GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ^ DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA JUBILEJ SLOVENSKIH ŽENA S široko javno kontrolo preprečiti zvišanje cen v Novem mestu je bila preteklo soboto in nedeljo proslava ii. obletnice I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. Pro- ilave se je udeležilo okoli 300 bivših delegatk, med njimi tudi žene iz Trsta, Gorice in Koroške. Celjski okraj je zastopalo 14 naprednih iena. Ze v soboto dopoldne so se avtobusi, polni slovenskih žena iz vseh krajev naše republike pomikali proti Dolenjski. Med pot o so se slovenske žene najprej poklonile spominu mrtvih na grobovih padrh borcev v Mirni peči. Po krajšem postanku v Dolenjskih Toplicah je ko- lona avtobusov krenila proti Rogu. De- legatke so si ogledale bazo, kjer je sno- valo in uresničevalo velike načrte naše vrhovno politično vodstvo, z velikima vzornikoma Mošo Pijadom in Borisom Kidričem na čelu. Istega dne zvečer je bilo v Dolenjskih Toplicah tovariško »rečanje, kjer so delegatke v svoji sre- dini pozdravile tudi podipredsednlco SZDL Slovenije, tovarišico Vido Tom- iičevo. Glavna proslava pomembnega jubile- ja ie bila v nedeljo dopoldne v Domu kulture v Novem mestu. Poleg mnogo- številnih delegatk so se proslave udele- žili še tov. BoHs Kraigher, predsednik IS LRS, Jože Vilfan, podpredsednik IS, Vida Tomšičeva, Tiodpred-^^^n^ca SZDL SlovenMe, Franc Kimovec-Žiga, član IS, Tone Kropušek. predsednik Centralne- ga komiteja LMS, sektretar ZKS za okraj Novo mesto Jože Borštnar in drugi. Delegatke in goste je najprej pozdra- vila predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, tovar^šica Angela Ocepek, ki je v svojem referatu bežno orisala pot, ki so jo prehodile slovenske žene v na- rodno osvobodilni borbi. Zborovalke so pozdravili nato novomeški pion'rji, ki so med goste ra2idelili šopke rdečih nage- liev. Sekretar Okrajnega komiteja ZKS Novo mesto tov. Jože Borštnar je v svo- jem govoru poudaril, da je bila Dolenj- ska žarišče narodno osvobodilnega po- kreta in da niti najhujša diktatura ni med NOB strla borbenih Dolenjcev. Našim ženam pa je tov. Borštnar priz- nal, da ni njihov delež v NOB prav nič manjši od doprinosa moških tovarišev pri un čenju fašizma. V imenu 6000 mladih brigadirjev je zborovalce pozdravil član glavnega šta- ba mlad nsk h delovnih brigad, tovariš Dušan Litvinovič, ki je naglasil, da je jugoslovanska mladina s predčasno do- graditvijo avto ceste Ljubljana—Zagreb ponovno dokazala, da je kos vsakršnim nalogam in da je upravičila zaupanje tovariša Tita v naše mlade sile. Zbranim delegatom je nato spregovo- ril še predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, ki je najprej poudaril pomen I. kongresa Slovensike protifaši- stične ženske zveze, ki je bil pred 15 leti na Dobmiču, nato pa je obširno govoril še o nekaterih aktualnih vpra- šanjih, ki stoje sedaj pred našimi za- vestnimi silami socialistične izgradnje in seveda tudi našimi ženami. Med dru- gim je tov. Kraigher dejal: Cene, ki jih je Izvršni svet federacije z odlokom zvišal, so se morale zvišati zato, da se zagotovi bolj ekonomična uporaba predvsem moke, sladkorja in elektrike. Neekonomske cene namreč povzročajo nerednosti na tržišču, nepra- vilen odnos v potrošnji posameznih vrst blaga in povzročajo v nadaljnjih posle- (Nadaljevanje na 5. str.) S SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OBLO CELJE Boljše delo - več kruha v torek je bila seja zbora proizvajal- cev celjske občine, katere so se prvič udeležili tudi odborniki bivše vojniške občine, ki je bila pred kratkim zdru- žena s celjsko v enotno upravno enoto. Od seje se je veliko pričakovalo, ker sodi ravno v čas, ko ugotavljamo vzroke težav pri izpoljnjevanju letošnjih plan- skih nalog v industrijski proizvodnji, obenem pa se že pripravljamo na izde- lavo načrtov za prihodnje leto. Po iz- črpnem poročilu o delu industriie — podal ga je tov. FRANC RUPRET, ki je ob tej priliki prvič nastopil v vlogi predsednika združene celjsko-vojniške občine —• je bilo pričakovati tehtno razpravo. Zbor proizvajalcev je tokrat malce razočaral, ker je kljub živahnosti debata v vsebinskem pogledu več ali manj odstopala od poti, ki jo je pred- videl dnevni red seje. Iz poročila in razprave povzemamo, da je v celjski občini opaziti postopno izboljšanje pri izpolnjevanju planskih nalog, saj zaostaja industrijska pro- izvodnja le še za 2,3 %. Družbene ob- veznosti so ostale po večini na isti vi- šini kot lani. Vznemirljivo je precejšnje povečanje materialnih stroškov.. Velik problem je izredno velika fluktuacija delovne sile, ki je najbolj občutna v gradbeništvu, kar je razumljivo zaradi sezonskega značaja dela. V zvezi s poli- tiko cen naj omenimo, da je opaziti ma- lenkostno nagibanje k zvišanju le-teh. Tem bolj pohvalen je primer Tovarne tehtnic, ki je edino celjsko podjetje, kjer so cene v primerjavi z lanskim le- tom znižali. Pričakovan poudarek sc dala seji po- sebna priporočila zbora "proizvajalcev posameznim podjetjem. Priporočila se nanašajo v prvi vrsti na dosego enot- nosti planov podjetij z ostalimi plani, na popolnejšo izdelavo notranjih pla- nov podjetij, organizacijo kadrovskih oddelkov, izobrazbo srednjega vodstve- nega kadra (često se namreč opaža, da ravno le-ta nima pravega odnosa do delavcev), razpis novih delovnih mest organizatorjev proizvodnje, ločitev ko- mercialnih in delovnih dobičkov, izbolj- šanje knjigovodstev, uvedbo internih revizorjev v večjih podjetjih, poeno- stavljenje in poenotenje kriterijev za meritve storilnosti dela in pravilno ure- ditev premiranja novatorstva in raeio- nalizatorstva. Zbor proizvajalcev se je v načelu strinjal tudi z ustanovitvijo treh ko- misij in sicer: komisije za izenačenje statističnih kriterijev, komisije za spre- membe zakona o delovnih razmerjih in komisije za proučitev težav nekaterih podjetij v zvezi z najemanjem bančnih kreditov. L; ■ .1 I I Tig. NJIH SPOMENIK JE V NAŠiH SRCIH Vedno bolj se odmikamo dobi, ko je smrt neusmiljeno vladala nad človeštvom in vendar so nam te strahote ostale vedno enako v spominu, zlasti nam, jugoslovanskim narodom, ki smo plačali svojo nacionalno in socialno svobodo z nedopovedljivo visokimi žrtvami. Vsak deseti Jugoslovan je podlegel v tem krčevitem boju. Naš osvobodilni boj je na vojni zastavi imel zapisano geslo: Smrt najtemnejšim silam — fašizmu, svobodo in srečnejšo bodočnost liudstvn! Te besede so bile naš bojni klic, te besede pa so tudi oporoka vseh padlih Tunakov ki so s svoiimi življenii zazidali prve temeljne kamne v današnjo, vedno ponosnejšo stavbo socializma. Ob Dnevu mrtvih — prvem novembru, ko se bomo množično poklo- nili vsem številnim žrtvam fašizma in junakom osvobo'1iInega boja, se bomo ponovno spomnili njihovega nemega sporočila: Bojevali smo se za srečnejšo prihodnost naše domovine! To nas veže prav tako, kot nas je vezalo takrat, ko smo stali ?cloboko presimfeni in s+isnjenih pesti ob njihovih svežih grobovih. Tragedija pohorskega bataljona, žrtve k^-va- vesa pokola na Frankolovem, tisočeri mnčeniki iz Starega piskra, tisočeri borci, ki so v jnriših na sovražnika omnhnni v smrt, tisoči in tisoči, ki so končali svofa živlienja daleč v mrrli tujin-, ki so zgoreli v krematoriiih ,vsi ti so si zgradili svoje spomenike v naHi srcih, v naši zavesti. Niihovemu naročilu smo dolžni zgraditi tako domovino, ki bo vredna fo^ikih žrtev. Toda dostikrat sredi težav pri tej gra'ln{i preradi pozab! iamo, da nikoli ne bomo mogli za stvar lenše in prečnejše bodoč- nosti žrtvovati toliko, kolikor so žrtvovali vsi izmed milijon sedem sto tisočerih žrtev. Spomin na mrtve pa nas zaveznic tudi k nečomu druTomu. Naša dolžnost je, da storimo vse, da ohranimo mir. Preveč krvi je bilo, preveč trpljenja in sol/a, da bi smeli na to pozabiti. Ce zvesto sledimo našemu vodstvu, ki nas je voflilo skozi naitežie dni v zffodovini naših narodov, če bomo imeli ve''no dovoli moči. da bomo ustvarili v naši domovini tako družbeno živi »en je. kakršne«^a so slutili in za kakršnega so padli tudi naši naihol-ši sinovi in hčere, potem smo n?> pravi poti, da se nepisani oporoki milijonskih žrtev ne bomo izneverili. S ♦f«!,'!!!!: mislimi bomo v soboto šli na grobove junakov osvobodil- nega boja, taka zavest nas bo utrdila v prepričanju, da vse te ogromne žrtve niso bife zaman. V CELJU, ŽALCU IN V ŠMARJU PRI JELŠAH SO KONSTITUIRALI V zvezi z ukinitvijo in združevanjem nekaterih občin na po- dročju celjskega okraja so se pretekli petek, 24. oktobra prvič zbrali k skupnim sestankom in nato k izrednim zasedanjem odborniki obeh zborov prizadetih občin. Tako je bil opravljen zadnji korak za pri- ključitev bivše vojniške občine k celjski, za priključitev bivše občine na Vranskem k Žalcu ter za združitev ukinjenih občin v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Kozjem. Prvi skupni sestanek odbornikov celj- ske in bivše vojniške občine je začel tov. Andrej Svetek, ki je že na začetku govora zaželel, da naj bi bila združitev obeh občin v resnici izraz hotenja ob- čanov za čim večji gospodarski in kul- turni napredek nove komune. V nada- ljevanju sestanka pa so sklenili, da bo- do začasni občinski ljudski odbor v Celju sestavljali vsi odborniki celjske občine ter 16 odbornikov ukinjene voj- niške občine, od tega 11 iz občinskega zbora ter 5 iz zbora proizva alcev. Na predlog političnih organizacij iz Vojnl- ka so bili v začasni ljudski odbor izvo- ljeni iz občinskega zbora: Zerovnik, Koren, Hr bernik, L kar, Sotlar, Novak, Jošt, Rebern k, Furlan, Kožuh in Samec, iz zbora proizvajalcev pa: Pirkmajer, Zemva, Guček, Felicijan in Vrenko. FRANC RUPRET — NOVI PREDSED- NIK ObLO CELJE Zatem se je začela skupna izredna se- ja občinskega zbora in zbora proizva- jalcev začasnega ljudskega odbora v Celju. Ko so prišli do volitev vodilnih predstavnikov novega ljudskega odbo- ra je prvi spregovoril tov. Svetek, ki je med drug'm prosil, da naj bi ga spričo ostalih nalog, ki jih ima v gospodarski organizaciji in drugje, razrešili dolžno- sti predsednika ljudskega odbora. Nato je tov. Pelko v imenu petih odbornikov predlagal za novega predsedn ka občin- skega 1. udskega odbora Franca Rupreta, dosedanjega podpredsed. in nadalje za prvega podpredsednika dr. Janeza Lov- š-na, za drugega pa Dušo Marušičevd. Hkrati s tem je tov. Pelko še predlagal, da naj bi imel bodoči obč nski ljudski odbor'v Celju tri podpredsednike, od tega dva s stalno zaposl tvi o. Razen Nuše Marušičeve naj bi tako mesto pre- vzel še odbom k z vojniškega področja in to po decembrskih volitvah. Pred- log tov. Pelka so odborniki sprejeli z dolgotrajnem ploskanjem. V nadaljevanju seje se je najprej no- (Nadaljevanje na 5. str.) Svečana komemoracija za Dan mrtvili BO 1. NOVEMBRA OB 10. URI PRI SPOMENIKU NA SLANDRO- VEM TRGU, ZA TEM PA TAKOJ SPOMINSKA SVEČANOST V »STAREM PISKRU«. Občinski odbor Zveze borcev v Celju vabi Celjane, mno7'čne organi7aclje. de- lovne kolektive, m1adrepotrebno cesto proti Bučam in še ibodo gradili. Torej gradnje, vprašanja težkih neprevoznih blatnih virštanjskih poti rešujejo. In tu- di to ni zgolj slučaj, da so prostovoljno prispevali hlevski gnoj za šolsko zemlji- žče. Tesna je vez med šolskim odborom, šolo in ljudstvom. Naši kmetje so navezani na zemljo in mnogokrat imajo pomisleke proti na- prednim oblikam gospodarjenja, ki jih na vasii oživlja kmetijska zadruga. Kdo je tu, ki pomaga razčiščevati pojme, če spet ne SZDL, ki spremlja celoten utrip našega" družbenega življenja. Zdaj smo ob volitvah v zadružne svete, ki bodo omogočili množično sodelovanje kmeč- kih proizvajalcev v gospodarjenju druge. Skupno so predlagali 28 člansko kandidatno listo, na kateri je 14 mla- dih ljudi in 11 žena. Zavedajo se, da morajo sodelovati tudi žene, saj je mno- go gospodarskih in gospodinjskih vpra- šanj, ki so specifično žensikega značaja ne glede na načelo enakopravnosti. In mladina je tista, ki bo zamenjala sta- rejši rod, zato se mora vključiti v druž- beno upravljanje, da se bo ob strani izkušenih naučila in sposobna prevzela dediščino. Kmetijska zadruga Imeno je presegla kooperacijski načrt za pridelovanje pše- nice, toda zato je bilo potrebno kmetom pojasniti zadevo, kar so storili požrtvo- valni zadružni organi in SZDL na svo- jih zborovanjih. Mladi zadružniki dela- jo gnojilne in sortne poskuse, ki jih bo- do sedaj ocenili kmetijski strokovnjaki. Kulturno pa se izživljajo v prosvetnem društvu, ki je dokaj delavno, saj so se lotili celo Cankarjevega dela. Več vre- dno kot gola pr^avanja so praktični poskusi. Sokovnik, ki pretvarja sadne in trtne plodove v sladek sadni sok, je preko obsotelskega gričevja začel svojo revolucionarno pot. Njegova vloga ni le v tem, da nauči kmečke gospodinje praktičnega izkoriščanja, temveč je tudi važen prispevek v boju proti alkoholiz- mu. Najprej so dekleta, žene pod vod- stvom predsednice žena-zadružnic, uči- teljice Plevnikove na kratkih tečajih v virštanjski šoli dobile potrebna navodi- la, sedaj pa roma sokovnik po hišah, od sosede do sosede. Prav verjetno bodo otroci in tudi ostali raje segali po okus- nem neškodljivem soku kot ix) za vrat- nem alkoholu, ki hromi intelektualno zmogljivost mladih ljudi. Pri obsotelskih ljudeh smo videli, da se organizacija SZDL s svojim delova- njem vpleta živo v dejavnost celotnega življenja, saj s svojimi vodilnimi člani pri delu v kmetijski zadrugi, v šoli, v prosvetnem društvu, pri ženah — za- družnicah in mladih zadružnikih, pri krajevnem odboru, pri kmetovanju in gradnjah, skuša primemo reševati go- spodarska vprašanja in je poleg ljud- skega odbomika najbolj povezana z ob- čino. Skozi njo utripa življenje vasi, ki delo zadruge in vseh ostalih organizacij druži v enovito dejavnost. Na vasi ne sme biti cepitve sil, 'ki bi drobila dejav- nost, kajti le v složnem delu je uspeh. R. L. Dograjena avtomobilska cesta Mladina Jugoslavije je v letošnji .po- mladi svečano obljubila tovarišu Titu, da bo avtomobilsko cesto Ljubljana— Zagreb zgradila do 29. novembra — Dneva republike. Zgradila pa jo je prej, skoraj mesec dni pred postavljenim ro- kom. Glavna dela na cesti so končana. V komaj šestih mesecih so mlade roke nadvse prizadevnih brigadirjev zgradi- le 79 km asfaltnega in betonsfkega ce- stišča. To delo je bilo zaključeno pre- tekli teden. Tudi dela na novem mostu pri Jankomiru (dolg bo 350 m) bodo vsak čas končana. Jeklena konstruk- cija je že montirana, uredili pa so tudi že betonsko cestišče na mostu. Otvoritev te pomembne avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb bo 23. novem- bra. Glavni štab mladinskih delovnih brigad že pripravlja pester program pro- slave, ki bo združena z manifestativnim zborovanjem v Novem mestu. Napredek tudi v zdraviliščih Na seji upravnega odbora Zveze na- ravnih zdravilišč Slovenije, ki je bila te dni v Dobrni, so ugotovili, da bo letoš- nja sezona tudi za slovenska zdravili- šča zelo uspešna. Zlasti velja to za naše največje naravno zdravilišče, za Roga- ško Slatino, ki je 30. septembra letos izkazalo že toliko nočitev, kot vso lan- sko leto. S številko 163.000 se močno približuje Bledu, ki je letos s 188.000 nočitv^i dosegel rekordno sezono. Do- čim je Bled in z njim vsi ostali 'klimat- ski turistični kraji že končal sezono 1958, pa je v Rogaški Slatini še vedno po nekaj sto gostov, tako da računajo v tem zdravilišču na 180 do 190 tisoč nočitev v letošnjem letu. Tudi Dobma bo verjetno dosegla do konca leta števi- lo 100 tisoč nočitev. Precejšnje težave imajo zdravilišča pri svojih naporih za ureditev in mo- dernizacijo gostinskih objektov. Jugo- slovanska investicijska b^ka je nam- reč zavrnila vse prošnje za investicijska posojila z utemeljitvijo, da ne gre za turistične oziroma gostinske objekte, temveč za zdravstvene zavode. Zato so sprejeli sklep, da bo v bodoče potrebno razpisati poseben natečaj za investicij- ska posojila, ki bo veljal samo za na- ravna zdravilišča. Edino hotela Sloven- ski dom in Soča iz Rogaške Slatine sta prejela iz zadnjega natečaja investicij- sko i)osojiilo, ker sta še organizirana kot gostinska obrata. Postopoma se dviga tudi število ino- zemskih obiskovalcev v zdraviliščih, zlasti takih, ki jih pošiljajo zdravniške komisije inozemskih zavodov za social- no zavarovanje (kot n. pr. iz Avstrije). Razveseljivo pa je dejstvo, da je po nekajkratnih skupnih posvetovanjih vseh republiških forumov, ki so zain- teresirani na delu naravnih zdravilišč, prišlo do tesnejšega sodelovanja med zdravstvom, turizmom in gostinstvom na tem področju. Tako je med najvaž- nejšimi sklepi teh skupnih posvetovanj zlasti ta, da morajo občine za naravna zdravilišča na svojem jKKlročju čimprej predpisati »zdraviliške rede«, kot je to že storila občina v Rogaški Slatini. Po- budo za skupno delo in skrb za izvaja- nje vseh sklepov je prevzela Zveza na- ravnih zdravilišč Slovenije, ki ima, kot je znano, svoj sedež v Celju. Ir DRUŽINA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI Pred dnevi je bila v Celju konferenca Zveze ženskih društev za okraj Celje, na katero so bili vabljeni predsedniki Svetov za varstvo družin iz vseh občin, predsedniki Svetov za socialno skrb- stvo, zstaopnice sekcij žena zadružnic, sindikalni funkcionarji iz podjetij, pred- sedniki občinskih odborov SZDL, za- stopniki Društev prijateljev mladine, zastopniki društev za napredek gospo- dinjstva in drugi. Kot gostje iz Ljub- ljane so se konference udeležile tovari- šica Mica Slander-Marinkova, ljudski poslanec Milena Koržetova, sekretarka Glavnega odbora zadružnic Cveta Vodo- pivčeva, zastopnica Sveta za varstvo družine LRS Olga Kraigher in druge. Na konferenci so bili podani trije do- bri referati: predmetna učiteljica tov. Ivanka Milovanovič je govorila o dru- žini v stanovanjski skupnosti, Helena Borovšak o delu Okrajnega odbora zve- ze ženskih društev Celje, ljudski posla- nec tov. Jeraj pa o ciljih, k i jih zasle- dujemo v našem kmetijstvu ter o pri- I>ravah na volitve v zadružne svete. Tov. Milovanovič je v svojem refera- tu najprej govorila načelno o vlogi sta- novanjske skupnosti, nato pa prešla h konkretnim nalogam in oblikam, ki jih bomo morali razvijati v celjskem okraju. ZAKON O STANOVANJSKIH SKUP- NOSTIH JE POSTAVIL NA PRVO MESTO SKRB ZA OTROKA IN DRUŽINO V celjskem okraju je zaposlenih okoli 11.700 žena. Veliko število teh žena opravlja nekvalificirano delo in ima zato manjše prejemke. Mnogo je med zapo- slenimi ženami tudi mater-samohranilk. Nastaja vprašanje, kam z otroki, ko sta- starša zaposlena! Nekoliko laže je v dru_ žinah, ki lahko vzdržujejo hišno pomoč- nico. Toda kam z otroki delavskih dru- žin! Tem bi morali posvetiti največ po- zornosti, da se ne bi uresničeval izrek »če sem jaz delavec, pa naj bo še moj otrok«. Naša družbena ureditev strogo zavrača tako mnenje, ker želi, da se iz- obražujejo vsi otroci, ki imajo umske sposobnosti. Po šolskih statistikah vidi- mo, da se delavski otroci res slabše raz- vijajo kot ostali. Vzrokov za to je do- volj in je zato ix>vsem pravilno, da je zakon o stanovamjskih skupnostih posta- vil na prvo mesto skrb za otroka in dru- žino. UREJALI BOMO BOLJ PRIVLAČNA OTROŠKA IGRISCA V Celju je Svet za varstvo družine ob sodelovanju DPM dokaj uspešno reše- val nekatera pereča vprašanja družin in njihovih otrok. Organizirano je bilo lepo igrišče ob Savinji, vendar z njim Celjani nismo zadovoljni. Graditelji so sicer porabili mnogo denarja in napra- vili prijetno pašo za oči, vendar pa to ni prostor, kjer bi se naši malčki po mili volji razživeli. V bodoče bomo mo- rali urejati skromnejša igrišča, ki bodo privlačila otroke. Naši najmlajši in do- raščajoči otroci, ki gledajo razne teh- nične pridobitve, se ne zadovoljujejo več samo z gugalnicami in vrtiljaki. V njih je ustvarjalni nagon, sami hočejo že nekaj ustvarjati in graditi. Otroke raznih starosti združujejo razni interesi in je zato treba igrišča temu primemo opremljati. Igrišča se dajo sodobno ure- diti tudi brez drage opreme. Dovolj je, da najmlajšim uredimo F>eskovnik, več- jim preskrbimo odpadno opeko, da bo- do sami gradili — še večjim bo treba preskrbeti kak star stroj (morda pri Od- padu ali kakem drugem .podjetju), ple- zalno orodje itd. Važno je, da igrišča ne nudijo otrokom zgolj zavetje, ampak tudi zaposlitev in zabavo. Prav tako kot igrišča za razvedrilo otrok so važna tudi zavetišča in pionir- ske sobe, kjer bi bili otroci med zapo- slitvijo staršev*na vamem. To je za Ce- lje tembolj važno, ker imamo v našem mestu odločno permalo otroških vrtcev. Pri nas se mnogo gradi, vendar vidimo, da se v sklopu večjih blokov še vedno ne predvidevajo prostori za otroke. Na- ši investitorji in strokovnjaki nimajo za ta problem posluha. Zato jih bomo mo- rali nenehno prepričevati — in če ne gre drugače, j>a tudi zahtevati, da bodo to v bodoče upoštevali. OTROŠKI VRTCI SE NE BI SMELI RAVNATI PO ŠOLSKEM KOLEDARJU V celjskem okraju imamo ^upno 16 vrtcev s 750 otroki. V Celju samem, ki je industrijsko središče pa komaj 3 in še ti se borijo z velikimi prostornimi problemi. Zdi se, da pristojni ljudje ni- majo dovolj razumevanja za tovrstne probleme. Primer: upravi vrtea v Aškerčevi ulici je bilo zagotovljeno, da dobi prostore po izselitvi stranke, ki je zasedala celo nadstropje. Zmogljivost vrtca bi se s tem lahko povečala za 30 otrok. Toda izjjraznjeno nadstropje je po izselitvi stranke namesto vrtca za- sedla tričlanska družina. S celjskimi vrtci so starši in otroci sicer zadovoljni, vendar ne moremo mi- mo neke pomanjkljivosti. Vrtci se nam- reč ravnajo po šolskem koledarju, kar je povsem nepravilno. Zgodi se, da kak dan v letu vrtec ne posluje, ker imajo tovarišice konferenco. Napak je tudi, da vrtec zaključi z delom ob istem času kot šole. S tako ureditvijo so želo pri- zadete družine, ki skoraj 3 mesece ne vedo, kam z otroki. Razume se, da ima- jo tudi vzgojiteljice pravico do počitnic, vendar ni moč razumeti, da se za ta čas ne bi moglo najti nadomestila zanje. (Nnjihovo delo v počitnicah bi morda lahko prevzele dijakinje Vzgojiteljske šole.) PRAV TAKO KOT VARSTVO OTROKA JE VAŽNA TUDI NJEGOVA PREHRANA Skoraj lahko trdimo, da je v celj- skem okraju problem družbene prehra- ne vsaj za otroke deloma rešen. Na 137 šolah celjskega okraja sprejema to- plo malico še 26.739 otrok ali 80% vseh šolskih otrok. Starši iprispevajo le maj- hen znesek za te malice. Na 7 šolah že delujejo poleg mlečnih šolske kuhinje, ki izdajajo dnevno kvalitetne tople obroke. V Celju samem se v 2 šolskih kuhinjah prehranjuje preko 600 otrok. Seveda pa te šolsike kuhinje ne morejo kriti vseh potreb in je v Celju predvsem problematična prehrana vajenske mla- dine. Starši, šolski odbori in ostali družbe- ni činitelji bodo morali z združenimi napori v najbližnji bodočnosti rešiti pro- blem družbene prehrane vse naše mla- dine, kajti statistike o prehrani šolskih otrok so pokazale zaskrbljujočo sliko. Mi pa vemo, da je le pravilno hranjen otrok zdrav, krepak in se duševno pra- vilno razvija. S tem so nakazane mnoge naloge in smernice za varstvo naših otrok in dru- žine. Le-te pa bomo lahko najuspešneje reševali le v okviru stanovanjske skup- nosti, ki bo dejansko razširjena družina. pogled po svetu * pogled po svetu Poln sil je svet, toda ni je, ki hi bila močnejša od človeka — tako je zapisal v silni drami Antigoni Sofokles, ki je sicer priznaval vlado »pravišnjih« za- konov, v resnici pa častil in cenil člo- veka, ki jih postavlja in podira. Nekdo je potem zapisal, da je samo človeška neumnost večja od človeka, naš Pre- šeren pa je dejal o svojem velikem nasprotniku, da je bila samo smrt in ošabnost večja od njega. Marsikdo, ki presoja današnji vozel nasprotij in pri- zadevanj, ki je med nje razpeto člo- veštvo, se vprašuje, kje so razlogi in vzroki, da ta silni človek ne najde v sebi sil za zavestno, pametno vodstvo svoje zgodovine. Praznovali smo tri- najsto obletnico OZN. Ko so jo usta- navljali, je ogromna večina ljudi, ki so preživeli divjanje »omračenegac člo- veka v zadnji vojni, upala, da bo tej organizaciji uspelo pomiriti strasti, ka- dar bodo zagorele in zagrozile uničiti mir med narodi. Danes je tako, da bi skoraj raje verjeli Darwinu, ki je go- voril o boju vseh proti vsem kot osnov- ni zakonitosti življenja. Ali ni tega po- udarjal toliko, da je pozabil na prav pomembno zakonitost — sožitje, sodelo- vanja, vzajemnosti? OZN poudarja in zastopa to zakonitost. Pa gre težko. Na Daljnem vzhodu so Kitajci prekinili premirje, ker so ame- riške ladje spet vdrle v teritorialne ki- tajske vode. Dulles se je tri dni mudil pri Cangkajšku in razočaral svet z iz- javo, da se varnost ZDA začenja pri Kvemoju. Dullesu se zdi, da je »pre- računano tveganje« najpametnejša po- litika, ki bo njegov »svobodni svet« pri- peljala do absolutne zmage. LR Kitaj- ska se mu zdi začasna tvorba, ki jo bo odpihnil čas. V tem mnenju ga je po- trdil predsednik ZDA, kajti z Rima gre- doč se je E>ulles ustavil na Alaski in se s predsednikom telefonično posveto- val, ali naj potuje dalje, čeprav so Maotsetungovi topovi spet spregovorili. Tak razvoj dogodkov ni všeč niti Ja- poncem niti Angležem. Amerikanski kompleks zaradi Kitajske je zdaj go- tovo problem št. 1., ki preprečuje kon- solidacijo sožitja. Kitajska celina je ta- ko potrebna ameriški ekspanziji, da si enostavno ne more zamišljati njeno iz- gubo oziroma, da bi bila v rokah so- cializma. V obrambi svojih postojank okoli Ki- tajske se »svobodni« svet brez sramu zateka k preizkušenemu krutemu sred- stvu — fašizmu. Generalske vlade y Pakistanu, Siamu ali Tajski, v Burmi so negotova oblast, ki pa jo zapad raje vidi kot ljudske vlade. Kajti tisti Chamissov verz »Und der Demos absolut, wenn er unsern Willen tut« (ljudstvo je absoluten vladar, če le dela po naši volji) se v praksi dobro ob- nese, kadar komu voda v grlo teče. In- dijska vlada sicer upa, da bodo v Bur- mi demokratične sile imele toliko vpli- va, da bodo po določenem času izsilile svobodne volitve, vendar je to zazdaj samo upanje. Na Srednjem vzhodu, v Libanonu in Jordaniji, se vrši evakuacija ameriških in angleških čet, nikamor pa se ne pre- makne vprašanje Cipra. Egipt oziroma ZAR je dobil velikansko sovjetsko pod- poro, investicijsko posojilo za gradnjo assuanskega jezu, posojilo na nizke ob- resti in brez posebnih političnih pogo- jev. Za to stvar se je zanimala Med- narodna banka, pa do posojila ni prišlo, ker sta bili proti temu Anglija in Ame- rika. Položaj še davno ni razčiščen. vendar smo prepričani, da še ho raz- vijal tako, kakor govori simbol: Kip Lessepsa, graditelja Sueškega kanala, so podrli, na njegovo mesto pa postavili spomenik neznanemu egiptovskemu — delavcu. Arabski nacionalizem ni kar tako, kajti na arabskem svetu je petro- lej, ki ga ima zahodna Evropa komaj za 20 % svojih potreb. Zato in iz drugih vzrokov nemški go- spodarstveniki delajo zadnje čase tako pogoste ekskurze v Azijo, v vse države od Turčije do Japonske. Zato dr. Heuss v Londonu ni bil nič kaj prijazno spre- jet. Angleži so sicer vedno krotili Ev- ropo z nemško karto v rokah, ta čas pa je nemška gospodarska ekspanzija tako silna, nemška politika okoli nove nemške vojske tako prozorna in nemško stališče do novofašističnih manifestacij, ki se kažejo v raznih izjavah, knjigah, organizacijah in procesih proti vojnim zločincem, tako poučno, da mora angle- ški otrok, ki že davno ne more več ži- veti v »splendidni izolaciji«, računati s tem, kako in s čim ho krotil nemško hiperpotenco. Morebiti bo zato prišla prav Francija, ki si je izbrala de Gaulla za to, da bi pomladil in okrepil galskega petelina. Francozi so za superdirektorij v NATO, kajti nemška vojaška moč onstran Rena spominja Francoze na trikratni nemški vdor preko njega. De Gaulle je imel do- slej srečno roko pri urejanju Francije, pripravlja parlament novega tipa in grozi s tem, da bo Francija sama vdrla v ekskluzivni anglosaksonski atomski klub, če je ne bodo zraven povabili. Istočasno se je premaknilo alžirsko vprašanje. Obe strani sta izmenjali ujet- nike, alžirska vlada je ponudila razgo- vore, de Gaulle je ponudbo sprejel, ven- dar ne kot politik, marveč kot vojak, ki je v Ferhat Abasovi ponudbi videl belo zastavo in deputacijo parlamentarcev. Obljubil jim je spoštovanje, pa nič več. FLN, oziroma zunanja organizacija FLN — tako imenuje de Gaulle alžirsko vla- do, se bo srečala v Franciji z oblastmi. To pomeni, da je de Gaulle sicer za raz- govore, vendar ob popolni kapitulaciji brez političnih pogojev. Ureditev Alžira pa naj bi prinesla — evolucija. To je stara pesem vseh zmagovalcev. O ar- madi v Alžiru je deial, da bo vršila to, kar zdaj, to je pacifikacijo. Ta trenutek ni mogoče reči, kako se bodo stvari razvijale, vsekakor pa FLN ni v lahkem položaju. Na kapHulacijo ne more pri- stati, spričo položaja v Tunisu, Maroku in v sami Franciji, kjer de Gaulle trdno stoji, pa bi bili razgovori o nekem kom- promisu dob-odo-šli. Svoboda arabskega sveta je možna, če bo uresničen koncept pozitivn" nevtralnosti. Ta pa ni pov- šeči ne Vzhodu ne Zahodu. To pomeni, da tista tolikokrat citira- na Faustova želja, da bi stal na svobod- nih tleh, s svobodnim ljudstvom, še ne bo jutri izpolnjena. T. O. G3od by Jim, good by John... 30. OKTOBRA — STSV. 48 ^^^ 9TRA> ta tedeif*ta teden*ta teden DENAR v BANČNEM TREZORJU NI EDINI NACIN ŠTEDNJE ... Poleg denarja, ki ga varčni državljani kot pridne čebele nalagajo v varne tre- zorje denarnih zavodov, je še ogromno drugih oblik varčevanja. Nevarčnost se začne pri obrušenih petah na čevljih, ki jih malomarni šolar vleče za seboj kot da bi ne bili njegovi. Neha se pri skup- ni blaginji družbe. Varčna gospodinja obrede ves trg preden kupi jajčka za vsakdanjo rabo — hoče najcenejše in najlepše. Stiska sili k varčeva'nju v kuhinji, sili mater h krpanju raztrganih sinovih hlačk, sili očeta, da gre žejen mimo gostilne in se odžeja pri prvi vodovodni pipi. Varčnost narekuje se- je delavskih svetov, na katerih raz- pravljajo o zniževanju proizvodnih stroškov in iskanju skritih rezerv. Varč- nost ustvarja nov poklic gospodarskih analitikov dela, ki študirajo, kako bi ob manjših naporih ustvarili čim večjo proizvodno zmogljivost. Človek je na vsakem koraku prisiljen, da se omeji do mej svoje ekonomske sposobnosti. Da, tako v glavnem je. Toda le v glav- nem. Narodi z visokim standardom so znani po svoji varčposti. Ce se prito- žujemo nad nizko življenjsko ravnjo, ■ pKJtem. moramo poiskati del krivde tudi pri dejstvu, da pri nas še vedno ne znamo v redu varčevati... »HRANILNIKI« V OBLIKI STEKLENIC... Nevarčen družinski oče pravi, da včasih kak »deci« mora biti. Ko dobi plačo, da za dva litra. Dvakrat na me- sec je štiri litre. Cez teden vsak dan po dva deci, je mesečno šest litrov. To skupaj znese, recimo, enajst litrov vina po 250 dinarjev, kar ^ znaša 2750 dinar- jev. Dvakrat »vseka« plavega in je po »ta malem« 600 din, zraven zgubi do- biček v podjetju, doma propade kosilo, torej kakih 3000 din gre po zlu. Letno to znese 36.000 din. V enem letu je zgub- ljen dober radioaparat, v dveh letih manjši hladilnik, v treh pa celo dober pralni stroj. Potem pa na vsa usta. »Hudič, v Nemčiji imajo delavci televizijske apa- rate ...!« Da, mnogi jih imajo. Toda tam srknejo kozarček vina samo ob velikih praznikih. Figo bom štedil, kje bom pa dobil denar za pijačo! ENKRAT POLN, DRUGIC SPET PRAZEN LONEC... Kadar je denar pri hiši, takrat se po stari »slovenski navadi« zašibi miza. Ce je praznik pri hiši, potem morajo prijatelji dobiti vse, kar premore deli- katesa. Ubogi želodci. Prvič trikrat več kalorij, kot jih je treba, drugič pa kisla repa. Nevarčnost pri hrani se rada ma- ščuje z obolelostjo želodca in prebave. V bolnišnici stane oskrbni dan 2000 di- narjev. Zaradi obolelosti slabši položaj v službi, slabša plača. Ostanki hrane plavajo po straniščnih kanalih. V gostilnah se v i>osodah za pomije kopičijo kupi belega kruha na račun režije. (V Nemčiji, deželi »go- spodarskega čudeža« jedo ljudje pre- stan krompir). Poleg žgancev jemo kruh itd. itd. »PRISILNO ŠTEDIMO« V GLAVNEM VSI... Vsak med nami ima potrošniški .dolg. To imenujemo »prisilno varčevanje«. Pri tej obliki varčevanja plačujemo obresti mi. Ce pa bi znali štediti, bi vnaprej lahko vedeli: Za zimo rabimo nov plašč. Vsak mesec dva tisočaka na stran ter z njima v hranilnico in najboljši pla^č . je zagotovljen. Pri tem pridobimo še 6% obresti. Ce pa vzamemo posojilo, plačamo poleg zneska tudi 6% obresti. Torej pri plašču za 24.000 dinarjev 12% na škodo potrošnika. ALI JE SPLOH MOGOČE VARČE- VATI Z DANAŠNJIMI DOHODKI? So ljudje, ki pravijo, da jim niti ficek ne ostane. Toda druga, varčna skupina ljudi dokazuje nasprotno. Mest- na hranilnica vodi poleg računov pod- jetij in obrtnikov ogromno število za- sebnih hranilnih vlog. So to bogati ljudje? Ne! Med vlagatelji je 1600 de- lavcev in neuneščencev, ki imajo skupaj 79 milj. din vlog. Zadimžna hranilnica Šolska hranilnica v Podčetrtku. ima na področju okraja okoli 26.000 vlog, ki skupaj izkazujejo nad 460 mili- jonov prihrankov. V to vsoto so vštete tudi vloge pri kmetijskih zadrugah in šolskih hranilnicah. Kako štedijo ti ljudje in zakaj? Me- ščani štedijo v majhnih vsotah. V glav- nem za ozimnice, dopuste, kurjavo itd. Kmetje vlagajo denar, ko pospravijo letine in ga črpajo za reprodukcijske potrebe. Med delavci in nameščenci je mnogo takih, ki nimajo nad 10.000 di- narjev mesečnih dohodkov. Disciplini- rano si odtrgajo mesečno po 500 do 1000 dinarjev, hkrati pa nalagajo vse postranske dohodke. MLADI ROD BO BOLJ VARCEN ... Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Težko je starejšemu človeku napraviti red pri samem sebi. Varčnost ljudi je med dvema vojnama močno opadla. Življenje iz dneva v dan, od danes do jutri, iz roke v usta nas je naredilo za- pravi j ivce. Luči gorijo sredi dneva po ulicah in v stanovanjih. Otroci in urad- nik skoraj ne poznajo več podaljškov za kratke svinčnike. Punčare pri 14 le- tih nočejo več na ulico brez najlonk. In še in še. Tako slišimo govoriti. Toda čisto tako si>et ni. Mladina je začela štediti. Mestna hra- nilnica v Celju ima 1857 vlagateljev z otroškimi hranilniki, ki imajo »v banki« 25 milj. din. Zadružna hranilnica ima po 68 šolah v okraju 353 šolskih hra- nilnic, med mestno mladino pa okoli 4000 hranilnikov. 7044 vlagateljev v šol- skih hranilnicah ima skupaj okoli tri milijone dinarjev prihrankov, kljub zelo močnemu posegu po denarju za šolske IX)trebščlne. Zdaj so organizirali novo akcijo. Najboljše šolske hranilnice bodo nagrajene z lepimi praktičnimi nagra- dami, med temi je episkop v vrednosti 95.000 din. Poleg tega tekmujejo tudi v prostem spisu za Dan varčevanja. V vsakem razredu bodo trije nagrajenci, in sicer s 300, 200 in 100 din, na šoli pa eden s posebno nagrado 500 din. Tako skrbi družba, da v mladem rodu zraste rod marljivih in varčnih ljudi. Mlad vlagatelj, ki se odreče sladoledu in stričev drobiž raje vtakne v hranil- nik, bo znal v bodoče povsod varčevati, zlasti potem, ko bo vsak dinar moral sam zaslužiti. NAŠ ODNOS DO DRUŽBENEGA VARČEVANJA ... Nekje v predmestju, kjer pride le malo ljudi mimo, je počila vodovodna cev. Redki državljani se spretno iz- ogibajo lužam, toda nič drugega ... Cez noč je voda zmrznila, cev je še bolj raz- gnalo. Popravilo stane težke tisočake. Komunalni objekti črpajo sredstva iz dohodkov državljanov. Vodovod mora biti popravljen, občina rabi nadomestilo za to škodo. Toda, če bi pravočasno varčen državljan obvestil merodajne, bi bila morda vsota za popravilo pol manj- ša. Toda kaj nas briga ... Saj ni naše! Ali ni denar, ki ga zbira uprava za do- hodke, naš denar. Vidimo nepridiprava, ki strelja s pračo na ulično svetilko. Kaj nas briga. K sreči ta mali barbar ni iz naše družine. Kako sami štedimo s časom. Cele ure klepetamo, grizemo svinčnike po pisarnah ter ugotavljamo nizek standard. Ne zavedamo pa se, da vsaka neproduktivna ura, ki jo dobimo plačano, zmanjšuje plačilno vrednost nesrečnega dinarja. Kaj bi torej zapisali kot ugotovitev? Čeravno štedimo, varčujemo, vendar še veliko veliko premalo. J. Kr. y prostorih Celjske mestne hranilnice je vedno živahno! Kako štedimo pri nas? OB 31. OKTOBRU — SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Vsako leto 31. oktobra praznujemo po vsem svetu — Svetovni dan varčevanja. Ta praznik ima širši pomen, kot si marsikdo misli, saj ne gre samo za nalaganje denarja na en kup, temveč za varčevanje na vseh področjih. In kako štedimo pri nas- To naj povedo naslednji kratki drobci: Predanost službi Id ljudstvu »Dober dan vam želim. Prišel sem k vam vedrit, saj me ne boste spodili«, je pozdravil domače občinski uslužbenec Leskovšek, ko je vstopil 16. oktobra okoli štirih popoldne v hišo nekdanjega dobrega aktivista in ljudskega odbor- nika Antona Lesnike na Dreniku. »Kar prisedi in si privošči požirek tegale na mizi, da ti pogreje ude!« mu je odvrnil gospodar. Niso še prav načeli pomenka, ko za- grmi in se sliši močan tresk. »V strelo- vod na Penkovem Selu je vrezalo«, de Jaka. Ne, ne, v tisti stari gaber tu blizu je udarilo« pripomni Lesnika. Tre- nutno se niso dosti menili za grom, saj še ni bilo slišati, da bi kam treščilo, ko gre oktober v drugo polovico. Toda žena in hčerka, ki sta šli po vodo, pla- neta v hišo in zavpijeta »kozolec gori!« Seveda je bilo vse na nogah, da pogasi ogenj in obvaruje hišo, oddaljeno komaj 6 m od kozolca in hleva. Jaka nosi z domačini vodo v škafih, da je ves upe- han, obenem pa kriči s hriba na vse strani po pomoč. Najhujše je bilo, v dimu in sopari rešiti živino iz hleva, ki nikakor ni hotela na plan. Z velikimi napori so obvarovali hišo in svinjak, katerega lesene stene so bile tako vroče, da je voda kar zacvrla, čim so jo plju- sknili na stene. Na pomoč je prišla kaj hitro tudi soseska z vedricami in bren- tami, napolnjenimi z vodo, ki so jo za- jeti kje ob poti. Jaka je čepel na strehi hiše in odganjal z vodo ognjene zublje, ki so silili na hišo. Domačijo Lesnikovih je Jaka zapustil šele, ko se je prepričal, da je vse po- gašeno, da nikjer ne tli, da je nevar- nost zopetnega vnetja minila. Zmučen in ves moker se je vrnil s hriba na- vzdol v Lesično in spet navzgor na svoj dom v Log. Čeprav sta se ga lotevala mrzlica in kašelj, je bil spet zgodaj na nogah, da je opravil svojo službeno nalogo na Veterniku. xy Varno nalagate svoje priliranke v CELJSKI MESTNI HRANILNICI V Celju na Titovem trgu ter podružnicah v Velenju in v Ljubnem CELJSKA MESTNA HRANILNICA JAMCI ZA TAJNOST IN VARNOST VSEH VLOG! Starši! VZGAJAJTE SVOJE OTROKE K VARČEVANJU. PRESKRBITE JIM HRANILNIKE, KER JIM S TEM NAPRAVITE KORISTNO VESELJE. Mladina! POSLUŽI SE NAŠIH HRANILNIKOV. TUDI Z ZBIRANJEM DINARJEV SE NABEREJO TISOČAKI, S KATERIMI BOSTE ZADOSTILI SVOJIM SKRITIM ŽELJAM. Obrtnil(i! POSLUŽITE SE NAŠEGA STAROSTNEGA ZAVAROVANJA! Socbbna osemletka m star problem JTOKRAT SO PREDjTABLO STARŠI Z reformo šolstva je nastala nova so- dobna osemletka, zavod, ki hkrati pred- stavlja ambient za izvajanie zakona o obveznem šolstvu. Nova šola, ki bi jo naj absolviral sleherni otrok v naši do- movini, ima za sabo nepolna dva me- seca delovnega življenja. To ni veliko, vendar dovolj, da tudi laik lahko ugo- tovi prav resno nevarnost, ki tej po- mlajeni ustanovi grozi. Zakaj? Osemletka je organizacijsko eno telo. To pa v bistvu ni res. Razlika med niž- jimi in višjimi razredi je v resnici zelo velika. Višji razredi osemletk (vsaj v mestih) so povzeli vso učno snov po nekdanji nižji gimnaziiji. Štirje višji razredi osemletke so torej enaki nižjim * štirim v bivši ,popolni gimnaziji ali pa razredom v prejšnji nižji gimnaziji. Prednost reformirane šole je, da sleher- ni otrok v času obveznega šolanja dobi osnovno znapje, hkrati pa pravico do nadaljnjega šolanja vse tja do visokih šol. Program osemletne šole je na eni strani program v okviru obveznega šo- lanja in osnova za prestop v višje šole. V tem grmu pa tiči naš jjroblematični zajec. Osemletko obiskujejo otroci brez razlike na bodoče načrte njih samih ali pa njihovih staršev, brez ozira na na- darjenost dijakov in neglede na njihovo ukaželjnost. Ne vem kaj je na govori- cah, da se bo v osemletkah učni pro- gram spremenil. Lahko da se bo izpo- polnil, moderniziral, toda v škodo kva- litete se spremenil gotovo ne bo. To pa že iz enostavnega razloga, ker je, kot sem že omenil, osemletka edina pot do šolanja na srednjih in pozneje na viso- kih ošlah. Torej nekaj je jasno. Naše šolstvo je res temeljito formirano, ni pa reformi- ran odnos otrok in staršev do nove šole. Le-ta pa ni spremenjen zato, ker star- šem samim pogosto ni znano osnovno bistvo reformirane šole. Od današnjega šoloobveznega otroka zahteva družba večje znanje zato, ker to terja čas, druž- beni, gospodarski in tehnični razvoj. Kakšno sliko dobimo, če ix>gledamo v današnji višji razred osemletke? Pestro, v negativnem pomenu besede. V klopeh so otroci, za katerimi izven šole bdijo starši, ker želijo, da otrok vsaj osemlet- ko uspešno dokonča, nemalo pa je takih roditeljev, ki želijo, da bi otroci nada- ljevali šolanje. Ti otroci zaradi vpliva doma kažejo v glavnem dober odnos do šole in pouka. Pri teh otrocih je vez med šolo in domom neizogibno vzpo- stavljena. Starši se zanimajo za napre- dek svojih otrok, kontrolirajo njihovo učenje, hodijo na roditeljske sestanke, reagirajo na sporočila iz šole itd. V klopeh pa so tudi otroci, ki so re- cimo lahko nadarjeni; toda ti otroci so prepuščeni sami sebi. Njihovi starši morda komaj čakajo, da mine doba ob- veznega šolanja in jim je morda popol- noma vseeno, kako otrok v šoli napre- duje. Ce potrebujejo otroka za kako de- lo doma, napišejo opravičilo, ne pogle- dajo v zvezke, kake ocene imajo otroci in »kakšno zapravljanje časa«, da bi se udeležili roditeljskih sestankov. Cemu to. Saj se bo »poba« tako šel učit za mehanika ali kaj podobnega. Na žalost se sploh ne zavedajo, kako slabi starši so in kako zelo škodujejo svojemu otro- ku. Zakaj? To se da povedati samo v enem stavku. Predpis je, da mora vsak mladi državljan, ki stopi v uk za ka- kršenkoli ix>klic, imeti opravljeno osem- letko. Podčrtam, obvladati mora učni program osemletke, ne pa da do 15. leta starosti hodi v šolo. V srednji šoli so za nep>oslušnost, ma- lomarnost, pokvarjeneost in ixxiobno predvidene kazni — od opomina do iz- ključitve. V osemletkah tega ni več, ker mora otrok hoditi v šolo do določene starosti. Slabo vzgojeni otroci, to so ve- činoma tisti, za katere se starši premalo brigajo, so ovira pri pouku. Predava- telji so v težavnem položaju. Ozirati se morajo na slabe in na dobre. Snov mo- ra večina učencev v razredu vsaj za- dostno obvladati. Zaradi onih, ki jim je vseeno, trpi normalen potek učenja. Za- radi lenuhov, nemimežev in brezbriž- nežev ne morejo napredovati v toli'kšni meri tisti, ki se z veseljem učijo, ki bi radi nadaljevali šolanje. In ker slab vzgled tudi dobrega omaje, se pogosto zgodi, da tudi dober učenec postane mJačen in brezbrižen. Brez dvoma je to resen problem, ki mu šola čeprav je že postavljena, na moderne temelje, sama ne more do ži- vega. Kaj storiti? Potuho temu staremu problemu z imenom »nezainteresiranost nekaterih staršev« dajejo indirektno obrtniki. Kljub predpisom še vedno sprejemajo v uk mladino z nedokončano šolo in s slabimi spričevali. Obrtna abronica bi morala tu bolj rigorozno nastopiti. Star- še, ki ne kažejo zanimanja za šolsko iz- obrazbo svojih otrok, bi morale do te- ga pripraviti organizacije. Družba mora skrbeti za to tem bolj, ker je reforma bila izvedena ravno zaradi družbenih perspektiv. Ce zna družba poseči vmes, kadar je otrok v nenormalnih življenj- skih iii moralnih okoliščinah, če celo vzame otroke iz družine, kadar so le-ti v zdravstveni in moralni nevarnosti, ,potem bi toliko večji interes morala družba imeti pri šolanju otrok. Od te- ga je vendar marsikaj odvisno: Življenj- ska eksistenca otrok samih, njih zmožnost koristne vključitve v politično- gospodarsko in kulturno življenje družbe. Morda bi kazalo poleg šolskih odbo- rov pri šolskih ustanovah organizirati na terenu pri organizacijah Socialistične zveze tudi neke vrste odbore, ki bi se naj čutili odgovorne s strani družbe o napredku otrok na terenu, podobno kot je to urejeno v organizaciji Zveze bor- cev za partizanske otroke. Skrb teh od- borov naj bi ne bili le šolski otroci, temveč tudi starši. Priskočili naj bi v pomoč takrat, kadar bi vse mere s stra- ni šole odpovedale. Ta zunanji vpliv na življenje znotraj šol bi lahko mnogo do- prinesel k izravnanju nasprotij in pro- blemov v naši sodobni osemletki. Sola in starši — je neizbežno geslo sodelovanja za uspeh naših otrok. Do- dajmo tema dvema odločilnima čini- teljema še družbo. J. Kr. — Za kazen stokrat prepisati tale stavek! — Ob kongresu za zGŠčito otrok VZVIŠENA IN ODGOVORNA SPLOŠNODRUŽBENA NALOGA Zaščita otrok je širok pojem, saj zahteva splošno skrh družbene skupnosti za naše najmlajše. Pod tem pogojem razumemo materialno oskrbo otrok, njihovo zdravje, vzgoj in pripravljanje za življenje v naši socialistični družbi. Izhodiščna točka v politiki zaščite otrok je predvsem skrb družbene skupnosti, da se v družini kot v družbeno-vzgojnem činitelju materialno pomaga, da v današnjih pogojih lažje in bolje neguje, vzdržuje in vzgaja otroke. Zato družbena skupnost tudi pomaga zaposlenim staršem z do- datkom za vzdrževanje otrok od rojstva pa vse do končanega šolanja. Samo lani je bilo izdano za vzdrževanje 1,706.000 otrok 54 milijarde din. Razen tega velja še posebna skrb otdokom brez staršev, otrokom padlih borcev in žrtev fašizma. Ti otroci so še posebej v središču pozornosti organov socialne zaščite federacije, republik in komun. Skrb za te otroke je uzakonjena z raznim zakonskim predpisi. Daleč bi nas privedlo našte- vanje številnih ustanov, ki so se posvetile skrbi za otroke (dijaške kuhinje,otroški vrtci, domovi, internati, letovišča itd.) in sprejemajo sredstva za vzdrževanje iz občinskih proračunov. Na bazi zaščite otrok v prvi vrsti materialne in zdravstvene — se razvija nadaljnja skrb na tem važnem področju družbenega življenja. Vzporedno in istočasno s to osnovno zaščito skrbi družba za vzgojo in oblikovanje mlade generacije že v predšolski dobi. To se s polno inten- zivnostjo nadaljuje tudi v času šolanja. Lahko trdimo, da je vzgoja in izobrazba mladega naraščaja nenehna skrb družbene skupnosti in hkrati ena najodgovornejših in najbolj vzvišenih nalog vseh družbenih čini- teljev. Od teh činiteljev je vsekakor na prvem mestu družina in šola. V tempu današnjega življenja in hitrega dozorevanja otrok ter njihovega zanimanja za stvarnost je delo pri vzgoji in izobrazbi bolj zahtevno kot negdaj. Prav zaradi tega mora družba v tem pogledu nuditi družini večjo pomoč. Ker je skrb za vzgojo in izobrazbo otrok splošno- družbena, je le-ta našla svoje mesto v državni politiki, v odlokih komun in v programih organizacij. Tudi program ZKJ prav tako obravnava osnovne cilje izobrazbe in vzgoje v naših šolah. Novi cilji naše šole in veliko število učencev stavljajo pred organe oblasti, zlasti pred komune mnoge probleme, med katerimi so najpo- gostejši: premajhen šolski prostor, pomanjkanje cenenih učbenikov, po- treba po večih kulturno-zabavnih ustanovah učencev, šolskih delavnicah, kuhinjah itd. Drugi kongres za zaščito otrok, ki je bil te dni v Beogradu in na katerem je bilo okoli 1800 delegatov iz vse države ter veliko število gostov, je proučil vse probleme sodobne šole in akcipo celotne družbe pri vzgoji in izobrazbi otrok. Zaključki tega kongresa bodo izraz stalne in splošne družbene skrbi ter sprejemanja novih nalog in odgovornosti pri tem velikem in pomembnem delu. I. S Sola o ilojnihu - res delovna šola Marljiva prosvetna delavca tov. Pri- slan in tov. Rebernik na vojniški osem- letki lahko postavimo kot vzgled uči- teljev v požrtvovalnosti in skrbi za pro- svetno in učno nalogo pri svojih varo- vancih. Razen tega pa sta znala na šoli uvesti takšno gospodarnost, ki ne- posredno že sedaj koristi vsem učencem. Ob letošnji obilni sadni letini so v Vojniku hitro pomislili, kako koristno jim lahko služi sadno bogastvo v šolski kuhinji. Na roditeljskih sestankih^ so se zmenili s stariši, da tisti otroci, fejer imajo doma sadje, prineso od časa do časa v šolo po nekaj kilogramov ja- bolk. Tako številni učenci prinašajo vsak dan v šolo sadje, v delovnih urah — posebno organiziranih po razredih, pa učenci in učenke režejo sadje na krhlje in ga odpremljajo v sadno su- šilnico v Dom onemoglih v Vojniku, kjer ga brezplačno sušijo. Obenem ku- hajo na dveh sokovnikih tudi sadne so- kove, prav tako bodo naribali zelje itd. Za zelenjavo jim uspešno služi vzoren šolski vrt. Vsa ta njihova skrb je omo- gočila, da že danes dobivajo učenci proti malemu plačilu preko 60 kosil in 400 malic dnevno, revnejši pa dobivajo hra- no zastonj. V šolski kuhinji imajo »pio- nirsko upravljanje«, pomagajo pa z ve- seljem učiteljice. Vse, kar smo videli v Vojniku, je bo- gata izkušnja za sestavo programov dela družin mladih zadružnikov, katere bomo pričeli ustanavljati po naših osem- letnih šolah. Prosvetni delavci iz Vojnika res za- služijo ne samo hvaležnosti otrok, tem- več tudi priznanje staršev in naše skup- nosti. B. J. Pomanjkanje predavateljev na strokovnih šolah v odsotnosti obolelega predsednika in tajnika društva so pred dnevi zborovali predavatelji celjskih strokovnih šol. Osrednji točki razprave sta bili o delu na reformirani šoli in o organizaciji študija gradiiva VII. kongresa. Iz sredstev sklada za kadre je bilo v zadnjih letih občutno izboljšanje ma- etrialna baza strokovnega šolstva in v nekaterih strokah z gradnjo novih učil- nic sploh šele podani pogoji za redno šolsko delo, kot n. pr. v trgovski stroki. Se vedno je na strokovnih šolah ve- lik problem pomanjkanje kvalificiranih predavateljev; dočim so nove osnovne plače prosvetnih delavcev sedaj izena- čene z osnovnimi plačami ostalih javnih uslužbencev, pa so zlasti občutne razli- ke pri honorarjih. Prav zaradi pomanj- kanja zadostnega števila stalnih preda- vateljev — strokovnjakov (tehnikov, -in- ženirjev, ekonomistov itd.), so strokov- ne šole navezane na veliko število ho- norarnih predavateljev iz gospodarstva. Le-ti pa imajo po določilih zakona o delovnih razmerjih pravico do 50% pri- bitka na svojo osnovno tarifno postavko za vsako naduro, dočim se morajo za svoje nadurno delo na šolah pa zado- voljiti z nizkimi honorarji, kot veljajo za prosvetno službo že nespremenjeno 4 leta. Rezultat tega je, da primanjkuje na strokovnih šolah ne le staln.h, tem- več tudi honoranih predavateljev I Občnemu zboru je prisostvoval za- stopnik Republiškega odbora profesor Pavle Urankar, ki je prisotne seznanil z delom in smernicami republiških zdru- ženj. Pogrešali pa smo zastopnike do- mačih forumov in organizacij. Ir RAZ.STAVA SLIK V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE Kakor že vrsto let, prireja Likovna sckcija SKUD France Prešeren tudi letos razstavo slik v proslavo Dneva republike. Letos bo razstava odprta že i. novembra, ker pozneje ni mogoče dobiti male Unionske dvorane, drugega raz- stavnega prostora pa v Celju ni. konec lanskega in v začetku letošnjega leta je Likovna sekcija priredila »Loterijo umetni- ških slik« z namenom, da zbere nekaj der-'ia za prepotreben razstavni prostor. Loterija bolj slabo uspela. Cisti dobiček znaša snn. 102.630 din. Denar je naložen v komunaln banki. Samo nekaj podjetij je pokazalo razu- mevanje za to akcijo. Zato sekcija upa, da to ni zadnja beseda in, da bodo podjetja še dala prispevke, posebno tista, ki doslej niso pokaaala dovolj smisla za prosvetne potrebe. V VITANJU SO OBNOVILI SOLO Kot smo že poročali, so v Vitanju pred nedavnim popolnoma obnovili šolsko zgradbo. Pri tem so opravili precej zidarskih del, vstavili so nova okna in celotno zgradbo prebelili zunaj in znot- raj. Pri kritju stroškov so precej pri- spevali tudi prebivalci tega kraja. Zdaj r>^-3urejajo tudi prostore tamkajšnjega krajevnega urada, ki so primerne obno- ve tudi že močno potrebni. 30-LETNICA KONJIŠKE GODBE Minuli teden je konjiška godba slavi- la svojo 30-letnico obstoja. Praznova- nje je bilo združeno s samostojnim god- benim koncertom v kulturnem domu v soboto zvečer. Že pred tem pa so imele promenadne koncerte v Konjicah neka- tere okoliške godbe kot n. pr. iz Štor ter iz drugih krajev. VELENJSKI GODBENIKI IN MLAD NARAŠČAJ Velenjska dgoba na pihala, ki kot sek- cija DPD Svobode združuje 43 rudar- jev, je letos dobro poskrbela tudi za na- raščaj. Vključila je kar 53 mladih ljudi, ki že pridno vadijo. Odkar je godba do- bila nove inštrumente, se je dejavnost članov še ix)večala. Četrto mesto na re- "nbliškem prvenstvu v Postojni, 108 j in 39 nastopov je lepa bilanca dela vielenjske rudarske godbe v pretekli sezoni. Sedaj se sekcija pridno priprav- lja na pester celovečerni koncert, ki bo na predvečer 29. novembra. RAKOVŠKIH UČENCEV NE BO VEC STRAH da bi se jim podrl strop nad glavo. Po- uk v tej šoli, ki se podira, je bil živ- ljenjsko nevaren, saj so morali strop podpirati, ob deževnih dneh pa je v učil- nice prodirala voda. Starši, učitelji in učenci so bili zelo veseli, ko so izvedeli, da so te dni v Rakovcu začeli preurejati hi1v&» enred binkoštmi, je gospod škof ix)svetil oltar sv. Andreja in Florijana, ki stoji v pra- stari, niže spodnjih mestnih vrat ležeči kapeli enakega imena. Tukaj je nekoč stal močan grad kot rezidenca starih Celjskih grofov. Grad so podrli do te- meljev iz strahu pred sovražnikom, ki je grozil v velikem številu v bližini. Ostala je samo kapela, ki ima — če- prav majava — krasno arhitekturo in hrani odlične plastike.« Ta grad, kate- rega so obdajali prostrani nasadi, ome- nja tudi Celjska kronika, ki pripovedu- je, da ga je podrla Vitovčeva vojska v začetku maja leta 1457, ko je oblegala cesarja Friderika III. na gornjem gra- du. Kako je ta grajska palača izgledala, si ne moremo več predstavljati, lahko pa nekoliko trdneje kot doslej lokali- ziramo njeno lego v bližino nekdanje cerkve sv. Andreja južno potoka Ko- privnice. Zahodni grad je še ohranjen ter se skriva za dolgočasnimi fasadami današ- nje »Slandrove« kasarne. V antiki je stal na tem mestu rimski arx, v sred- njem veku pa stolpasti grad, ki je bil nasproti nezavarovani vasi, pozneje trgu Celju obdan z obzidjem, nasipi in jarkom. Stolpasti grad, ki je spadal med vovbrške »bonis de Cylia« iz leta 1287, se prvič izrecno omenja leta 1323, ko je govora o »den tum der in dem marchte lict«. V 14. stol. je posedovala stolp mi- nisterialska družina Grasel, ki ga je 1. 1386 prodala celjskemu grofu Hermanu II. Ta je okoli stolpa zgradil mogočno grajsko rezidenco z obsežnimi upravno- gospodarskimi poslopji, kamor je pre- nesel svoj sedež iz Gornjega Celja. V bojih Vitovca s cesarjem Frideri- kom III. je bil maja 1457 poškodovan tudi ta grad, a že od leta 1460, ko je bil popravljen Graslov stolp, obnovljen. Leta 1487 opisuje že omenjeni Paolo Santonino grad takole: »V mestu se vzdiguje nekoliko nad rezidenco na- mestnika prekrasna, zelo visoka palača, opremljena s stolpi in utrdbami, ki jih obdaja na treh straneh globok in širok jarek, na četrti strani pa reka in celj- sko mestno obzidje. V palači so stano- vali gg. grofje, kadar so se zadrževali v mestu, sedaj pa v njej stanuje nek vi- tez (vicedom!), ki opravlja razne poftle za cesarja.« Grad je po starih slikah sodeč, pred- stavljal skiopino stavb, med katerimi je izstopal že omenjeni, prvotni Graslov stolp kot središče njegovega obrambne- ga sistema, katerega je sestavljalo mo- gočno obzidje ter globok jarek z dviž- nim mostom. Zanimiv je tudi najstarej- ši opis gradu iz. leta 1567, ki omenja njegovo zanemarjeno stanje: udrto stre- ho na strtani obzidja, zgnit dvižni most, uničena stropa v veliki gornji in manjši spodnji dvorani (v kateri je počivalo Ulrikovo truplo leta 1456), pokvarjene stopnice, ki so vezale spKKlnjo dvorano z jedilnico, zanemarjeno cesarsko sobo ob spodnji dvorani in poveljnikovo v gornjem nadstropju, razdrapane kame- nite stopnice, ki so vodile iz dvorišča v grad itd. Do leta 1579 so grad temeljito popravili in je več ali manj ohranjen dočakal leto 1750. Tega leta je Marija Terezija prodala celjsko gospoščino bo- gatemu grofu Antonu Gaisrucku, pridr- žala pa si je mestni grad ter ga spreme- nila v kasarno. Grad so v letih 1779 do 1785 s pomočjo mestne občine prezidali v nove namene ter leta 1804 spremenili tudi njegovo okolico: podrli obzidje, za- suli obrambni jarek ter uredili pred njim današnji trg. Sedanjost je grad dočakal v pusti, uti- litarni pKxiobi, pod katero pa se skriva zanimiva stavbna zgodovina, ki sega od romantike do klasicizma, to je od 13. do 18. stol. ter je edini še v celoti ohra- njeni dokument slave in zatona trek zlatih celjskih zvezd. Ko bo vojaštvo iz- praznilo stavbo — saj večno ne more ostati v središču mesta — bo treba grad najprej stavbno-zgodovinsko raziskati, nato pa s pravilnimi konservatorskimi prijemi spremeniti v najmonumental- nejši kulturni spomenik našega mest«. Jože Curk življenje na naši vasi ŠENTJANŽ NEKOČ IN DANES Na ix>ložni vzpetini, nekako v sredini med Velenjem in Dobrno se razprostira v več zaselkov razdrobljena vasica Šent- janž. V našo novo socialistično družbo je prinesla temno dediščino in NOB: v teh krajih so se med borbo in prvo leto po osvoboditvi skrivali tako imeno- vani križarji, ki so prinesli mnogo zme- de tamkajšnjemu prebivalstvu. Mnogo zmede, mnogo razočaranja, pa tudi mnogo nesreč. Nemalo šentjanžkih kme- tov se je znašlo po osvoboditvi za za- pahi. Ko je bilo tako »pravici zadošče- no«, je v najbolj težkih dneh družba ne- kako pozabila na te ljudi, na »križarsko gnezdo« in nekaj let se ni našel močem organizator ali vzgojitelj, ki bi to ljud- stvo dvignil iz otopelosti. Po reorgani- zaciji okrajev, odnosno občin, je del Šentjanža prir^el dobrnišiki, del pa ve- lenjski občini. Obe sta — morda že spri- čo nečastne preteklosti kraja — nekam mačehovsko gledali na Sentjanžane. In kazalo je, kot da se Šentjanža ne bo dalo prebuditi. Toda prebudil se je, ko mu je roko ponudila žalska občina. Predramil pa ga je tudi vaški učitelj, ki je ix>ln idealiz- ma in še močnih, železnih živcev prišel v ta kraj. Tovariš Lešnik se še ni dobro vsedel za šolsko mizo, že je pri svoji mladini spoznal, da mu je bilo dodelje- no težko mesto. Seveda, povsod neuspeh za neuspehom. Množični sestanki se ni- so obnesli, toda rad bi poiskal vzroke neuspehov in nezaupanja, pa je sam ' stopil med ljudi. Počasi so mu začeli odpirali vrata, odpirala pa so se vedno bolj iskreno tudi srca vaščanov. Nič do- sti jim skraja ni mogel pomagati, nudil pa jim je moralno uporo in zapuščeni vaščani so mu bili hvaležni za toplo i)esedo in razumevanje. Kmalu je jkh stal ne samo učitelj njihovih otrok, temveč tudi njihov učitelj in vodnik. Zaupali so mu mesto predsednika kra- jevnega odbora, predsednika Sociali- stične zveze, zaupali so mu mesto v nad- zornem odboru zadruge in izbrali so ga za občinskega odbornika žalske občine. Šentjanž se je predramil in tovariš Lešnik nam stari in novi Šentjanž ta- kole opisuje: »Zaradi okolnosti, ki so vam že znane, je Šentjanž še preS 4 leti spadal res k najbolj nazadnjaškim vasem celjskega okraja. Tu se je pijančevalo, rogovililo proti davkom, kritiziralo na polna usta in vsak domačin zase je bil do skraj- nosti sebičen. Prinesel sem mnogo do- bre volje s seboj, ko sem leta 1954 pre- vzel mesto, šolsikega upravitelja v tem kraju. Tu me je življenje dejansko vrglo v praktično »šolo za odrasle«. V stalnem stiku z ljudmi sem spoznal dej- stvo, da je bil ta kraj zelo zapuščen, tako od občine, kot od okraja. Rad bi pomagal ljudem, pa sem bil preveč osamljen, sem pa veroval v te ljudi. Leta 1954 je hudournik v tem kraju na- pravil precej škode. V Šentjanž je prvi- krat prišla pomoč 300.000 din. Natanko se spominjam, kako so ti skromni ljudje zažaireli, pokimali s trudnimi glavami — in od tistega časa ni bilo več težko de- lati z njimi.« Težko je bilo v toliko, ker v Šentjan- žu niso imeli nikjer primernega prosto- ra za sestanke. Končno so si našli pro- stor v starem farovškem skednju. Toda vaščanje so prišli, se pogovorili, pred- lagali, kaj bodo delali. Najprej so začeli graditi svoj zadružni dom. Potem so prišle na vrsto ceste, mostovi, gozdne poti, vodovod, šola in še kaj. Mnogo so domačini pripKMnogli s prostovoljnim delom. Kar tekmovali so med sabo, kdo bo več in bolje opravil svojo nalogo. O da, žalska občina ima polno razumeva- nje zanje, pravijo. Tudi pijančevanje je sikoro prenehalo, saj je bilo na sestankih tudi o tem go- vora. Danes gospodarji svoje prihranke raje vložijo v obnovo svojih poslopij, saj je opaziti, da skoro pri vsaki hiši nekaj gradijo. Kmetje so tudi precej podjetni in imajo skoro pri vsaki hiši motor. Hmelj dobro prodajo in ker je Velenje blizu, lahko ugodno vnovčijo poljske in vrtne pridelke. Sicer pa je v tej vasi največ polproletarcev, ki ho- dijo na delo v rudnik, doma pa imajo košček zemlje. Okrog 200 šentjanških ljudi dela v velenjskem rudniku. Z zadružnim domom pa imajo smolo. Gradijo ga že od leta 1948. Začeli so ga graditi brez načrta in zdaj ga vedno sproti »krpajo« in popravljajo. Zaradi malenkostnih nesoglasij še do danes ni- so dobili načrta. Denarja imajo dovolj in bi radi dom končno dogradili, pa jih ovirajo načrti. Sprotno »krpanje« pa samo podražuje stroške. Dograditev zadružnega doma je po- sebno nujna že spričo dejstva, ker rabi vas nujno dvorano za sestanke. Zdaj jim za množične sestanike preostaja ali gostilna, ali pa zasilna pisarna v za- družnem domu. Prav je povedal šolski upravitelj tovariš Lešnik, ko je dejal, da bi se dalo še mnogo več napraviti v Šentjanžu, ko bi imeli že enkrat pri- merno dvorano za množične sestanke. Saj bi bila potem tudi ŠZDL bolj delav- na prav tako mladi zadružniki (ki ka- žejo že zdaj dovolj dobre volje) in ne- mara tudi šentjanške žene. Vasica Šentjanž je primer, da je mo- žen napredek tudi v najbolj zaostali vasi, če najde občina stik s svojimi vo- livci in če jih v težavah razumevajoče podpre. Tov. Lešnik, pa je vzgleden primer, koliko pozitivnega lahko napravi v za- kotni vasi dober vaški učitelj. Za razvoj živinoreje v občini Žalec bo lepa pridobitev nova veterinarska po- staja, ki jo grrade v Žalcu. Postaja bo med drugim imela sodobno urejen« aiB- bulanto in osemenjevalnico. Preboldski hmet in zadruga Preboldska Kmetijska zadruga obsega okoliš šestih vasi: Prebold, Marija Reko, Gornjo in Dolenjo vas ter Kaplo in Latkovo vas. Razen nekaj oddaljenejših družin je vse kmečko prebivalstvo zdru- ženo v zadrugi. Polno zaupanje kmetov si je preboldska zadruga ustvarila z več ukrepi. Predvsem zadruga od kmeta odkupi vse, karkoli prinese v njeno skladišče. Istočasno pa lahko kmet v zadrugi do- bi vse, karkoli potrebuje za svoje go- spodarstvo. Ker so odkupi v tem okoli- šu izredno močni," si je zadruga znala s spretno roko odpreti tudi tržišča izven svojega območja. Tako so nedavno za- čeli zalagati Trbovlje (kjer bodo imeli svojo stalno tržnico) z jabolkami, krom- pirjem, fižolom in drobno zelenjavo. Z ozirom na močne odkupe in prav tako močne strojne storitve preboldska za- druga že danes samozavestno ugotavlja, da je lahko močno aktivna tudi brez hmeljske trgovine. (Ta zadruga je bila tudi med prvimi v Savinjski dolini, ki je odložila trgovino). Letos na primer so (brez hmelja) ustvarili takšen doho- dek, da so lahko krili celotne stroške, plače — in še jim je ostalo nekaj za lastne sklade in za prispevek občini. Zraven pa seveda tudi stalno kaj pre- urejajo in gradijo. V zadnjem času so zgradili 4 hmeljske sušilnice, lep« upravno ix>slopje bo skoro gotovo, ose- menjevalnica prav tako, izdali pa so še precej sredstev (3 milijone) za elektri- fikacijo gorskega zaselka Marija Reke. SOCIALNO ZAVAROVANJE JE TUDI PRITEGNILO Samo v letošnjem prvem polletju je preboldska zadruga pridobila okrog 100 novih članov. Na 26-odstotni porast članstva je delno vplivalo tudi socialno zavarovanje zadružnikov, ki so ga kot prva zadruga v okraju uvedli lani v decembru. Skupaj je v tej samopomoči zavarovanih 352 članov, družinskih čla- nov in otrok. Družinski član plača letno 2000 din, za člana nad 15 let starosti znaša letni prispevek 1000 din, za otro- ke do 15 let starosti pa 200 ddn. Tako so teh prispevkov zbrali v sklad 354.000 din, zadruga pa je iz ristoma prispevala še 300.000 din. Zavarovanci so se tega sklada letos že pridno poslužili in je bi- lo v zdravstvene s vrhe do 31. avgusta t. 1. porabljenih 339.657 din. Zavarova- nec ima jKjpodno zdravniško pomoč, bo- disi na domu ali v ambulanti, ix)leg tega ima pravico 21 dni letno na brez- plačno oskrbo v bolnišnici, na prevoz v obe smeri (če to odredi zdravnik). V primeru nezgode pa imajo zadružniki in njihovi družinski člani pravico na brez- plačen prevoz in neomejeno zdravljenje v bolnišnici do končnega okrevanja. V obeh primerih zavarovanec, ki se zdra- vi doma, plača samo zdravila. Letos bo zadruga prispevek za social- no zavarovanje nekoliko zvišala (pri- bližno za 500 din), glede na povišano oskrbnino v bolnišnicah. PERSPEKTIVNI NACRT BO PRI- GANJAL SLABEGA PROIZVAJALCA Perspektivnega načrta ne bo težko do- seči, dasi so številke v vseh panogah kmečkega gospodarstva znatno višje od letošnjih, odnosno lanskih. Res pa je, kar je izjavil tudi predstavnik zadinige, da bo njihov perspektivni načrt moral priganjati tiste proizvajalce, ki nikamor ne pridejo; Teh i>a je dovolj predvsem v hribovitih predelih. Višinski kmetje tod zadnja leta zelo zanemarjajo živi- norejo. Petletni perspektivni načrt pre- boldske zadruge pa ravno v živinoreji predvideva najvišji porast in bo zato treba s posebno pozornostjo spremljati prizadevanja višinskih kmetov za dvig živinoreje. Po perspektivnem načrtu bo prebold- ska zadruga v letu 1961 v primerjavi z letom 1957 povečala njivske površine od 372 ha na 460 ha, sadovnjake od 22 ha na 37 ha, od 630 govedi bo v letu 1961 prišla na 1100 glav, prašičereja se bo od števila 654 dvignila na 812 — število konjev pa bodo od 165 znižali na 80. Ker je bilo gospodarjenje v preboldski zadrugi že doslej usp>ešno, ne dvomimo, da bo njihov i>erspektivni načrt v celoti realiziran. In da bo zadruga tudi v bo^ doče kar najbolj uspešno gospodariljij so se z vso vestnostjo pripravili tudi na volitve v zadružne svete, ko so na pol- letnem občnem zboru potrdili za kandi-i date najboljše zadružnike. SVEČANOST NA PREBOLDSKEM POKOPALIŠČU V nedeljo je bila na preboldskem po- kopališču tiha svečanost. Odkrili so spomenik prvoborcu Lvikanc Avgustu in njegovi ženi Jerici. Ob tej priliki so se zbrali pri lepem spomeniku svojci, pri- jatelji in znanci obeh pokojnikov ter predstavniki krajevnih množičnih orga- nizacij Prebolda in Griž ter položili vence. Pevci so zai>eli in godba je za- igrala nekaj žalostink. O življenju, delu in zaslugah obeh pokojnikov je sprego- voril prvoborec Tone Kotnik. S široiio javno liontrolo preprečiti zvišanje cen ^Nadalievanie s 1. str.'* dicah veliko škodo celotnemu našemu gospodarstvu in predvsem standardu našega delovnega človeka. Prenizke ne- ekonomske cene v odnosu na druge vrste blaga namreč povzročajo velike možnosti za špekulacijo in za neracio- nalno porabo tega blaga. To pa potem povzroča predvsem neposredne težave za standard tistega dela prebivalstva, ki je vezan na plače in daje velike mož- nosti za ustvarjanje neupravičenih do- bičkov in neupravičenih dohodkov tiste- mu delu prebivalstva, ki živi od zasebne proizvodnje, oziroma od raznih oblik zasebne dejavnosti. Posledice takega neekonomskega tro- šenja predvsem čuti prebivalstvo mest in industrijskih centrov, to je tisti del našega prebivalstva, ki v vseh letih graditve socializma pri nas največ pri- speva k premagovanju naše gospodar- ske zaostalosti in k izboljševanju živ- ljenjskih pogojev naše družbe. Naša dolžnost je, da predvsem temu prebi- valstvu zagotovimo tiste dohodke, ki mu po njegovem delu gredo, in da one- mogočimo možnost, da bi zasebni sektor v našem gospodarstvu mogel s špeku- lacijo in z izkoriščanjem neekonomskih odnosov v cenah posameznih vrst blaga bogateti na škodo delovnega človeka, ki je nosilec naše socialistične revolucije. To je seveda enako v korist tudi vsem tistim delavcem na področju zasebne proizvodnje, ki se zavedajo, da so nji- hovi dohodki odvisni predvsem od nji- hovega dela, od uspešnosti njihove pro- izvodnje in ki se zavedajo, da v družbi, ki ne dovoljuje izkoriščanja človeka po človeku, ne morejo iskati dohodkov na račun drugega. Tisti, ki se tega zaveda, bo tudi v zasebnem sektorju pozdravil takšne korake, ker se zaveda, da vsaka drugačna pot mora pripeljati do takšnih nesporazumov, do take neurejenosti v našem gospodarskem življenju, ki mora privesti do političnih posledic in do po- litičnih nasprotij v naši družbi. Delovni človek v našem zasebnem sektorju je zaradi tega zainteresiran, da se ustvarijo taki ekonomski odnosi, ki mu zagotovijo ustrezne dohodke za nje- govo delo in ki ga obvarujejo pred vsa- kim očitkom izkoriščanja in špekulaci- je. Seveda je pa bilo mogoče izvršiti ta ukrep samo, če smo ukrenili vse po- trebno, da bi preprečili zviševanje osta- lih cen na našem trgu. Ce bi namreč prišlo do zvišanja tudi ostalih cen, po- tem bi seveda to izravnavanje, ki ga je hotel Izvršni svet izvesti z zviševa- njem cen določenim artiklom, ne do- seglo svojega namena, kajti potem bi se ponovno formirale cene v vseh in mor- da še večjih nesorazmerjih, kot so bile prej, samo na višji stopnji. Zaradi tega je bilo potrebno uporabiti celo vrsto ukrepov, ki nam zagotovijo, da ne pri- de do zviševanja cen ostalega blaga na našem trgu. Tukaj pa je treba predvsem aktivizi- rati naše gospodarske organizacije, na- še politične organizacije, naše družbene organizacije na terenu in v občinah. Storili smo vse, da se s pomočjo inšpek- cij in raznih administrativnih ukrepov prepreči vsako zviševanje in vsako na- vijanje cen. Toda vse to ne bo uspelo, če ne bomo aktivizirali celotnega javne- ga mnenja in če ne bomo organizirali široke javne kontrole, ki bi onemogoči- la vse poizkuse, da bi se vnesel nered in nova nesorazmerja na področju cen. V drugem delu spominskega zborova- nja smo poslušali izredno kvaliteten kulturni program simfoničnega orkestra Radia Ljubljane ter simbolične recita- cije prvakov ljubljanske Drame, ki so nam obujali spomine na nekdanje hlap- čevanje našega malega človeka, na mu- čeniško trpljenje, borbo in zmago naše socialistične revolucije. Po končanem programu so delegatke s svojega zborovanja poslale pozdravno pismo predsedniku republike tov. Titu. Konstituirali so nove občinske ljudske odbore (Nadaljevanje na 1. str.) voizvoljeni predsednik zahvalil za za- upanje, nato pa so spregovorili še dr. Janez Lovšin, Andrej Svetek, Franc Si- monič in končno predsednik ukinjene vojniške oibčine Jože Jošt. Medtem, ko je tov. Jošt analiziral dosedanje delo, pa tudi probleme vojniškega področja, je tov. Simonič v prvi vrsti opozoril na naloge, ki jih sprejema nova občina za razvoj kmetijstva in pa za delo organov družbenega upravljanja, to je za kvali- tetne zbore volivcev in delovne krajev- ne odbore. Po izvolitvi predsednika in podpred- sednikov ter doix>lnitvi odborniških ko- misij, so sprejeli sklep, da bo štel novi občinski ljudski odbor v Celju vsega skupaj 96 odbornikov, od tega 55 v ob- činskem zboru in 41 v zboru proizvajal- cev. Glede na različni ključ, ki je pri zadnjih občinskih volitvah veljal v Celju, oziroma Vojniku, so se še odlo- čili, da bodo 7. decembra na področju bivše vojniške občine ponovne občinske volitve, kjer bodo namesto dosedanjih 30, volili 16 odbornikov. Isti dan pa bo- do nadomestne volitve tudi na dveh volilnih enotah v Celju, tako zaradi tov. Jakoba Žena, ki je odšel na novo služ- beno mesto v Kranj ter zaradi Vlada Bogataja, ki je prevzel dolžnosti tajnika ObLO Celje, pa kot tak ne more biti istočasno še odbornik. V nadaljevanju zasedanja so sprejeli sklep o ustanovitvi občinske Uprave za preskrbo ter o delu saunostojnega Od- delka za delovna razmerja. Mimo tega so potrdili delovanje krajevnih uradov v Dobrni, Strmcu in Frankolovem ter ustanovili nov krajevni urad v Vojniku. Po končani skupni seji sta se na lo- čenih zasedanjih sestala še oba zbora. Tako je občinski zbor začasnega občin- skega ljudskega odbora izvolil za pred- sedujočega tov. Antona Aškerca, zbor proizvajalcev pa na isto mesto tov. Albi- na Lesjaka. IVAN RANCIGAJ — OSTANE PRED- SEDNIK POVEČANE ŽALSKE OBCINE Na prvi skupni seji odbornikov žalske in ukinjene vranske občine so med drugim sprejeli sklep, da naj šteje no- vi ljudski odbor povečane občine 60 odbornikov, od tega v občinskem zbo- ru 33 in 27 v zboru proizvajalcev. Na skupni seji so sprejeli tudi sklep, da bo na čelu povečane občine ostal dosedanji predsednik ljudskega odbora v Žalcu tov. Ivan Rančigaj, za podpredsednika pa so izvolili Albina Reharja, ki je to nalogo opravljal v Žalcu že doslej. JOSKO LOJEN — PREDSEDNIK NO- VE OBČINE S SEDEŽEM V ŠMARJU Kakor v Celju in Žalcu, tako je bila v petek tudi v Šmarju pri Jelšah prva skupna seja odbornikov ukinjenih občin v Šmarju, Rogaški Slatini in Kozjem. Pri izbiri vodilnih predstavnikov nove- ga občinskega ljudskega odbora, ki bo imel sedež v Šmarju pri Jelšah, so od- borniki ipo razpravi, v kateri sta pre- vladovala preudarnost in pozitivno gle- danje, zaupali predsedniško mesto nove občine Jošku Lojenu, dosedanjemu predsedniku ljudskega odbora v Koz- jem. S to odločitvijo so tudi zavrnili lokalistične tendence skupine šmarskih odbornikov. Zraven tega so sklenili, da bo imel novi občinski ljudski odbor dva .podpredsednika. Na to mesto so izvolili Alojza Krivca, predsednika rogaške ob- čine in Avgusta Anderluha, dosedanje- ga predsednika ljudskega odbora v Šmarju. Za vršilca dolžnosti tajnika pa so izbrali tovariša Jazbinška, ki je te posle doslej opravljal v kozjanski občini. Glede na to, da so volivci vseh treh bivših občin volili pri zadnjih volitvah svoje predstavnike v zdaj ukinjene ljud- ske odbore po skoraj enakem sorazmer- ju, so na tej seji še sklenili, da bodo novi ljudski odbor sestavljali vsi odbor- niki dosedanjih občin v Šmarju, Roga- ški Slatini in Kozjem in da spričo tega ne bodo razpisali drugih volitev. Tako smo v Šmarju, namesto začasnega ljud- skega odbora dobili že stalen odbor, ki ima vsega skupaj 120 članov, od tega 66 v občinskem zboru in 54 v zboru pro- izvajalcev. -mb Žene celjskega okraja v zgodovinskem Rogu. Turistični delavci za gradnjo novega liotela v Celju Pod vodstvom Rada Jenka se je pred dnevi sestal upravni odbor celjskega Olepševalnega in turističnega društva, ki je na svoji seji med drugim razprav- ljal o gradnji novega hotela v Celju. Kakor je znano, in o tem smo že ix)- ročali, je bila prošnja za odobritev po- sojila za gradnjo celjskega hotela za- vrnjena že pri prvi obravnavi. Ker so takrat pristojni činitelji prezrli dejstvo, da gre za gradnjo hotela v važnem sre- dišču širokega turističnega območja, so člani upravnega odbora sklenili, da bo- do zastavili vse sile in povabili k sode- lovanju še druge pristojne forume, kot Celjsko turistično podzvezo. Gostinsko zbornico, ljudski odbor itd., da bi sku- paj z njimi prepričali odgovorne činite- Ije, da gre v tem primeru za objekt, ki ga v Celju zelo pogrešamo. Zraven tega je bila v razpravi še lo- kacija hotela. Dasiravno je občinski ljudski odbor že potrdil mesto gradnje, to je ob Aškerčevi ulici in med Kopriv- nico, so se člani odbora vendarle zavze- mali za drugo lokacijo, ki je po njiho- vem mnenju bolj primerna. Gre namreč za prostor pri Sernečevi vili. Po poseb- nem sklepu bo Olepševalno in turistično društvo naslovilo na ljudski odbor vlo- go in predlog za spremembo prejšnje odločitve o lokaciji novega celjskega hotela. Poleg vsega tega bo Olepševalno in turistično društvo vzelo pobudo za na- mestitev reklamnih napisov na nekate- re prazne zidove celjskih hiš. -mb Že minulo nedeljo in potem ves teden je bilo na pokopališčih srečati veliko ljudi, ki so urejali grobove svojcev. Med obiskom pokopališča na Golovcu so med drugim tudi opazUi, da je za le- tošnji Dan mrtvih nekoliko spremenilo podobo. Namreč, pristojna uprava je poskrbela tudi za obnovo razpadajočega pokopališkega obzidja. Večji del obzidja so že obnovili. Parkiranje aitdbusov v Razlagovi ulici Ko je bil most čez Savinjo dograjen, se je razširila tudi ulica XIV. divizje pred kolodvorom in z njo tudi parkirni prostor za avtobuse. Skoraj istočasno pa so začeli avtobusi parkirati tudi v Razlagovi ulici, ki res ni široka. Kar po sedem jih stoji v vrsti in čaka, kdaj pride čas, da zapelje pred postajo in naloži potnike. Ce pa se ustavi pred Kristalijo kamion s porcelanom ali stek- lom, potem pa je ulica naravnost za- mašena. V interesu javnega prometa je, da se razmeroma ozko Razlagovo ulico ne zabaše po nepotrebnem z velikimi avto- busi. Ti avtobusi čakajo na svoj odhod pred kolodvor. To lahko store tudi na parkirnem prostoru v Gubčevi ulici, ki je v to svrho tudi zgrajen. C. R. celjski trg CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 15—16 (16—1?); čebula 70—78 (80); eesen 160—180 (200—250); fižol v. — (70—80); fi- žol n. — (50); fižol str. — (40—60); solata 50 do 40 (40—60); cvetača 35—46 (40—50); špinača 60—70 (100); motovileč — (200); radič — (50 do 100); zelje gl. 16-22 (20-30); zelje rib. - (45 do 50); repa sv. — (15—20); repa rib. — (30—40); ohrovt 20-50 (50-40); peteršilj 30—50 (50-60); zelena 30—50 (40—60); korenček 20—40 (30—50h koleraba 15—20 (20—25); pesa 20—30 (30—35); kumare — (25—40); Buče jed. — (15—20); pa- radižnik 10—20 (10—30); paprika 30—56 (40—50); feferoni 60 (80); gobe sv. — (80—200); gobe su- he - (1200-1500); slive suhe 280 (180); fige suhe 18—260 (—); orehi celi 120—130 (100—140); •rehi lušč. — (450—500); redkev 25 (25—35); por 30—40 (40—60); hren — (100); malancani 40—50 (40-60); kis — (30—40); jabolčnik 25 (-); mle- ko — (36); smetana — (240); skuta — (160^, maslo — (400-540); kokoši — (420—720); piščan- ci — (250-400); zajci — (150-500); ribe 220 (180); med — (300-400); jajca 21—23 (18-23); koruza — (40—50); pšenica — (50); oves — (40); ječ- men — (40—45); hruške 22—36 (20—60); jabolka 15—22 (15-35); slive - (70); grozdje 70-90 (40—70); kutine 20 (20—30); kostanj 25-34 (20 do 35); rozine 440 (-); limone 280 (-). kronika nesreč Slikarski pomočnik Bogomir Gabršek je pri slikanju v neki hiši padel s prvega nadstropja. Pri padcu si je poškodoval nogo. Stanko Štraus iz Lokovine pri Dobrni je pa- del z drevesa in si pretresel možgane. Pri padcu si je zlomila nogo Marija Mimik iz Dola pri Frankolovem. Ivan Šnster iz Zabukovce si je pri padcu zlomil nogo. V Železarni v Štorah je padlo težko železo na Mogo delavcu Francu Stiplovškn in mu jo po- škodovalo. Pri padcu si je poškodoval nogo Ivan Za- vršnik iz Žalca. Alojz Hunski iz Podčetrtka si je pri padcu zlomil nogo. Stanko Ramšak iz Celja se je s kolesom za- letel v neki drog. Pri tem si je iztaknil levo •ko. Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor. Franc Turnšek iz Ločice pri Vranskem se je pri padcu nabodel na železne vile. Poškodoval si je prni koš. Franc Hrenič iz Štor si je pri padcu poškodo- val glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolniš- nico. Ploden zbor volivcev v Konjicah Za zadnji zbor volivcev, ki je bil ne- davno v Konjicah, je trelDa reči, da je bil med najboljšimi v zadnjih letih. Pe- stra razprava o najrazličnejših proble- mih je pokazala, kako zelo se volivci zanimajo za vse, kar se v kraju, v oko- lici in celotni okolici dogaja. Vrsta zelo dobrih predlogov pa je najbolje doka- zala, da večini volivcev ni vseeno, če sodelujejo ali ne sodelujejo pri reševa- nju konkretnih vprašanj. Razprava se je sukala okoli vpraša- nja gradnje novega sodišča in šole. Za šolo je šolski odbor predlagal, naj bi stala v prostoru med glavno cesto in že- leznico v smeri proti Škalcam, Zelo živahno so konjiški volivci raz- pravljali o predlogu odloka o dodatni najemnini, o uvedbi komunalnega pri- spevka in o najemanju i)osojil za grad- njo stanovanjskih hiš. Izrečena so bila različna mnenja in predlogi, zbor pa je sklenil, naj Svet za komunalne zadeve, skupaj z ostalimi organi celotno zadevo z vsemi dodatnimi predlogi še ponovno prouči, preden da osnutek odloka v po- trditev ljudskemu odboru. Otrokom ni dofoljeno Minulo nedeljo sem si v Celju ogledal film »Čarovnice iz Salema«. Lahko mirno rečem, da že p^recej časa nisem S takim zadovoljstvom zapuščal dvorane. Pri tem mislim samo na umetniško plat filma. Bil sem res prijetno pre- senečen. To bi bila samo ena stran, ki je bila pri- jetna, druga pa je zelo neprijetna. Pred pri- četkom predstave sem zasledil na steni nasled- nje opozorilo: »Kino obiskovalci, zlasti matere opozarjamo, da otrok do 6 let starosti zaradi zdravstvenih razlogov ne puščamo h kino pred- stavam. Prosimo, da se strogo ravnate po tem navodilu«. Zelo sem se razveselil omenjenega opozorila, ker sem bil prepričan, da je najbrž tudi uprava celjskih kino podjetij prebrala v eni izmed zad- njih številk »Mladega sveta« razmišljanja vid- nejših slovenskih filmskih kritikov o kvarnem vplivu filmov na predšolske otroke. Izvzeti so seveda filmi z izključno otroško vsebino. Med predstavo pa sem ugotovil, da visi opozorilo na steni le iz estetskih razlogov. Lahko rečem, da sem kljub opozorilu videl precej otrok, ki še niso izpolnili šesto leto starosti. Morda so gledali »Čarovnice« samo zato, ker so bili v spremstvu očetov. Na opozorilu so še namreč posebej opozorjene matere. Pred menoj sta se- dela dva malčka, ki sta od strahu skrušena sledila grozljivim dogodkom na platnu. Manj- kalo je samo fotografa, da bi posnel njuna obraza, ki bi pokazala, koliko lahko koristi film »Čarovnice iz Salema« v psihološkem pogledu. Morda se bodo še oglasili starši, ki so bili priče groznim sanjam svojih otrok. Zdi se mi, da je bilo že preveč napisanega o negativnem vplivu neprimernih filmov na otroke. Niso za- dosti samo opozorila, treba je opozorila tudi iz- vajati. Mogoče bi morala stati namesto »opo- zorila« beseda »prepoved«. Cas je že, da se na merodajnem mestu pove zadnja beseda glede pozitivnih in negativnih vplivov filma na pred- šolske in na šolske otroke. Kinoobiskovalec POMOČNIŠKE IZPITE SO POLOŽILI V usnjarskem kombinatu KONUS v Slov. Konjicah je pred kratkim več va- jencev ix)lagalo pomočniške izpite. Vsi vajend sunjarske stroke morajo poleg praktičnega dela v podjetju obiskovati še usnjarsko šolo v Domžalah, kjer si pridobe potrebno teoretično, deloma pa tudi praktično znanje. S tem je podjetje dobilo zopet nekaj kvcdificiranega ka- dra. V oddelku pikerija, kjer izdelujejo usnjene utenzilije za potrebe tekstilne industrije, je izpit položila tudi prva va- jenka v tem oddelku tov. Ida Olup, ki se je tudi tu izučila. Precej kritike je padlo na račun ur- banistične ureditve kraja ter gradnje novih stanovanjskih hiš na mestih, ki niso primerna in se napake že kažejo. Volivci so kritizirali, da se taki načrti delajo izven Konjic, brez pK>znavanja terena in konkretnih prilik, pa tudi brez širšega sodelovanja državljanov. Za v bodoče — so dejali — da tako važnih nalog ne kaže izdelovati mimo ljudi, ki v kraju živijo. Preveč prostora ibi porabili, če bi ho- teli napisati o vsem, kar so volivci po- vedali v skoraj štiriumi razpravi. Člani LO so sproti dajali različna pojasnila, toda o več stvareh bo moral razprav- ljati še ljudski odbor, pa tudi politične organizacije. Sicer pa je prišlo topot močno do izraza konkretno načenjanje važnih krajevnih problemov. Prometne nasreče 25. oktobra se je na cesti v Gotovljah dogodila prometna nezgoda, ko je voznik vprege Slavko Gradišek iz Gotovelj na križišču prečkal cesto, ne da bi upošteval prednosti motorista, ki je vozil naravnost proti Šempetru. Voznik konj- ske vprege je vozil brez luči. Motorist je zape- ljal v zadnji del konjske vprege. Pri tem sta bila telesno poškodovana motorist in sopotnik, materialna škoda pa znaša okoli 50.000 dinarjev. Istega dne se je na Mariborski cesti na od- cepu v Leskoškovo ulico dogodila lažja promet- na nezgoda, ki jo je zakrivil kolesar, ker ni upošteval prednosti osebnega avtomobila. Na osebnem avtomobilu se je ob trčenju razbil vetrobran, kolesar pa je k sreči odnesel le ne- kaj prask. Dne 26. oktobra se je v naselju Penk na ce- sti med Šoštanjem in Gorenjem dogodila težja prometna nezgoda. Voznik avtobusa S-423 last SAP Ljubljana je vozil proti Gornjem in na ostrem nepreglednem ovinku zavozil v osebni avtomobil, katerega je opravljal Ivan Vrhovec iz Ljubljane. Slednji je v ovinek pripeljal po sredini ceste, tik pred trčenjem pa je zavil v desno. Pri nezgodi so bili 4 potniki v osebnem avtomobilu laže telesno poškodovani. Škoda na osebnem avtomobilu je ocenjena na okoli 300.000 din, na avtobusu pa 50.000 din. Ta primer kaže, da je na nevarnih zavojih treba voziti z zmanjšano hitrostjo, skrajno previdno in po strogi desni strani. gibanje prebivalstva V času od 18. do 25. oktobra 1958 je kil« rojenih: 19 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Anton Vidmajer, poljski delavec iz Bttk»vžla- ka in Ana-Marija Rezar, poljska delavka iz Štor. Alojz Kojnik, zidar, delovodja iz Trnovelj p. Celju in Terezija Peperko, tkalka iz Kom- pol. Ernest Večko, kovinostrugar in Silva-Zora Jezernik, pomožna delavka, oba iz Celja. Zto- nimir Cepin, mizarski pomočnik iz Žalca in Terezija Safran, šivilj, pomočnica iz Celja. Vin- cenc Žagar, sodar in Danijela Povše, pom. de- lavka, oba iz Celja. Jošef Zupanči', študent geografije iz Dravograda in Ivana-Zlata Kučan, študentka iz Celja. Kari Klezin, ključavničar, pomočnik in Ivana—Angela Žepek, pon. delav- ka, oba iz Celja. Umrli so: Anton Steble, brusač iz Celja, star 75 let. Dominik Dobovičnik, upokojenec iz Vojnika, star 64 let. Frančišek Goričan, vzdrževana ose- ba iz Celja, star 73 let. Jožef ing. Skoberme, upokojenec iz Zagreba, star 79 let. Mihael Fer- lič, kmetovalec iz Kozjega, star 53 let. Marija Turnšek, gospodinja iz Celja, stara 7# let. Rudolf Doblšek, invalid, upokojenec iz Šaleka, star 69 let. Franc Kaše, steklar iz Hrastnika, star 17 let. Berta Novak, invalid, upokojenka iz Celja, stara 47 let. Ciril Žvegler, otrok iz Celja, star 3 dni. Jože Žvegler, otrok ir Celja star 3 dni. JELENA JE USTRELIL Lovec Karel Beškovnik iz Skomerja je nedavno v bližini domačega kraja ustrelil jelena, ki je bil težak okoli 200 kilogramov in je imel zelo lepo rogovje. Domačini pravijo, da je jelen delal pre- cej škode okolici in zato ponosnemu lovcu hvaležni čestitajo k tej »lovski sireči«. V KONJICAH NOVA POSLOVALNICA »USNJE« Trgovsko podjetje »Dravinja« v Ko- njicah je pred dnevi odprlo novo po- slovalnico »Usnje«. To bo v tem kraju prva trgovina, ki se bo bavila s proda- jo usnja in drugih čevljarskih potreb- ščin. Saj pa je bilo tudi kar čudno, da v kraju, ki ima eno največjih usnjar- skih tovarn v državi doslej ni bilo trgo- vine, v kateri bi potrošniki lahko kupili usnje. Danes otvoritev mednarodnega sejma »Sodobna elektronika« v Ljubljani Med specialnimi mednarodnimi sejmi v Ljubljani imajo največjo tradicijo mednarodni sejmi radia in telekomuni- kacij. Sam razvoj znanosti in tehnike pa je razširjal vsebino teh vsakoletnih mednarodnih sejmov v Ljubljani tako, da so prerasli svoj prvotni okvir ter do- bili mnogo širši fjomen in vlogo. Zaradi tega so letos tudi spremenili svoje ime ter se odslej imenujejo specialni med- narodni sejmi »SODOBNA ELEKTRO- NIKA«. V. mednarodni sejem »Sodobna elek- tronika« bo letos, in sicer od 31. oktobra do 9. novembra na Gospodarskem raz- stavišču. Poseben pomen teh sejmov je, da prikazujejo najnovejše tehnične do- sežke na področju šibkega električnega toka oz. na ixxlročju praktične porabe elektronike, a to je predvsem področje avtomatizacije v gospodarstvu, kakor tudi na drugih področjih javnega živ- ljenja. Namen teh sejmov je seznaniti stro- kovnjake s področja elektronike, kakor tudi z drugih ixxlročij, ki bi naj prak- tično izkoriščala elektroniko v svojem delu z najnovejšimi tehničnimi dosežki. Prav tako je potrebno, da o teh sezna- nimo tudi člane upravnih odborov ter delavskih svetov, da bodo lahko uspeš- neje aktivno sodelovali v razpravljanju in odločanju o uvajanju avtomatizacije v njihova podjetja. Na V .mednarodnem specialnem sej- mu »Sodobna elektronika« v Ljubljani 'bo sodelovalo 11 slovenskih razstavljav- cev, 1 iz Hrvatske, 8 iz Srbije ter 1 iz Bosne in Hercegovine, torej skupno 21 razstavljavcev. Iz 9 tujih držav pa so- delujeta dve podjetji iz Avstrije ter po eno kolekfivno podjetje, ki zastopa več proizvodnih podjetij iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, CSR, Madžarske, Belgije, Danske ZSSR, ZDA in Francije. Silna borba je divjala... Sleherni košček naše domovine nosi znamenja enega najtežjih ob- dobij v zgodoini našega naroda. Pov- sod so sledovi boja na življenje in smrt... Samotni grobovi sredi tihih gozdov, kjer je v hladen kamen vkle- sano na desetine, na stotine imen; spomini v srcih preživelih svojcev in soborcev, ki se kot meso in kri se- lijo iz roda v rod in bodo ostali več- no živi v našem ljudstvu. Zavila sva z glavne ceste na stran- pot pri znamenju, ki označuje smer k partizanskim grobovom na Raz- gorcah. Hrup prometne ceste je ostal zadaj in mir v jesensko preobleko zavitega gozda naju je obdal. Zašla sva s prave poti in uravnala korake h glasovom, ki so nama prihajali na ušesa. Na gozdni jasi sta sestra in brat trosila pičlo otavo za sušenje. Drevova sta bila. Vili se nama je po- nudil za vodiča. Kot je morda pred leti njegov oče vodil partizane po skrivnih poteh, tako je njegov sin danes vodil dva neznanca k parti- zanskemu grobišču. Mladi mož je bil takrat otrok, toda partizanov se dobro spominja, prav tako očeta, ki je padel ix)d kroglami v mariborskih zaporih. Sonce je pošev sijalo skozi oru- menele bukove veje. Suha praprot se je v tej praznični svetlobi zdela kot zlata in naši koraki so neslišno drseli po mahu kot po debeli pre- progi tajinstvenega svetišča ... Tak mir, da smo se bali govoriti glasno. Kraj kamor še ni prodrl hrušč dvaj- setega stoletja... Pač... Cez idiličen kraj je pred štirnajstimi leti zadivjal vihar. Grom smodnikovih eksplozij je stresal ta kraj in svinčena toča je parala zrak, rešetala hraste, bukve — in živo me- so. Bilo je to prvega julija leta 1944. Del Tomšičeve brigade je bil na tem terenu, ki je bil kot nalašč za za- sedo. Za obronkom gozda se hrib strmo spušča k cesti Celje—Šoštanj. Tam na robu se ponudi človeku raz- gled na dolinico, ki jo po sredini se- ka bela cesta ... Po tej cesti je tisti dan pripeljala kolona nemških avto- mobilov z vojaštvom. Tik pod robom se dolina stisne v zavito sotesko. V njej so Tomšičeve! nastavili Nem- cem smrtonosno past. Idiličen kraj se je na mah spremenil v pravi pe- kel. Partizani so se udarili z okupa- torjevimi vojaki in jim odrezali umik iz soteske. Nemci so se srdito branili, kajti čeprav jih je bilo več, so bili v slabšem položaju v boju z ljudmi, ki so poznali le eno vojno geslo —• svoboda ali smrt. Ko se je boj polegel, so v soteski ležali domala vsi sovreižnikovi voj- ščaki. Toda kri je tekla tudi na par- tizanski strani. Padlo jih je več. Med njimi Sitarjev Ivan iz Saleka, Rahtevov Jože iz Slovenj Gradca, neki Ptujčan in še trije ali štirje borci. Nekaj korakov pod robom, kjer so našli smrt Sitarjev, Rahtevov in Ptujčan, so vse tri položili v skupen grob, ki je brez znamenja in nagrob- nika sameval med redkim drevjem vse do dne, ko so preživeli borci iz Dobrne postavili na gomilo spome- nik, ki nosi na bronasti plošči tale napis: Tukaj počivajo trije borci Tomšičeve brigade. Na tem mestu padli za svobodo 1. 7. 1944 Slava jim! Na robu griča v Razgorcah so obležali trije partizani. Samoten grob v senci orumenelih bukovih vej... Dve uri hoda od groba na Raz- gorcah je rojstni dom padlega Ivana Sitarja. Nečaki, ki nikoli niso po- znali strica, se podijo okoli hiše. Družino je preživel samo en sin. Te hiše se je nesreča močno držala. V štirih letih, do prvega leta po koncu vojne, so pri tej hiši objokovali štiri ljudi. Najprej je umrl stari Sitar, potem je padel Ivan na Razgorcah, nekaj mesecev pozneje je pri bom- bardiranju rudnika ubilo še mater in prvo leto po osvoboditvi je pri delu ubilo še enega brata. Ob vrtni ograji za hišo rastejo ro- že in čakajo na dan, ko jih bodo po- vezali v štiri šopke. Eden od njih bo krasil samoten grob v senci orume- nelih bukovih vej tam sredi zlato- rjave praproti... Kdo se pride poklonit ostalima dvema? Usoda svojcev padlega Jo- žeta Rahteva iz okolice Slovenj Grad- ca je neznana. Doslej še ni nihče prišel h grobu na Razgorce. Borec iz Ptuja ima gotovo še žive svojce. To- da do Razgorc je daleč. Ob Dnevu mrtvih bodo ponesli rože na grob neznanih partizanov. Morda bo med njimi tudi njegova mati in potočila solzo nad krajem bolečine neke ne- znane matere v globoki veri, da bo neznana roka položila cvetje tudi na zadnje počivališče njenega sina. Povsod po naši domovini so raz- treseni grobovi, v stotisočerih srcih so nezaceljene rane. Spomin na mrtve ni zapisan samo v hladen ka- men spomenikov — ostal bo večno živ v živo utripajočih srcih naroda. Kajti spomin na mrtve se kot kri in meso seli iz roda v rod ... Šport * šport ♦ šport * šport « ŠOLE - BODOČA ZARISCA NAŠE TELESNE KULTURE Pretekli teden je bil plenum Okrajne zveze Partizana v Celju, ki je po svoji razpravi in Mkljurkih bil lizredno ploden. Udeleženci ple- ■ naia so se najprej seznanili s tezami za jugo- jjMlovanski kongres telesne kulture, ki jih je podrobno razčlenil tov. Karel Jug. V razpravi j« toT. Janko Ančik poudaril, da partizanska arganizacija pozdravlja kongres s posebnim za- dovoljstvom, ker je prepričana, da bo ta kon- gres ponovno podčrtal mesto in vlogo telesne kaltore v naši družbi. Nivo telesne kulture je fcrea dvoma odraz naše splošne kulture. V zad- ■jik letih smo zaostajali z razvojem telesne kul- tBre. Vzroki so bili predvsem objektivnega zna- čaja. Ko se danes postavlja v ospredje vse bolj vzgoja socialističnega človeka, potem pada tudi ■ a organizacije telesne kulture vel ka odgovor- ■•st, da na tem področju preko svojih oblik ia vsebine dela prispevajo svoj delež. Danes Bstvarjeni vsi pogoji, da gremo smeleje ■aprej pri razvoju telesne kulture. Praksa sa- ma nam kaže, da so v celjskem okraju dolo- čena društva Partizan imela velike uspehe pri svojem delu, predvsem tista, ki so znala pove- Mvati koristno z zabavnim. Okrajna zveza Partizan predlaga Okrajni !ipertni zvezi z njenimi sestavnimi organizaci- jaMi, da bi pri nadaljnjem delu prišlo še do tesnejših stikov. Dejavnost na terenu že sedaj zahteva, da bi obe organizaciji ustanovili sku- pei odbor, ki bi se ukvarjal z naslednjimi na- logami: sistem tekmovanj, vzgoja kadrov, grad- ■je in vzdrževanje ter uporaba objektov, zdrav- stvena kontrola članstva itd. Komune so dobile danes pri sistemu družbe- nega upravljanja in pri reševanju nalog iz vseh ^ročij odločujočo mesto in vlogo. Tudi na- daljnjo vodenje Partizana zahteva, da se vpra- šanja telesne vzgoje obravnavajo v okviru teh ■«vih gospodarskih enot. Skratka ves razvoj ■ ae sili v to, da Partizana čim bolj približamo terenu. To nalogo bodo v bodoče mnogo uspeš- neje lahko vršile občinske zveze kot operativni •rgani, okrajna zveza pa bi v bodoče reševala le instruktorska vzgojna vprašanja. V komu- nab bo Partizan šele dobil svoj pravi družbeni pomen, tu bo lahko razvijal vse pestre oblike in drobno delo, ki daje tej aktivnosti pravi ton. Organizacijsko-propagandna komisija je izde- lala pravilnik za občinske zveze Partizana, v določenih občinah je pripravila ustanovne skup- ščine teh organov, ustanovila s pomočjo kra- jevnih organizacij novi društvi v Zabukovci in Storah, organizirala občinske seminarje, okraj- ni prednjaški 16-dnevni tečaj v gozdni šoli pri Mozirju, ki ga je obiskovalo 45 mladincev in mladink. Plenum je obravnaval tudi bližnji zvezni zlet Partizana, ki bo leta 1959 v Beogradu in kate- rega bi se naj udeležili tudi pripadniki iz celj- skega okraja. Člani plenuma so bili mnenja, da prireditev takšnega obsega terja prevelika finančna sredstva. Društva na terenu danes ni- majo sredstev za najnujnejše potrebe, za redno delo in vsekakor ne morejo prevzeti nase bre- mena, ki bi nastala z udeležbo na tej prire- ditvi. Samo slavnostni kroj stane okrog 18.000 din po osebi, kje so sedaj še stroški za prevoz prehrano, prijavnino in podobno. Teze za kon- gres postavljajo zahtevo po množičnosti in vse- stranosti vadbe kar najširšega kroga državlja- nov. Ali takšen zlet ne negira zdravih načel ■aše telesne kulture? Ali so nam res potrebne paradne uniforme in paradni zlet, ki terjajo milijonska sredstva? Ob sedanjem stanju naše telesne kulture je treba najprej skrbeti za so- lidno in sistematično delo v osnovnih organiza- cijak, preko pestrih oblik vadbe, zabavnih pri- reditev, izletov, tekmovanj itd. dvigniti nivo te kluture na višjo raven in šele po takšnem delu ia pripravah bi bil utemeljen zlet v zveznem merilu. Zato je plenum sklenil, da ne pre- vzema nobenih obveznosti do te prereditve, ker namerava vsa razpoložljiva sredstva v prihod- njem letu izrabiti za vzgojo novega prediija- škega kadra. Plenum je nadalje sprejel sklep, da se naj nogomet, kjer se je razvil v društvih Partizan kot izrazit tekmovalni šport, ki terja s vklju- čevanjem v ligaški sistem izdatna družbena sredstva, izloči iz Partizana in najde lastno organizacijsko obliko. Špopt v hPotliBni Prvenstvena tekma v hokeju na travi med Celjem in Mariborom se je po slabi igri obeh moštev končala z 1:1. Košarkarski center Celja je v nedeljo orga- niziral uspešen turnir v košarki, ki so se ga udeležili igralci iz šol, partizanskih in športnih društev. V finalu so gimnazijci premagali KK Celje in s tem osvojili 1. mesto. Okrajno šolsko prvenstvo v odbojki so pri mladincih osvojili, učiteljiščniki, pri mladinkah pa ESŠ. Ves teden se že vršijo zanimiva športna tek- movanja med delovnimi kolektivi. To so »I. de- lavske športne igre«, ki so kar na področju celjske občine zbrale preko 100 ekip z nad 500 Lešek Roman: vedno višje NMomet Z RUDARJEM ŠE NI ODLOČEN BOJ Kladivar je ▼ nedeljo nastopil v Ljubljani preti trboveljskemu Rudarju, ki dva meseca ne sme igrati nogometnih tekem na domačem te- , renn. Srečanje je po enakovredni igri odločil v Rudar v svojo krist z golom, ki je padel iz feiste offside pozicije. Kladivar se je pritožil in vse kaže, da bo zaradi napake stranskega »odnika Golija tekma ponovljena. T podzvezni ligi je v tem kolu le Olimp po- bral dragoceni točki na domačih tleh proti Froletarcu z 2:0, ostali udeleženci iz celjskega •kraja pa so se morali zadovoljiti z neodloče- nimi izidi, Konjičani in Rogatčani pa so sc vrnili iz Hrastnika in Brežic praznih rok. Ko- vinar je v Storah dosegel le 4:4 z Rudarjem K Hrastnika, šoštanjčani pa so doma s Celjani delili točke z 2:2, Velenjčani pa so v Kisovcu Svobodi odvzeli z 2:2 dragoceno točko. NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM t Celju: Skalna klet ob 18.56 -CELJE : KO- VINAR Gfazija ob 14.3« - KLADIVAR : LJUBLJANA V Velenju ob 14.30 - RUDAR : PROLETAREC V Slov. Konjicah ob 14.30 - SL." KONJICE : ŠOŠTANJ ▼ Rogatcu ob 14.30 — BRATSTVO (Rogatec) : OLIMP je najnovejše sredstvo proti bolečinam in vnetnim procesom pod protezami > ustih. Nudijo lekarne in drogarije. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME- STNI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU Zoeza ženskih društev ohpoja Celje predlaga... Na nedavnem zborovanju Zveze žen- skih društev za okraj Celje smo iz re- ferata tov. Helene Borovšak slišali, da je Zveza v dveh letih svojega obstoja razvila široko dejavnost in opravila po- membno delo med ženami v celjskem okraju. Okrajni odbor Z2D je v tem obdobju organiziral vrsto uspešnih po- svetovanj o problemih, ki zadevajo dru- žino (družbena prehrana, mlečne in šol- ske kuhinje, vprašanje proizvodnje in predelave živil, stanovanjske skupno- sti, zdravstvena zaščita žene itd.). Področje zdravstvene preventive žena pri nas doslej ni bilo zadostno obdelano. Da bi se ta preventivna dejavnost bolj razširila, je potrebna široka akcija vseh zainteresiranih organov in ustanov. Zve- za ZD zato predlaga, da bi se pri Svetu za zdravstvo ustanovila komisija, v ka- teri bi bili zastopani zdravstveni de- lavci, socialni delavci, prosveta. Zavod za socialno zavarovanje. Zveza ženskih društev in še nekateri. Take komisije naj bi se ustanovile pri vseh ambulan- tah in njihova prvenstvena naloga bi bila razpresti široko akcijo med žena- mi po vprašanju preventivne dejavno- sti. Našim ženam je treba pomagati, da si regulirajo rojstvo otroka takrat, ko bodo za to izp>olnjeni vsi pogoji, da bo mati lahko otroka pravilno vzgajala in \'zredila. (Patronažna sestra in babica bi lahko na terenu opravili hvaležno na- logo s propagando kontracepvcijskih sredstev). S tem v zvezi predlaga zveza 2D, da bi socialno zavarovanje prispe- valo nekaj iz preventivnega sklada, da se nabava teh sredstev poceni. (To je storil tudi že Zavod za soc. zavarovanje v Mariboru). Nadalje predlaga Zveza, naj bi se do- polnila komisija za odpravo plodu pri ginekološkem oddelku s socialno delav- ko in naj bi se v bodoče bolj kot do- slej upoštevala socialna indikacija. Zveza se nujno zavzema tudi za po- globljeno družbeno-moralno in spolno vzgojo mladine in predlaga, naj bo to del šolskega programa na vseh šolah. V višjih razredih gimnazije in vseh srednjih šolah pa bi bilo nujno organi- zirati informativna predavanja, kjer naj bi bil poudarek na družbeno moralni in sp>olni vzgoji. Nikakor ne smemo vzgoj- no zanemariti tudi tiste mladine, ki za- pušča šole — to skrb naj prevzame Društvo prijateljev mladine. Prav bi bi- lo, da bi se pri Svetu za šolstvo ali pa pri referatu za zdravstveno prosveto formirala komisija, v kateri bi sodelo- vali pedagog, zdravnik-ginekolog, psi- hiater, psiholog in socialni delavec. Svo- je delo naj bi komisija razširila na vsa področja, kjer se nahaja mladina. Zveza ženskih društev nadalje pred- laga sindikalnim organizacijam, naj posvetijo več pozornosti mlajšim delav- cem in delavkam v svojih tovarnah. Na vzgojo tovarniške mladine sploh radi pozabljamo in navadno gledamo samo na proizvodne uspehe. Vendar je ta mla- dina, bolj kot katerakoli potrebna, da jo z vso odgovornostjo vzgajamo v eti- keti, srčni kulturi in medsebojnih odno- sih med spoloma. Tudi za mladince predvojaške vzgoje bi bilo prav, da bi se v zdravstveno- vzgojne programe vnesla tudi spolna vzgoja. Za delo med ženami na vasi so doslej poleg socialistične zveze dosti napravile tudi sekcije žena-zadružnic pri KZ. Pred našimi zadružnicami stoji vrsta novih, odgovornih nalog, zato priporoča ZŽD da pri volitvah v zadružne svete vsi po- litični forumi delajo v tej smeri, da pri- de v zadružne svete čim več žena. Zaradi nove uredbe, ki pravi, da je lahko zadružnik, odnosno zadružnica le ona, ki se bavi s kmetijsko proizvodnjo, bo nekaj aktivnih žena izpadlo iz sek- cij zadružnic. Nujno bo zato, da SZDL vključi te žene v druge družbene in dru- štvene organe. Ponekod so se občinski odbori SZDL že odločili, da formirajo občinski aktiv žena (Šentjur, Žalec). Zveza ženskih društev navdušeno pcv- zdravlja take odločitve in priporoča, da bi se v vseh občinah .formiral tak organ, ki bi se iposvetil delu med ženami in temeljito proučeval vsakovrstne proble- me, ki zadevajo družino. Ko je Zveza ženskih društev v tem in preteklem letu imela vrsto razgovorov z delavkami po tovarnah, je naletela na vrsto nerešenih problemov. Marsikje se komisija za delo med ženami pri sindi- kalni podružnici sestane komaj enkrat letno (za proslavo 8. marca ali morda še za praznovanje Novoletne jelke). Zve- za zato naproša Okrajni sindikalni svet in ostale sindikalne funkcionarje, da vzamejo zadevo bolj resno in z večjo odgovornostjo in bolj smotrno rešujejo probleme naših žena-delavk. Tudi ne- katera vodstva podjetij bi morala imeti več posluha za take probleme. Prav bi bilo, da bi delavski sveti vsaj enkrat na leto pregledali dejansko stanje svo- jih delavk in ne samo razpravljali in obljubljali, temveč tudi dejansko reše- vali pereče probleme, ki bi se z dobro voljo vsekakor dali rešiti. Seveda tovar- ne vseh problemov zaposlenih delavk tudi ne bodo mogle rešiti in je zato for- miranje stanovanjskih skupnosti toliko bolj potrebno, da se v tem okviru do- polni skrb za zaposleno ženo in njeno družino. objave in oglasi*objave in oglasi Avtobusni promet Celje obvešča, da otvarja dne 3. XL 1958 novo avtobusno progo Lesično— Kozje—Buče—Šmarje -Celje po naslednjem voz- nem rpHii? >'ozi samo ob delavnikih. Dne 1. XI. 1958 bodo obratovale vse avtobusne proge po normalnem delavniškem voznem redu. Tega dne ne bodo obratovale samo proge Celje —Ljubečna, Celje—Liboje—Zabukovca in Celje —Hrastnik. Dne 31. X. popoldne ter 1. m 2. XL bodo vozili ves dan avtobusi na mestno pokopališče in pokopališče na Golovcu. Postajališče za avtobuse, ki bodo vozili na mestno pokopališče, bo na Zelenem travniku. Avtobusi, ki Dodo vozili na pokopališče na Go- lovcu, pa bodo parkirali pred železniško postajo. AMATERJI! V treh dneh vam razvijemo, ko- piramo in povečamo. Foto »IDEAL«, Celje Cankarjeva 11. ODVETNIK Vitodrag PUKL je odpri pisarno v Celju, Šlandrov trg fc/II. OBVESTILO Obveščamo prebivalce mesta Celja, da b« naše podjetje v času med 5. novembrom in 1. decembrom t. 1. izvršilo javno deratizacijo (uni- čevanje miši in podgan) na ožjem področju mesla, vključujoč predele: Dečkova cesta. Ma- riborska cesta do Bežigrajske ceste. Breg in Otok. Poleg ulic in trgov bomo razkuževali tudi stavbe Uprave stanovanjskih zgradb. Zaradi učinkovitosti akcije priporočamo zasebnim la- stnikom zgradb, ki jih sami upravljajo, kakor tudi vsem lastnikom lokalov, trgovin, delavnic in gostišč ter industrijskim obratom, da naro- čijo pri ekipi za razkuževanje, ki jih bo obi- skala, ali predhodno v upravni pisarni podjetja deratizacijo njihovih prostorov. Opozarjamo vse lastnike domačih živali, da pazijo na njih, da ne bi prišlo do zastrupitve. Javne naprave, Celje, Zidanškova 18 PRODAJA ZARUBLJENIH PREDMETOV Okrajni zavod za socialno zavarovanje t Celju razpisuje na podlagi pooblastila Okraj- nega ljudskega odbora v Celju javno proctajo zarubljenih predmetov na dan 3. 11. 1958. T primeru, da ne bi bilo za prvo prodajo kupcev, bo druga prodaja dne 11. 11. 1958 ob istem času, in sicer: 1. Ob 8. uri pri ŽELEZNIKAR Marjanu. Celje, Breg 5, pri katerem se bodo predajali ti-le predmeti: 1. pianino 100.000 2. 1 radioaparat 15.000 3. 1 sesalec za prah 20.000 4. 2 otroška kolesa 35.000 2. Ob 10.30 pri NOVAK Jakobu, mizarju, Celje, Ipavčeva 3, pri katerem se bodo proda- jali predmeti: 1. 1 stroj za hoblanje, cenilna vrednost 80.000 dinarjev. Interesente opozarjamo na izredno priliko na- kupa gori navedenih predmetov in jih vabimo k udeležbi prodaje. KOVINARJI POZOR! Izšel je ponatis »Izpitnega programa za neka- tere poklice kvalificiranih in visokokvalificira- nih delavcev kovinske stroke«. Vse interesente, posebno uprave podjetij in sindikalne podružni- ce obveščamo, da lahko nabavijo ta program pri Ljudski univerzi, Ljubljana, Cankarjeva 5/III. PREVZAMEM honorarno knjigovodstvo v popol- danskem času. Naslov v upravi lista. INŠTRUIRAM nižješolce. Naslov v upravi lista. ■ KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam. Kusterle, Celjska tiskarna. PRODAM ugodno suhe hrastove deske in pol- tovorni avto (3 kolesa), znamke »Tempo< (Cena 200.0<» din). Celje, Ostrožno 24. PRODAM nujno zaradi bolezni (za gotovino) posestvo z vsem pridelkom, sadjem in veliki« Czdom. Vse na sončni legi eno in pol ure iz škega. Prevzem pose.stva je možen takoj. Cena ugodna (700.000 din). Zagorčnik Neža, Reka 17, p. Laško. PRODAM ugodno koruzo v storžu. Naslov v upravi lista. PRODAM nov šivalni stroj. Naslov v upravi lista. PRODAM iSinger«, šivalni stroj. Celje, Stane- tova 13-1, Vrusnik. PRODAM nemško ovčarko in volčjaka (oba stara 5 mesecev). Naslov v upravi lista. PRODAM motorček za kolo »Dongo«. Vzamem v račun tudi večje šestilo. Poharc, Ljubljan- ska 36. AVTO poltovorni večje prostornine prodam ali dam v najem z ali brez šoferja. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Brezhiben«. PRODAM ugodno stavbno parcelo in barako ob glavni cesti v Šempetru v Savinjski dolini. Naslov v upravi lista. PRODAM pohištvo mehak les v zelo dobrem stanju. Ogled dnevno od, 14. ure dalje. Na- slov v upravi lista. PRODAM poceni bakreni kotel za žganjekuho, 40 litrov s pečjo in kadjo. Prodam tudi ja- bolka kosinač (ledrerce) po 18 din za kg. Naslov v upravi lista. NA STANOVANJE in hrano sprejmem poštene- ga delavca ali nameščenca. Naslov v upravi lista. OBIŠČITE razstavo slik likovne sekcije >Fran- ce Prešeren« v Celju, v mali dvorani kina »Unionc. Otvoritev 4. XI. ob 14. uri. Odprta bo dnevno od pol 9 do 18, od 4. XI. do vključ- no 15. XI. 19>8. KDOR Ml posodi 200.000 din za dobo enega leta, mu zastavim posestvo. Dam visoke ob- resti v denarju in nudim za obresti les. Po- nudbe na upravo lista pod »Garancija«. radio 202m NEDELJA, 2. novembra 4.0« do 23.00 Prenos sporeda RL PONEDELJEK, 3. novembr« 17,ee Celjska kronika 17,10 V plesnem ritmu 17,20 Športni tednik 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objav« TOREK, 4. novembra 17,00 Celjska krgnikn 17,10 Igra ansauroel »C-5« poje Nad« Pretnar- jeva 17.30 Želeli ptr — poslušajte! 17,45 ZaJ»;yvna flasba, vmes objnre SREDA, 5. novembra 17,0« Celjska kronika 17,15 Operetna glasba 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave ČETRTEK, i. novembra 17,80 Celjska kronika 17,10 Igra kvintet Pranja Bergerj« 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave PETEK, 7. novembra 17,00 Celjska kronika 17,10 Pojo »Savinjčani« pod vodstrM* If. Koz- musa 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objare SOBOTA, 8. novembra 17,00 Celjska kronika 17,10 Za prijeten konec tedna 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave športniki-delavci in nameščenci. Prireditve so v počastitev kongresa telesne kulture. Atleti Kladivarja še kar nastopajo na pro- stem. Lešek, Vučer, Zupančič in Lorger so po- stavili nov slovenski rekord v štafeti 4X200 m, atletinje Belaj, Gašparut in Slamnik pa držav- nega na 3X800 m. V prihodnjih dneh bo v celjskem okraju vrsta predavanj pod geslom »Šport v besedi in sliki«. Vrhunski celjski športniki bodo pripovedovali mladini o koristih in lepotah športnega udej- stvovanja in tekmovanja, vmes pa bodo zavrte- li tudi športne filme. Poleg Žalca bo ekipa ob- iskala Šoštanj, Velenje, Štore, Laško, Slov. Ko- njice, Vojnik in Rogaško Slatino. V Celju bodo športniki nastopali po šolah, v ponedeljek 3. no- vembra pa bo ob 18. uri t bivšem kinu Dom centralna prireditev za Celjane. Nastopali bodo poleg Lorgerja še znani alpinist Debeljak Ci- ril, mojster v streljanju s pištolo Mirko Me- javšek, vrhunski smučarski tekmovalec Cetina Janko in drugi. OGLAS V ČASOPISU je ncifboffša reklama KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI LESNEM PODJETJU, CELJE Lava 7, razpisuje neislednje delovno mesto za: Blagajničarko in pomoč v komerciali. Pgo j i : Popolna ekonomska srednja šola in ustrezna praksa. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidatke naj dostavijo lastnoročno pisano ponudbo. Trgovsko podjetje na debelo LJUBLJANA, TITOVA 18 SieUa VSA TRGOVSKA PODJETJA, GRADBENE SERVISE IN OSTALE KORISTNIKE OBVEŠČAMO, DA SMO ODPRLI V CELJU, STA- NETOVA UL. 23, USTREZNO SKLADISCE ODPREME BLAGA NA VELIKO: OKENSKO STEKLO, VOTLO STEKLO, EMBALAŽNO STEKLO, PORCELAN DOMACE PROIZVODNJE IN IZ UVOZA, KERAMIČNI PROIZVODI IN KERAMIČNE PLOSCiCE DOMACE PROIZVODNJE. Lprava: Titova 18 Skladišče: Titova 33 Skladišče: Celje, Stanetova 23 Tekoči račun: 600-704-1-482 Telefon št.: 21-876, 20-478 Telefon v Celju št.: 24-92 Brzojavni naslov: Steklo ^kino « kino « kino«kino KINO UNION, CELJE Od 30. 10. do 3. 11., »Vrnil se bom v Kandaro« Od 4. do 7. 11., »4 km na uro«, jugoslovanski film KINO METROPOL, CELJE Od 1. do 4. 11., »Abdučah Veliki', angleški barvni film, komedija Od 5. ^o 8. 11., »Mala lažnjivka«, mladinski film Dne 2. 11,, kino Unioii, matineja, »Dolina ma- ščevanja«, ameriški barvni film Od asirskega klinopisa_ Jdo najnovejše l»Pravdec< NA RAZPOLAGO NEWYORŠKI „Public li:brary'< Na vogalu Pete avenije v New Yorku •toj i med zelenimi drevesi poslopje jav- ne knjižnice, ki je gotovo največja to- vrstna ustanova na svetu. Pravijo, da je »Public librairy« hkrati tudi ogle- dalo New Yorka, kajti v ogromnih či- talnicah najdete med bralci črnce, ru- menopolte Azijce, oturbanjene Vzhod- njake, bradate znanstvenike, gospodi- nje, mornarje, otroke — skratka slika newyorškega življenja v malem. Ta knjižnica nima samo največjega števila knjig, temveč ima tudi največ- jo zbirko redkosti. Zato vam tu postre- žejo vsaki želji. Ce želite videti plošče popisane v več tisočletnem asirskem khnopisu, če hočete prijeti v roko prve izvode Dantejeve »Božanske komedije« ali pa če želite prelistati zadnjo števil- ko moskovske »Pravde«, vam bo gotovo ustreženo. Na policah, fci skupaj merijo v dolži- no 130 kilometrov, se nahaja praktično vse kar na svetu vrednega izide in to z vseh ipodrooij znanosti, kulture, umet- nosti, piolitike itd. Uslužbenci skladi- šča pošiljajo po tekočih trakovih zaže- lene knjige v čitalno dvorano. Okoli dva in pol milijona knjig je na razpo- lago za posojanje izven poslopja. Ostale knjige ne smejo biti posojene navzven — edina izjema je Organizacija združe- nih narodov, kamor te knjige v zavarova- nem avtomobilu vozijo na sedež organiza- cije in od tam spet nazaj. V dvorani ka- talogov se nehaj a čez devet milijonov kartonov v takem redu in po takem principu, da je skoraj nemogoče, da bi nečesa ne našli. Strankam, ki ne plačajo vstopnine, je na razpolago 170 visoko- kvalificiranih uslužbencev, ki skupaj obvladajo 33 jezikov. Z uslugami te knjižnice se koristijo tako vojaške usta- nove, policija, znanstveniki, pisatelji, kot tudi čisto preprosti ljudje. V knjiž- nico pride dnevno po trideset vreč pošte in po 1500 telefonskih vprašanj. Na vse odgovorijo promptno in mnogim prosil- cem pošljejo celo na mikrofilme posne- te fragmente iz originalov. V knjižnici je posebna dvorana, kjer bralca spremlja vljudni stražar in za njim se vrata avtomatično zaprejo. Ce si tu zaželite prvo izdajo Shakespearje- vih odrskih del in pričakujete sev^a samo kak star faksimilni tisk, boste prijetno presenečeni. Roke se vam bo- do zatresle, ko boste držali v rokah dra- gocen original iz leta 1623. Knjižnica beleži tudi nenavadne obiske in želje. Nekega dne se je v p>o- slopju znašel deček z ogromno kačo okoli ramen in is)kal nasvetov, kako jo naj hrani. Postrežen je bil ravno tako kot leksikograf Elieser ben Jehuda, ki je tu tri leta ustvarjal svojih enaindvaj- set zvezkov hebrejskega slovarja. Knjižnica je bila ustanovljena pred več kot sto leti z namenom, da nudi poduk in nasvet revnim in bogatim, ki naj imajo enako svoboden pristop. Da- nes pa ta knjižnica pravzaprav služi vsemu svetu in je verjetno med najbolj popolnimi, kajti čez iKjnosno ix>slopje na vogalu Pete avenije ni divjala še nobena vojna vihra, ki je v stari, kul- turni Evropi premnogokrat uničila taka skladišča človekovega uma in znanja. »Public libray« — Javna knjižnica v New Yorku je bila zgrajena pred sto leti. Takrat gotovo še niso sanjali o tem, da jo bodo prerasli nebotičniki Stmosfersbe novice Živimo v času, ko začenja biti ves neskončni prostor okoli naše zemlje izvor vsakodnevnih vesti. In vendar je poteklo komaj nekaj stoletij od takrat, ko je »stari svet« ves željan prebiral sporočila raziskovalcev našega planeta, pa naj je to bil Marko Polo ali pa ka- petan Cook. Časnikarstvu se odpira no- va rubrika »širom po vesolju«. MESEC — »PISMONOŠA« BREZ PLAČE... Pred kratkim je naš naravni trabant — mesec opravil svojo prvo poštarsko nalogo brez delovne pogodbe in brez plačila. Inženir Peter Lengrue je v radio-ob- servatoriju v Bonnu (Nemčija) dve uri sprejemal radijske signale, ki so priha- jali naravnost v Meseca. Na Mesec pa jih je pošiljal njegov kolega Bauer iz New Jerseya. Bonska sprejemna antena je dobivala radijske signale od posred- nika Meseca vsakih pet sekund. Po dveh urah je bil ta nenavaden pogovor pre- trgan zaradi nenadne vremenske spre- membe — zaradi močnega elektromag- netskega neurja v atmosferi. LAJKO JE UGONOBILA SONCNA RADIACIJA... Predsednik sovjetske akademije zna- nosti profesor Nesmejanov je sporočil, da je Lajka — prva potnica v vsemirju, poginila sedem dni po izstrelitvi dru- gega satelita zaradi nevzdržne vročine sončnih žarkov, ki so prodirali v njen» kabino. S tem je profesor Nesmejanov preklical dosedanje trditve, da je Lajki brezbolno kemično sredstvo pretrgalo nit življenja, ko ji je zmanjkalo hrane. VSEMIRSKA KUHINJA JE PRIPRAVLJENA... Sirijo se vesti, da tako Amerikand kot Rusi vneto delajo pri gradnji vse- m.irskih ladij. No, točnega o tem še ni nič znano. Znano pa je, da so pripra- vili za bodoče »astronavte« jedilnik. Izdelali ga niso najboljši kuharji, tem- več najboljši znanstveniki. V menu spa- dajo šunka, perutnina, biftek itd. Vse bo v pločevinastih tubah kot zobna pa- sta. Del vode bodo pridobivali baje ir znoja samih potnikov. Močno se bodo izognili tistim hranilnim snovem, ki po- vzročajo želodčne pline, ki bi imeli lahko v višinah katastrofalni vpliv na sistejn zračnega pritiska. No, pojedine v vsemirskih ladjah rav- no ne bodo kaj prida ... V neki pisarni visi takle napis: — Ce sploh ne gre drugače in če si ne znate več pomagati, poizkusite enkrat nekaj narediti, tako kot je zahteval vaš šef. Vstopil je kanak in prinesel pleteno steklenico z dvema ko- zarcema. Pijačo je molče postavil na mizo in tiho odšel. Molcke je spet sedel, natočil in dvignil kozarec. Želim vam obi^o uspeha,« je rekel Gilbertu in se nasmehnil. Z njegovega obraza je izginila zloba, postal je spet smežni, togi Nemec, kakršnega je Gilbert spoznal na slavnostni večerji. »Hvala«, jo rekel detektiv, ki si je na tihem oddahnil. »Ali mi zdaj, ko poznava svoje karte, zaupate majhno skrivnost?« »Svoje karte poznava, to ste dobro povedali. Vprašanje je Ic, če poznam jaz va^e in vi moje.« »Ničesa/ ni več, kar bi vam moral prikrivati. In če mi zdaj^ še poveste, kaj vas je nagnilo, da ste me oropali moje skrivnosti, potem menda tudi vi ne boste imeli ničesar več, kar bi morail skrivati pred mano.« »To je kaj preprosto. K temu me je pripravila vaša laž. Laži kratko in malo ne morem trpeti, če je rojena iz gole bahavosti.« »Moja vsekakor ni. Toda tole se mi zdi najimenitnejše vino, kar sem ga kdaj pil.« »Spet ste se zlagali. Na slavnostni večerji so stregli s prist- nim burgundcem.« Gilbert so je zasmejal. Navsezadnje mi postajate še všeč, vražji lovec na laži,« je rekel in izpraznil tretji kozarec. Ko sla izpraznila steklenico, je prinesel kanak novo. Gilbertu je zlezlo vino v g^avo, ker še ni bil danes ničesar zaužil. Molcke se mu je zdel povsem trezen. »Zdaj mi pa povejte,« je rekel Nemec nenadoma, »čemu nosite pri sebi pištolo.« »Zaradi varnosti,« je rekel Gilbert prostodušno in srknil iz kozarca. »Zakaj neki, če ne zaradi varnosti.« Okrog štirih popoldne se je Gilbert poslovil od Molckeja, ki ga je z izrazi prisrčnega prijateljstva pospremil na pomol. »Tale ti5 ni od muh,« je pomislil, ko mu je Molckejeva hiša izg'nila iz oči. Sonce se je že nagibalo, skalne stene otoka so se obarvale s temnim okrom; pred njimi sta zaprhutali dve ptici, ki ju je splašil ropot motorja. »Ali vendarle — če me vse ne vara, je mačka v vreči. Paziti moram, da me ne oprasne, preden jo zadrgnem: in zašijem.« lVlo'cke jc počakal, dokler motorni čoln z Gilbertom ni izginil za bližnjimi čermi. Potem se je odoravil nazaj proti svoji hiši. V sobi ga je čaka o troje mož. Sedeli so za mizo, prigrizovali pre- pečenec in pili vino. »Kaj vraga iščete tod!« jih je nahrulil trgovec s kopro, komaj je prestopil prag. »Kolikokrat naj še povem, da izpostavljate...« »Schon gut,« ga je prekinil eden izmed njih. Imel je pepelnato- sivo brado in svet^omodre oči, ki so se ostro odražale od zago- relega obraza. Njegovo čokato telo je lagodno ležalo v n' lanjaču. »Pustite te večne pridige, Herr Kaufmann! Kako je bilo »Predvsem me no zbadajte s trgovcem, kapitan. Dobro veste, da tega ne prenesem. Želim, da mi izkazujete enako spoštovanje, kakor ga izkazujem jaz vam,« je jezno odgovoril Molcke. »Schiess den Wind, zum Teufel, nikar se ne razburiajte za prazen nič. Dolgčas mi je, vidite, hotel sem se ma^o pošaMti. vi pa kar spo''tovanje. ne prenesem, želim. Pošljite k vragu spoštovanje in te va.še po'