544 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions Prvi ur bar je bil spisan leta 1498 v okviru r ef orme da v čne upr a v e kr alja Mak similijana I. Habsburšk eg a. Nek daj so obstajali trije izv odi, danes je ohr a - njen le še izv od, namenjen kr anjsk emu vicedomsk emu ur adu. Ur bar je bil dolgo časa napačno datir an v let o 1598, zat o g a ni najti med sr ednje v eškimi ur barji v star ejši lit er at uri. Kljub poznemu nastank u, dobrih 50 let po oblik o v anju samo - st ojneg a gospostv a, pa je v sebinsk o izjemno pomemben. Dok umentir a namr eč r azmer e pozne k olonizacije t eg a pr ost or a v času pr ehoda iz sr ednjeg a v zgodnji no vi v ek. Drugi ur bar je bil spisan v letu 1636, ohr anjen je v d v eh izv odih, poleg t eg a pa imamo ohr anjen tudi k asnejši izv leček. Nastal je v času pr odaje deželno - knežjeg a gospostv a Bela peč r odbini Eggenber g. Oba ur barja sk upaj tak o prina - šata vr st o podatk o v o k olonizaciji in izk oriščanju t eg a odmaknjeneg a alpsk eg a pr ost or a, o r azv oju železarstv a, prinašata tudi obilo demogr af skih podatk o v , v njih najdemo barvit o palet o poznosr ednje v eških in zgodnjeno v o v eških načino v merjenja, spoznamo pa tudi denarni sist em, značilen za Kr anjsk o ob k oncu sr e - dnjeg a v ek a, ki se je ohr anil še g lobok o v zgodnji no vi v ek. Na t em pr ost oru se je namr eč pr epletalo v eč vrst v alut in r azličnih št e vnih sist emo v . Obja v ljena ur bar - ja prik azujeta tudi pestr o socialno struktur o podložnik o v . Knjigo Urbarji belopeškega gospostva je a vt or sicer r azdelil na štiri po - g la vja. V pr edgo v oru nam Mlinar na kr atk o poda zgodo vino pr euče v anja in izdajanja ur barje v na Slo v ensk em do današnjih dni, smiselno pa tudi ut emelji obja v o obeh belopeških ur barje v . Prvi sklop zaključujeta na v edba neobja v ljenih in obja v ljenih vir o v in seznam lit er atur e, pojasni pa tudi v knjigi upor abljene kr atice. V drugem sklopu a vt or br alcu pr edsta vi zgodo vinski r azv oj gospostv a Bela peč do leta 1636, t or ej do pr odaje gospostv a Eggenber gom, čas in ok olišči - ne nastank a obeh ur barje v , podr obno tudi oba r ok opisa, dalje r azlične v ur barju upor abljene mer e (žitne, po vršinsk e in pr eostale), denarni sist em s k onca 15. st oletja in z začetk a zgodnjeg a no v eg a v ek a, podložnišk e ob v eznosti in dajatv e, pr edsta vi tudi edicijsk a načela obja v e. Pr ed obja v o najdemo tudi pet str ani in pol nemšk eg a po vzetk a. Osr ednji del knjige pr edsta v ljata obja v ljena ur barja, prvi iz leta 14 98, drugi iz leta 1636. A vt or se je pri obja vi za v estno odpo v e - dal običajni pr ak si tabelaričneg a prik aza v sebine. Ob v eznosti podložnik o v so prik azane po posameznih v aseh, ob k oncu najdemo po vzet ek sk upnih pr a vic in ob v eznosti it d. A vt or je obja v o opr emil z znanstv enim apar at om, v k at er em je r azr ešil v ečino t oponimo v , hidr onimo v in or onimo v . Odprta je ostala le lo - k alizacija nek at erih ledinskih imen. Knjig a ob k oncu prinaša tudi priloge, kjer zaint er esir ani br alec lahk o najde r azlične tabele (o prihodkih, natur alnih da - jatv ah, zemlje vid gospostv a po najstar ejšem ur barju). Isk anje po knjigi olajša podr obno imensk o in kr aje vno k azalo, dobr odošlo pa je tudi stv arno k azalo z nemškimi izr azi v izvirni obliki in slo v enskimi pr e v odi. Ob k oncu knjige je najti tudi v eč slik o vnih prilog. A vt or je na s v oje delo lahk o upr a vičeno ponosen in lahk o samo upamo, da bodo podobna dela izhajala tudi v prihodnje. dr . Jur e V olčjak Alojz Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas. Izobraževanje Ljubljančanov na dunajski univerzi 1392–1917 Ljubljana: ZR C S AZU , Inštitut za k ulturno zgodo vino, 2019, 524 str ani. Ena izmed prvih, če že ne prv a misel, ki člo v ek a pr ešine, k o polista po za - dnji v vrsti knjig Alojza Cind riča, je, da drži v r ok ah zr elo delo, ki je lahk o nastalo le na t emelju v ečletneg a r azisk o v anja in pr emišlje v anja. P otr dit e v t e misli prina - 545 Letnik 43 (2020), št. 2 ša seznam Cindriče vih monogr afij iz obdobja 2009–201 9 na notr anji str ani za - dnje pl atnice knjige. T u med drugim izv emo, da je dr . Cindrič – docent za no v ej - šo zgodo vino in v odja knjižnice na Oddelk u za sociologijo Filozof sk e f ak ult et e Uni v erze v Ljubljani – za monogr afijo Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804–1848 (izšla 201 0) pr ejel priznanje Ja v - ne agencije za r azisk o v alno deja vnost R epublik e Slo v enije »Odlični v znanosti«. T udi dr ug a štiri dela z omenjeneg a seznama k ažejo, da se je a vt or s pr oblema - tik o izobr aže v anja naših pr ednik o v na Dunaju ukv arjal daljši čas in z r azličnih vidik o v; posebej naj omenimo biogr af sk eg a. Osr edot očenje na Ljubljančane v monogr afiji, s k at er o br alca seznanjamo v nadalje v anju, dr . Cindrič ut emeljuje z besedami: »K er r azisk ujem k ulturno zgodo vino Slo v ence v in sem tudi meščan Ljubljane, bliža pa se 100. obletnica ustano vitv e Uni v erze v Ljubljani, sem se odločil, da r aziščem, k do so bili tisti Ljubljančani, ki so v pr et eklosti isk ali uče - nost na tujih uni v erzah, pr ed v sem na dunajski, k ak o so s s v ojo mislijo in delo - v anjem sooblik o v ali naš k ul turni, znanstv eni in gospoda rski pr ost or t er k ak o so vpli v ali na ustano vit e v prv e slo v ensk e uni v erze«. Z osr edinjenjem na študent e iz nek danjeg a g la vneg a mes ta dežele Kr anjsk e, zdaj pa pr est olnice samost ojne slo v ensk e drža v e, in šir okim, v eč k ot pet st oletij obseg ajočim časo vnim okvir om je knjig a v sek ak or lep hommage st oletnici obst oja ljubljansk e uni v erze. R azsežnost r azisk a v e izpričuje že podat ek, da je a vt or v analizo zajel 1.330 študent o v in štiri študentk e, plastičnost prik aza r azisk o v alnih r ezultat o v pa na drugi str ani dobr o ponazarja dejstv o, da je v knjigi k ar 43 tabel, 15 gr afik ono v in 189 slik. Prv a oseba, ki je pri vpisu na uni v erzo na Dunaju k ot kr aj izv or a na - v edla Ljubljan o, je bil »Martinus de La w baco«. Martin se je vpisal na dunajsk o uni v erzo v zimsk em semestru leta 1392, k ar je dobrih 27 let pot em, k o je v oj v o - da R udolf IV . Habsburški izdal listino, s k at er o je ustano vil t o najstar ejšo še ob - st oječo uni v erzo v nemšk em jezik o vnem pr ost oru. Za vpisnino je Martin odšt el 2 gr oša. K ot zadnja se je v pr euče v ani dobi, k at er e zgornja meja je posta v ljena v čas r azpada A v str o-Ogrsk e in oblik o v anja Drža v e SHS ozir oma Kr alje vine SHS, na uni v erzo na Dunaju vpisala Ljubljančank a Elza Soss . Ob vpisu na študij me - dicine v študijsk em letu 1916/17 je bila star a 26 let . Glede obdobja sr ednjeg a in dela zgodnjeg a no v eg a v ek a naj dodamo, da a vt or v knjigo ni v ključil le pr edsta - vitv e zgodnejš eg a r azv oja dunajsk e uni v erze in študija Ljubljančano v na njenih štirih f ak ult etah – artistični/filozof ski, medicinski, pr a vni in t eološki. Kr ajši po - g la vji je dr . Cindrič namenil tudi t emam, po v ezanim z uni v erzit etnim šolanjem Ljubljančano v še pr ed ustano vitvijo dunajsk e uni v erze in vpr ašanju, kje so ti – poleg Dunaja – študir ali v času pr ot estantsk e r ef ormacije in vno vične pr e v lade k at olištv a v 16. ozir oma 17. st oletju. T ak o denimo izv emo, da se je sk or aj st o let pr ed Martinom iz Ljubljane, leta 1294, na uni v erzo v Bologni vpisal Ljubljančan R udolf, »domi nus R odulphus de Le y bech«. Med pogost eje obisk o v animi (nem - škimi) pr ot estantskimi uni v erzami, v zv ezi s k at erimi a vt or poudarja tak o bolj znana k ot tudi manj znana imena Ljubljančano v , so posebno v drugi polo vici 16. st oletja izs t opala uni v er zit etna sr edišča T übingen, Witt enber g, Str assbur g (Str asbour g) in Jena. Na k at olišk e uni v erze se po drugi str ani na v ezuje vpr aša - nje, v k olik šni meri je star ejši dunajski uni v erzi od leta 1586 k onk urir ala uni v er - za v Gr adcu, ki je bila Ljubljančanom bližje in je omenjeneg a leta spr ejela prv e študent e. T abela s podatki g lede na smer ali st opnjo študija na obeh uni v erzah v letih 1586–1 782 nam po v e, da so ljubljanski študenti v g la vnem mestu dežele Štajersk e v (v elik o) v ečjem št e vilu k ot na Dunaju študir ali filozofijo in t eologijo. Pr ed v sem, k ar zade v a študij pr a v a, sta med k at oliškimi uni v erzami ostajali pri - ljubljeni alma mater v Bologni in zlasti v P ado vi, in t o ne g lede na v er oizpo v edno pripadnost študenta. V elik del zgodnjeg a no v eg a v ek a je bila dobr o obisk ana tudi uni v erza v Salzbur gu. Jedr o monogr afije dr . Alojza Cindriča sicer sesta v lja ana litično-sint etična obr a vna v a soc ialne struktur e t er gmotnih in drugih pogoje v študija Ljubljanča - no v na Dunaju . Pri t em je sno v okvirno r azdeljena na čas do k onca 18. st oletja 546 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions ozir oma leta 1803 in čas od leta 1804 do leta 1917 ozi r oma leta 1919. Nadalj - nji zar ezi znotr aj t eg a časo vneg a lok a pr edsta v ljata letn ici 1623, k o je prišlo do združitv e dunajsk e uni v erz e s tamk ajšnjim jezuitskim k olegijem, in 1848, k o je r e v olucionarno dog ajanje pospešilo r eor g anizacijo 75 let pr ed t em nazadnje r ef ormir aneg a študijsk eg a sist ema (1773/74). P oleg k or enit ejših spr ememb na politični, druž beni in duho vni r a vni so tak šno r azdelit e v sno vi nar ek o v ali (ar hi - v ski) viri, natančneje k oličina in nar a v a podatk o v v njih. K ot osr ednji vir so a v - t orju služile tak o imeno v ane g la vne uni v erzit etne matrik e, Hauptmatrikel (do - slej že obja v ljene za obdobje do študijsk eg a leta 1776/7 7), ki jih hr ani dunajski Uni v erzit etni ar hi v . V t em ar hi vu je dr . Cindrič upor abil tudi gr adi v o posameznih f ak ult et , gr adi v o ak ademskih nacij (za Ljubljančane pr a viloma natio Australis/ natio Austriae ), gr adi v o »študentskih domo v « (burs, k oderij, k olegije v), za čas od sr ede 17. st oletja dokt orsk e matrik e s podatki o opr a v ljenih rigor ozih in pr omocijah, od študijsk eg a leta 1866/67 napr ej pa tisk ane vpisnice z dodanimi rubrik ami, med k at erimi sta bili na primer mat erni jez ik in k ončana šola pr ed vpisom na uni v erzo. V ečina vir o v mu je do v olje v ala kv antitati vno obdela v o pri - dobljenih inf ormacij, pri čemer je bil a vt or v es čas pozor en tudi na »kv alitati vne podatk e biogr af skih vr edno sti«. Pr a v k ombinir anje zgodo vinskih, socioloških in statističnih met od t er v pr euče v anje sk upin in (izst opajočih) posameznik o v usmerjeni r azisk o v alni int er es sta dr . Cindriču omogoč ila, da je oblik o v al ar gu - mentir ano podobo pomembneg a segmenta ljubljansk eg a izobr aženstv a tak o na k olekti vni k ot na indi vidualn i r a vni. Indi vidualno-biogr af ski prist op »zgoščuje« pr ed v sem pog la vje z naslo v om Znani Ljubljančani, ki so študirali na Dunaju v obdobju 1804–1917, in njihova poznejša študijska pot . K er je knjig a v sebinsk o pr ebog ata, da bi jo lahk o ustr ezno po vzeli, si del r azisk o v al nih izsledk o v in njiho v modus praesentandi og lejmo na prime - ru a vt orje vih k omentarje v k nek aj izbr anim gr afik onom in tabelam. R elati vno majhen vzor ec, ki prik azuje družbeno struktur o ljublja nskih študent o v v letih 1392–1804, a vt or denimo k omentir a: »Iz gr afik ona 7 je r azvidno, da se je v t o sk upino u vrstilo 105 študent o v , pri pr eostalih 525 študentih pa ni podatk o v […], a je vzor ec v endar le do v olj v elik, da si lahk o ustv arimo približno slik o.« A v - t or nat o poudarja, da je naj v eč Ljubljančano v , 45 odst otk o v , vpisanih na dunaj - sk o uni v erzo v na v edeni dobi, pripadalo nižjemu plemstvu. Z 29 odst otki sledijo študenti iz meščanskih druž in (cives ), z 12 odst otki pripadniki višjeg a plemstv a, z 8 ods t otki študenti iz vrst duho vnik o v in r edo vnik o v t er s 6 odst otki študenti, ki so še pr ed imatrik ulacijo na Dunaju doseg li ak ademski naslo v na k aki drugi uni v erzi. Družbeno in socialno ozir oma pr emoženjsk o struktur o za čas do leta 1804 dodatno os v etljuje tab ela 3, ki jo je a vt or izdelal na osno vi na v edb o višini plačanih vpisnih in drugih prist ojbin t er podatk o v o socialnem položaju in ak a - demsk em nazi vu študent o v . V daljši r azlagi dr . Cindrič med drugim ugota v lja, da je v ečji de l obr a vna v anih študent o v pripadal »bog at ejšemu ljubljansk emu sr ednjemu sloju«. Glede Ljubljančano v , ki ob vpisu niso plačali tak se in so v matrik ah v ečinoma označeni k ot pauper , a vt or opozarj a, da nezmožnost plače - v anja tak s sama po sebi ni pomenila r e v ščine v primarnem smislu. V ečina t eh študent o v je »v erjetno ži v ela v stabilnih r azmer ah«; imeli niso »ne v eč ne manj, k ot je bilo nujno potr ebno za pr eži v etje«, pri čemer imatrik ulacijsk a in druge prist ojbine se v eda niso bile nujen pr eži v etv eni str ošek. Na star ejše obdobje, od leta 136 5 do leta 1803, se nanaša tudi tabela 9, ki prinaša odgo v or na vpr ašanje, k olik o študent om iz Ljubljane je uspelo na Dunaju pridobiti dokt or at . Št e vilk e, podane za posamezna st oletja in za prv a leta 19. st oletja, k ažejo, da je med 630 vpisanimi ljub ljanskimi študenti pr omo vir alo 73 oseb ali dobrih 11 odst otk o v . Za prim erja v o: v obdobju med let oma 1804 in 1917 je na dunajski uni v erzi dok - t orir ala dobr a petina v seh imatrik ulir anih Ljubljančano v . Kar zade v a tabele (in k omentarje), nanašajoče se na »pomar čno« dobo, se kr at k o pomudimo pri tistih, ki go v orijo o star osti študent o v v času vpisa, star osti dokt or ant o v in dolžini študija. Glede star osti vpisanih študent o v tabela 547 Letnik 43 (2020), št. 2 17 r azkri v a, da je bilo naj v eč, nek aj manj k ot 70 odst otk o v , ljubljanskih študen - t o v ob imatrik ulaciji starih od 18 do 20 let , k olik or je v ist em obdobju znašala tudi po vpr ečna »začetna« star ost v ečjeg a dela druge študentsk e populacije na dunajski uni v erzi. Nek olik o višjo po vpr ečno star ost so doseg ale študentk e, in sicer 22 let . A vt or nam v k omentarju k tabeli postr eže z v eč imeni. Najstar ejši študent iz Ljubljane je bil na primer k aplan F r anc P a v šič, ki mu je bilo 33 let , k o se je v študijsk em letu 1910/11 imatrik ulir al na dunajski pr a vni f ak ult eti. Let o manj sta št eli izr edni študentki filozof sk e f ak ult et e: st otnik o v a hči Char - lott e Mlad y , vpisana v študijsk em letu 1902/03, in Marija F r eud, r oj. Dr enik, vpisana v študijsk em letu 1913/14. Naj v ečji delež z vidik a star osti ob pr ejemu dokt or ata pr edsta v lja – tak o tabela 39 – 30 ozir oma četrtina od sk upno 120 študent o v z dosego dokt or sk eg a naslo v a pri 24 letih. S 16,7 odst otk a sledijo 25-letni in t em z 11,7 odst otk a 27-letni dokt or anti. 2,5 odst otk a Ljubljančano v je bilo ob pr omociji starih nad 41 let . K ot je vidno iz tabe le 40, je 57 ali dobrih 47 odst otk o v ljubljanskih dokt or ant o v na uni v erzi na Dunaju študir alo od šest do osem let , 45 ali dobrih 37 od st otk o v pa od eneg a do pet let . Pri malo manj k ot 7 odst otkih dokt or ant o v se je študijsk a doba za v lekla na 11 let in v eč. Med sk or aj polo vico ljubljanskih dokt or ant o v , k at erih študij je tr ajal od šest do osem let , se jih je 29 pos v ečalo študiju pr a v a, 26 študiju medicine, d v a pa sta obisk o v ala filozof sk o f ak ult et o. Zanimi v e podatk e o štipendistih, se g ajoče še v pr edmar čno dobo, v sebuje tabela 41. Iz nje izv emo, da je od sk upaj 704 ljubljanskih štu - dent o v v obdobju 1804–1917 znamenit o Knaflje v o ali poleg Knaflje v e še k ak o drugo štipendijo pr ejemalo 155 študent o v ali 22 odst otk o v , 506 ali 71,9 odst ot - k a pa jih je študir alo br ez štipendije. Kar zade v a dokt or ant e iz Ljubljane v t em obdobju – v seh je bilo 152 (90 s podr očja pr a v a, 40 medicine, 21 filozofije in en t eologije) –, sta bili štipendijsk e podpor e deležni dobr a tr etjina prihodnjih dokt orje v pr a v a in medicine t er malo v eč k ot polo vica prihodnjih dokt orje v fi - lozofije. E dini Ljubljančan, ki je v na v edenih letih dokt orir al iz t eologije, štipen - dije ni imel. Na t em mestu v elja opozoriti še na gr afik on 15 s prik azom gibanja vpisa lj ubljan skih študent o v na Dunaju g lede na mat erni jezik za čas od leta 1860 do leta 1917. V k omentarju a vt or poudarja zlasti d v oje: prvič, da je št e vilo slo v ensk o go v or ečih študent o v v t eh letih r aslo in doseg lo vr h na pr elomu iz 19. v 20. st oletje; drugič, da se št e vilo nemšk o go v or ečih študent o v iz Ljubljane ni izr azit eje spr eminjalo. Delež Ljubljančano v , ki so v letih 1848–1917 k ot mat erni jezik ob vpisu na v edli nemščino, je bil sicer za 17 odst otk o v višji od po vpr ečja, izr ačunaneg a za študent e iz celotne Kr anjsk e. Monogr afiji dr . Alojza Cindriča dajejo dr agocen indi vidualni pečat portr e - tne in druge upodobitv e oseb, ki sesta v ljajo sk or aj tr etjino slik o vneg a gr adi v a, med k at erim najdemo r epr oduk cije uni v erzit etnih sta v b, imatrik ulacijskih in inskripcijskih zapiso v , sprič e v al, pr omocijskih dok ument o v ipd. t er celo jedilnih list o v d v eh dunajskih r esta vr acij iz leta 1905. Med umetniškimi upodobitv ami omenímo v saj bakr or ezni portr et Gašperja Žitnik a (ok. 1535–1585), vpli vneg a strica ljubljan sk eg a šk of a T omaža Hr ena, med f ot ogr afijami pa f ot ogr afijo prv e Ljubljančank e z dokt or at om na Dunaju Milene P erušek (1893–1978), ki je v slo - v ensk em pr ost oru or ala r azisk o v alno ledino na podr očju bolezni r astlin. V k aza - lu slik o vneg a gr adi v a sicer pogr ešamo na v edbe str ani posameznih slik, k ar v elja tudi za k azali tabel in gr afik ono v . Spodbudo k r azno vrstnim no vim r azisk a v am in skr b za pr e v er lji v ost hkr ati izr ažajo r egistri imatrik ulir anih študent o v in po - sebej imatrik ulir anih študentk (vpisanih med let oma 1897 in 1917) v Dodatku h knjigi (Apendix. Arhivsko gradivo – viri ). Z v elik o skr bnostjo so nar ejena poja - snila in r azlage upor abljenih kr ajša v v r egistrih. Ljubljanski izobraženci skozi čas so ned v omno knjig a, ki jo je tr eba vzeti v r ok e v ečkr at . Doc. dr . Lilijana Žnidaršič Golec