila, bi bil s svojo zmedenostjo skoro izdal sebe in Magdaleno, če bi ga ae bil gospod Vanstone nevede rešil iz poloiaja. Spremil je poslavljajočega se mladeniča ven, ga ootreo- rekel: te čuvaj, J vind. Tod^ vkliub temu niegovcmu prepri. n i e zamudi jel® i vkljub giav ' , ai mu fja povzroča sedt-ai« iial po ramenih in mu rrank! Sreča te čaka, nc Da>, je odgovoril Frank, .hvala vam. Spo-j na visoke-četka bo pač težko, toda kakor ste vi rekli, ^jigo in si pi ;:;;;iiibanje nad gh . i >' \kljub hlastnemu zajtrk«' c bi v restavraciji, vzkirib nje tožitiT Će bi « mogel le bolj poglobiti v j Pomanjkanju družbe redno izpolnjuje t i-. T«* I službo s priano vztrajnostjo. Načelnik oi> j mož mora premagati teikoče in ne sme črez i vanlu * s računanje. O da, bom že pisal kako in kaj. Jaz službo s p sem vam zelo hvaležen in prav težko mi je, I oddelka k,er on dela. mu bo to potrdil, če W da ni tlo z inženirstvom. menim, da bi me bolj j hotel o tem uveriti. veselilo kot trgovina. Toda kaj pomaga? Še i Taka je bila vedno vsebina pisem __t___-t i___i- ______n;ih DTeiemnik in brunkov