183. številka. Ljubljana, v soboto 10. avgnsta 1895. XXVIII. leto. slotoki mod. 'ihaja v»ak dan »ve<«r, isimfti aedel> in praznike, ter velja po po&ti prejeman Mk avstro-ogoreke deželo ta vse leto 15 ptd., za pot leta b gld., M 6etrt leta 4 gtd., ea jeden maaeo 1 gld., 40 kr.— Za Ljnbljp.no brem potiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr., la jeden mesec k gld. 10 kr. Za pošiljanje u a dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. xa Četrt leta — Zn tuje deiele toliko veo, kolikor poštnina znaAa. Za osnanila pladnje se od Itiriitopne petit-visto po S kr., 6e se osnando jedenkrat tiska, po 5 kr., te te dvakrat, m po 4 kr., fte se trikrat *li večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravnrfitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12, U pravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Govori na shodu v Idriji. m. Gospod dr. Danilo Majaron je imel naslednji govor: Preljubi Slovenci! — V govorih, katera smo ravnokar čuli, se je z opravičeno trpkostjo obračala nada pozornost na žalostni mejsobni po ložaj kranjskih Slovencev. Samo po sebi in v drugih okolnostih bi ne bilo nič hudega, če smo Slovenci v naši deželi razdeljeni v dva tabora in prav do dobrega ločeni v dve stranki. To nahajamo tudi v drugih narodih in po drugih deželah, in sicer ne v škodo javnemu življenju. Lahko rečem, da čim bolj je politično razvit kak narod, tem več strank ina, katere hočejo spraviti v veljavo svoja načela, bodisi da bi ž njimi rade služile javnemu blagru ali pa svojim sebičnim namenom. Mej strankami je uprav zaradi tega boj, večkrat hud boj. Tudi to ni nič slabega samo na sebi, ampak je naravno in potrebno, samo če se politični boj ne spremeni v so-oijalno razdiranje in če se ne vodi h sredstvi, katera sta nravnost- in olika že davno zavrgli. Zakaj pa mora vsak dobromisleči Slovenec dandanes reči, da strankarsko življenje in bojevanje mej kranjskimi Slovenci napravlja neizmerno žalo-«ten utisV Prvič zaradi tega, ker pri tem mora trpeti narodnost in bodočnost vsega naroda, drugič pa zaradi tega. ker naš strankarski boj že spremlja epidemija vedno pogubnega stanovskega sovraštva in nevarne socjalne desorganizacije, katera se prikazuj« celo že v najnižjih slojih občinstva. Jaz govoriti hočem o prvem, ker sta za drugo že gospoda predgovoru ika podala dokaze. Rekel sem, da imajo tudi drugi narodi stranke. Vzemimo avstrijske Nemce, katere najbolje poznamo. Ti imajo liberalce, konservativce, nacijo-nalce, antisemite in krščanske socijaliste. Kedaj pa bi bilo umestno in pametno misliti na to, da bi se tudi kranjski Slovenci delili na politične stranke, kakor liberalno, konservativno itd. ? Gotovo le tedaj, kadar bi bili v jednakem položaji, kakor Nemci. Nemci — ti si lahko dovolijo razne stranke, oni si smejo privoščiti takšno mejsebojno, deloma celo jako potrebno borbo, kajti oni imajo popolnem zavarovano svojo narodnost. Antonu Krempelj-nu ob odkritju njegovega spomenika pri Mali Nedelji dnć ii. avgusta 1895. Počivaj mirno narodnjak, V gomili častni svoji, davni! Snj zemlja je slovenska tu, Kjer spavaš ti. Anton naš slavni! Že daleč jo za nami čas, Ko ti pošteno si se trudil, Da bi s peresom narod svoj Iz sna na delo dušno vzbudil. V besedi naši pravil si, Kak(") je v časih starih bilo, Kaj vse na zemlji sveti tej Domači se je dogodilo; Kako napadal njega dni Nam domovino je sovražnik, Kaj je narodnost, ni treba Vam šele praviti. Da smo pa mi vsi pred Bogom in pred svetovno zgodovino, našim sprednikom in potomcem zavezani skrbeti za slovensko našo narodnost, da to zahteva naša osebna čast, celega naroda duševna in gmotna korist, to mi vsi čutimo, ker nam je globoko v srce prirojeno in prigoj^no! Brez narodnosti ni naroda in dokler narod ni trden v svoji narodnost«, naj se doma mej sabo ne prepira za mejnarodne principe! On lahko pri tem pozabi na samega sebe, pozabi, da mu strežejo po žvljenji drugi narodi, kateri niso le svoje narodnosti v svoji domovini utrdili, ampak jej hočejo pridobiti le naprej nove zemlje. To resnico smo Slovenci v obče, zlasti pa kranjski Slovenci že jedenkrat bili temeljito prezrli. To je bilo v sedemdesetih letih, ko smo si stali zaradi tujega liberalizma in tujega klerikalizma v laseh. Naravno je bilo, da smo bili potem nekaj časa celo na Kranjskem preslabi za uspešni upor proti političnemu nasilstvu. To smo kmalu uvideli, pa tudi kmalu pozabili. Komaj sklenjena sloga se je začela na Kranjskem pred kakimi petimi leti zopet razdirati in razdiral jo je nagon, ki hoče strankarstvo tujih narodov presaditi na slovenska tla. Ker imajo drugod konservativce, potrebni so seveda tudi pri nae, Čeprav naš narod nima ničesar konservirati. ampak skoraj vse šele zdravim napredkom pridobiti. Za vsak razkol pripravljen, rojaki so se torej najprej igrali konservativno stranko. In ker konservativcev ne more biti, če ni liberalcev, zato so imenovali vse, kar jih ni hotelo za njimi, „liberalce" in „ra-dikalce". To pa ni bilo dolgo. V Nemcih se je pojavila katoliška stranka. Naši za vsak razkol in vsako posnemanje pripravljeni rojaki, ki so se poprej imenovali konservativce, oblekli so naje-denkrat katoliško Brajco in »o bo na katoliškem shodu pred tremi leti krstili katoliško stranko. Ker pa je katoliška stranka v našem narodu, ki je sploh katolišk, nekaj čudnega, bilo je treba vse, ki nove katoliške stranke uiso hoteli pripoznati, imenovati ali prav za prav zmerjati z „bresverci". Pa tujega posnemanja še ni bilo konec. Na Dunaji ne je začela gibati krščanska-socijalna stranka, ki hoče strmoglaviti nemško-liberalno gospodarstvo in osvo- Kako Slovenec branil jo, Kako ji hraber bil je stražnik. Kako prelivali so kri Za zemlje vsako pod očetje . . . Junakom na gomile tem Pesniško ti si trosil cvetje. Zdaj duh nesmrtni tvoj z višav Ozira pač se često doli; Na raj Slovenskih zre goric, Po domovini vsej okoli. Katera zemlja druga pač V lepoti našo to prekaša V Tn, glej, še bivamo tod mi, Še je slovenska, še je naša! A narod le — učiš nas ti —, Ki domovino ljubi, brani, Ki dela, trudi se za njo, Je vreden, da si jo ohrani! A. Aškerc. boditi ljudstvo od nadvlade židovskega kapitala. Zanesla jo bujno agitacijo v mase krščanskega ljudstva. Tej stranki na čelu je dr. Lueger, sedaj najbolj slavljen mož na Dunaji. To vleče. Proč torej s katoliško srajco, pa ogrnimo se z nekoliko rudeči m plaščem krščanskega socijalizma! Kakor bi trenil, prekrstila se je naša katoliška stranka v takozvano ljudsko Btranko, in tinti, ki zopet nočejo uvideti, da je to pri nas potrebno, psovani so sedaj s „kapitalisti" in „oderuhi". Če bode jutri tam okolo Dunaja zopet nastala kaka nova nemška stranka, preverjeni bodite, da bomo pojutranjem imeli njeno slabo kopijo tudi pri nas. Zanimivo pri vsem tem je pa to, d* ostaja pri vseh teh premembah le jedna komanda, in da so sedaj pri takoimenovani ljudski stranki odličnjaki, ki so poprej kot „konservativci" in „katoliki" značajno capljali za komando in hlinili vse to, kar se je od njih zahtevalo. Sedaj pa mi boste pritrdili, da, če se na t»k način goji razkel v kranjski deželi, če se tako pavšalno tuji programi, ki pri nas nimajo nikake opravičenosti, nam usiljujejo, da po tem takem mora trpeti naša narodno-politična in socijalna stvar. Vaak prepir v narodu slabi njegovo reprezentanco in moč na zunaj, vsak prepir zastran nepotrebnih rečij pa tudi doma odvrača moči od potrebnega narodnega dela. Toda pri nas je dandanes trikrat žalibog še nekaj drugega! Nemškim strankam se ni treba brigati za narodnost, a kad «r se jim bliža količkaj takega, kar bi lahko zadalo nemško posest, takrat so gotovo vse jedine v obrambo nemške narodnosti. Vse nemške stranke spoštujejo narodno načelo kot temelj svnje politike. Tudi bivša slovenska konservativna stranka na Kranjskem je pripo8navala narodnostno načelo in se udeleževala borbe za našo narodno jednakopravnost. Ali njena naslednica, katoliška stranka, je zavrgla to nač* lo. Na katolišk« 111 shodu je vse drugo vzprejela v svoj program, samo narodnega načela ne. V svojih govorih je povdarjala, da je narodnost postranska, če ne celo paganska stvar. Tega se je poziu-ja pri svojem delovanji v resnici držala ter so tudi kot katoliško - ljudska stranka dandanes drži. Skrb za narodni napredek, za narodna društva, narodne naprave prepušča nam drugim ali pa nas celo pobija, kadar skušamo pri- Sanje. Sedel sera na Rožniku pod košatim orehom in srkal kavo, kakeršne daleč okoli in še celo v prvi kavarni dunajskega Pratra ne dobiš Gledal sem čez vrhove vitkih smrek na streho Andrejčkove hiše. Rog vojaškega trobača je glasno odmeval iz zelenega gozda na Rožnik in začetek neke vaje naznanjal. Nekoliko časa potem je bilo vse tiho. Fantje dobro delajo, sem si mislil, ali komaj srni te besedice izustil, že trobač, — nedvomljivo na migljaj poveljnika — vajo ustavi. Poučevanje po znanem „šulmajstru" se prične. „ Tempi passati", si mislim, plačam in odidem proti beli Ljubljani. Sara ne vem, kako je prišlo, dasiravno ni bila nedelja, sem „cigareto" pušil. Mi jo je li prižgal vojaški rog ali prekrasne narave čarobna okolica, o tem me zastonj poprašujes! — Pot me pripelje do Ćeškove vile, Ilazun barak na desni, vse pri starem. Prišedši v Gradišče se zelo začudim, kajti že od tukaj sem videl Hradeckijev most. Stopam dalje po novi cesti in pridem do novo zgrajenega deželnega dvorca. To ti je bila krasota! Nisem se mogel zdržati, kar na glas sem vzkliknil: „Slava boriti slovenski narodnosti kje javno veljajo. Da smo narodni, da se držimo starega narodnega programa, to je naš največji greh in zato nam katoliška stranka nasprotuje, kjer more! Celo preprosto ljudstvo je tako daleč zapeljala, da tistim, kateri ga nagovarjajo: „Preljubi Slovenci" —odvrne: „mi nismo Slovenci, ampak katoličani!" Kakor dp do-seiiaj nismo bili ob jednem katoličani in Slovenci, in kakor da bi tako tudi sansprej ne mogli ostati! Da je tako dal ječ prišlo, je žalostno, ali resnično! Ker smo pa vse to spoznali in ker v politiki ne pomaga vzdihovauje, ampak le premišljen, delaven odpor, zato jh bila potrebna organizacija Dase narodne stranke Ona je osnovan« na narodnem principu, katerega hh držati je Slovencem sedaj najbolj nujno. Njnn program z dne 29. no- j vembra lanskega leta pa obsega tudi vse drugo, pO Čemer je za sedaj varovati na§0 domačo politiko. Kes j^, ta program je naš domač, ker je z-, njim obvarovana kontinuiteta slovenske politike* in ker skrbi za prave sedanje potrebe slovenskega* n.išega naroda. Z njim se lahko tudi opravičimo nasproti vsakomur, ker se giblje le v okvira državnih temeljnih zakonov. Zaradi vsega tega se smemo iii tudi moramo spustiti v boj z nasprotno kranjsko stranko. In sicer je tudi v politiki treba prijeti vraga za rogove. Nasprotna stranka j h je pokazala: ona hoče imeti popolno nadvlado. Z bre bede v Mostu, na Ćt škem velika nomško-uarodne slavnost, kakoo pravi župan v oklici, v spomin rešitve mesta pred hi tsitskimi požigatei in monloi leta 142 h. Pripoveduje se, da se je tedaj prikazala Mati Božja, da je"Jffoš čane navduševala in i zmagi pripomojja. Tvga spomina ne- mislijo- slaviti s kako cerkveno slo vsebnostjo, temveč h krupno nemško*-narodno* slavnostjo porabiti za hujskanje probef Čehom. Torej, še v času, boje mesto v raavalinah,,. se nemiki naiednjaki no more;o premagati, da ne bi hujskali pioti Čehom. Tajski v oust pač najjasneje-dokazuje, da le Nemci ciouejo sprave mej avstr.j-; skimi narodi,. Govorniki b-nlo jutri v Mbstn klicali' na boj proti slovanskim harhtiroin, da jili uničijo*. ■ kakotr so uničili njih pradocije huoite. Pomagati si znajo., V Zaojmai na Morau-skeoa nemški šoli manjka, učencev. To mesto pa> ima nemški občinski za s top,- dasi ju pc* večini češko Da ai pa nemška šola ne bUa prazna, češka pa prenapolnjena, plačuje mestno. županstvo- češkim afco-risana po 3 gld., ako hočejo otroka pošiljata v nemško šolo. Nekateri sevnejčii staoiši se sevedav dajo zapeljati. Rusija in Bolgavjja. ,J9oakovskija \>do»-mosti" so objavile izjavo rusko vlade, da ne prizna kneza. Drugi listi je pa niso omenili, a pišejo pa v jednakem smislu, kar dokazuj*, da so od vlade dobili podobna navodila. Bolgarski vladni krogi tudi prihajajo polagoma do. spozuanja,, da uspeh deputacije v Peterburgu ni bil t;vko vtdik, kakor, se je pričakovalo. Vladni lioti sed^j ugovarjajo, da. bi deputacija bila imela mmen pridobiti knezu p si znanje Rusije. Sla je v Petvrburg j«dinoy da položk ua grob Aleksandra III. venec in d* ruskim vladnim: krogom pojasni razmere v Bolgariji. Oboje se je deputaciji posrečilo. Deputacija je v Peterburgu dobila tako. zagotovilo, da je sedanja bolgarska vlada- lahko pomirjena. Vspeh deputacije je popolnoma ueodvisea od poznejšega postopanja ruske vlade.. Sicer pa vladni listi pišejo, da vspeh se bode šele s časom pokazal, ako Bolgari vztrajajo na poti> katero so nastopili. Iz vsega, se vidi, da bi Časopisi le neuspeh radi prikrili. Bolgarija. V Sredci se močne govori, da bi proglasili Bolgarijo za nezavisno kraljevino. O tem se je že večkrat govorilo v Bolgariji, a vselej se je to opustilo. Stambulov je večkrat strašil diplomate s proglasanjem neodvisnosti Bolgarije, kader ga niso hoteli podpirati. Včasih je v tem smislu uprizoril celo agitacijo po deželi Sedaj pa Stoj ilov menda hoče uprizoriti jednako komedijo, da bi odvrnil pozornost od neuspeha bolgarske deputacije v Petejr-burgu. Seveda do proglašenja nezavisnosti ne pride, za to zlasti Koburžan nima poguma. Sicer bi si pa Bolgari tudi nič s tem ne pomagali, ker Rusi:a bi tudi potem ugovarjala zakonitostim razmer v Bolgariji. Turčija bi pa menda stvari tuli mirno ne gledala, temveč bi poslala v Bolgarijo vojsko. Za Bolgare bi se pa najbrž nobena velevlast ne potegnila. Državne finance pa tudi niso tako ugodne, da bi mogli upati s Turčijo začenjati boj, ali pa odkupiti tribut, katerega j-j sedaj morajo plačevati. XI. veliki koncert „Sfov* pevskega iruštva v Ptuji". V smislu vzporeda priobčenega v tem listu, mršila je sadnjo nedeljo 4. t. m. XI. velika slavnost »Slov. pesekega društva v Pru>i«. Ttf društvo itn a po svojih dosedanjih uspehih taks slavo, da je bMo'ze naprej pričakovati, da se bo tudi letošnja Javnost Vršila v istih dimenzijah in z istim sijajem, kakor njen* 'prednice. Ta nada bila je tembolj upravičena, ker je Unsko Isto veliki koncert moral izostati, tako da je občinstvo, ki si. daje pri teh letnih , koncertih sV6j običajni sestanek,. bilo as jeden užitek t)>xilt*ejšano.,J i" ;r> % na predvečer prišli ss odlični gostje is Trsta, Ljubljane, Brežic in Savinjske doline. Slavno društvo „ Slavec", ki goji s ^Biovenskim pevskim društvom v Ptuji" najožjo prijateljsko uarodno in strokovno zvezo, odposlalo je tudi za ta koncert poseben, oddelek izbornih pevcev, mej temi tudi izkušenega pevevodjo gosp. Srečkota Stegnarja. Ljubljanski pevci došli so v soboto-.z večernim vlakom; in po njih prihodu unela se je v- „Narodnom domu* živahna prosta zabava. Predsednik gosp. dr. Tomaž Horvat pozdravil je ljubljanske pevce s prav gorkimi in krepkimi besedami. Ljubljanski pevci peli bo • nekaj zelo mičnih komadov in s tem razveseljevali zbrane goste, ki so jim burno pritrjevali. Drugo jutro se nam vreme ni nič kaj prijazno kazalo, bivala Bogu se je vreme vendar zjasnilo proti deseti uri. Večina gostov došla je vsled tega šele s popoludanskim vlakom.. Ob 11. uri služil je iz posebne prijaznosti slovesno sv. mašo g. o. Josip Vavpotič v cerkvi čč. oo. minoritov v Ptuji. Prostorna in kaj okusno obnovljeua cerkev bila je napolnjena aajodhčoejšega občinstva-pa tudi pobožnega, naroda. Pela se je na koru v oecilijanskem dubn zložena latinska maša od Josipa Gruberia. Imeli emo zopet priliko, diviti se rajskomilim glasom znanih domoljubkinj in pevk gdč. Micike in Antonije Stupca kakor txidi gdč. Ide in Franice Laugerholz. Po končani sv. maši šli smo v „Narodni dom", na katerem so plapolale poleg narodne trobojaice, cesarske- in. deželna zastave. Malo poed 12. uro otvori predsednik g. dr; I Horvat 8 primernim nagovorom XI. veliki zbor;; j tajnik društva g. učitelj Domioijan Serajnik ml. poroča o druševenem delovanji. Ker je blagajnik dru* štva g, Jan Sedlaček kratko pred koncertom zbolel,, se niso mogli računi skleniti in se je predlagalo, da 3e hitre- potem, ko se ozdravi g. blagajnik, va-čuni sklenejo in denarno stanje društva objavi po* slovenskih, časopisih. Društvo šteje častnih. članov 6, ustanovnih 8, podpirajočih. 105 in izvriujočih' 273» skupaj 3»91. Na to se je vršila volitev novega predsednika in odbora. Iker se je naglašavalo, da dsuštvu ni v posebno korist, če ee vedno menjavajo* predsedniki društva, je dosedauji predsednik društva g, dr. Tomaž Horvat, odvetmk v Ptuji, vendar le> predragačil svoj sklep in izjavil, da prevzame pred-sedni&tvo, kar se je z banu m priznanjem, na snanje> vzelo. V odbor so voljeni sledeči gg.: '.van Kanklerv nadučitelj v Ptuji; Dotnicijan Serajnik ml., učitelj v Ptuji; Silvester Sentjurc, erganist v Ptuji in.Miran Lorser, privatni uradnik v Ptuji. Na jaestnika sta : gg.; Frančišek Jopf ki Josip Slavine*', oba. v F t nji. Zunanji odborniki so: g. Orožen Fra rac, c. kr. prof. v Ljubljani; gosp. dr. Janko Bezjaka, a kr. prof. v Mariboru; gospod dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v CJelji in g. Franc Ceb, učitelj v Ljutomeru* — Na predlog g. nadnčitelja Antona Porekarja sklene so, da bode prihodnji veliki koncert v »Narodnem doma" v Brežicah. Ta predlog je bil s tem večjim veseljem pozdravljen in jednoglasno vzprejet, ker so se Bre-Žičanje v prav lepem številu udeležili našega koncerta in 8 tem pokazali, da ss v roenici in s de-janjem zanimajo za „Slov. pevsko djuštvo", dočim se o celjski inteligenciji to ne moae vsaj za letos «M0~ Dalje v prilogi. in čast deželnim poslancem!" Poln veselja in na-\ ušenja jo režem po ravni ulici naprej; najeden-krat stojim na Starem trgu in po stari navadi jo |i ;čem kreniti na levo proti „rotovžu", ali v tem trenutku sem bil Še bolj presenečen, kakor pri dvoroU. — Imel sem pred seboj — predor — pod < i radom — ves električno razsvetljen —, videl sem o i liruberjevega kanala, čez kanal pa brv Nisem £ /.daj proti „rotovžu", ampak naravnost v predor. Z naj je bil lep poletni dan, ali tukaj hladno, k kor v kleti; zato pa tudi ni bilo dobiti sedeža ii. pripravnih ob zidu postavljenih klopeh. Dospevši I-koliko Čez sredo predora, sem pa že kar stal in (gledal: nisem mogel več besedice začudenja izustiti. — Dva stranska predora! — Jeden drži v Streliške, drugI v Karlovške ulice. Predor je tukaj širje in okroglo zidan. Pogledam kvišku in šele zdaj vidim, da stojim pod velikansko kupolo z okni nad zemljo, ukozi katera pihlja sveži zrak v predor. Omenil sem že, da navadno ne pušim, da sem takozvani „nedeljski puhač" ali kupil sem si, akoravno je bili sreda, od samega veselja „cigareto" v traliki, ki stoji v rotundi predora in potem jo režem po šamotiranih tleh naprej. Zelo radoveden, knj me na Golovcu čaka, hitro koračim čez brv in kmalu stojim na desnem bregu Gruberjevega kanala. Mimo Mali-jeve vile vodi lepa, z belim peskom posuta cestica, ob straneh so pa nasajene lipe, katere sprehajalcu senco delajo. Kmalu dospem na prvo teraso, kjer je še pred časom stala borna, k Malijevi vili spadajoča koča. Mesto te stoji zdaj tu lepa restavracija in kavarna; Svicarija naj se pred njima kar pod ognjišče skrije. Bobnar g.idbe graškega polka že tolče na „bombardou" ; brezštevilna množica ljudstva vre iz predora čez brv na Golovec; nekaterim se že na obrazu bere, da komaj čakajo plesa, kajti onkraj restavracije zgrajeno je tudi ljudsko plesišče. Ples se prične. Slovenski fant že udriha z drsno nogo ob tla, kakor bi ga brencelj pikal. Ne brojna množica ljudstva je obkolila plesišče, odobrava in ploska okroglim melodijam vojaške godbe. Tudi jaz bo pridružim tej množici in se močno začudim, kajti slišal sem govoriti ne samo slovensko, hrvaško in nemško, ampak tudi italijansko, francosko in še celo angleško. — Lepe prostorne vile, vsaka z vrtom, katere so sezidali ljubljanski stavbeni mojstri in kranjska hranilnica, so t ura j p iva-bili Dunajčaue, Hrvate, Italijane, Francoze tu se celo Angleže v prekrasno našo domovino! — "Zapustim za nekoliko časa veselo družbo na ples&ču in jo mahnem po Golovcu dalje. Tu ti je bilo krasno in lepo! Gozd se je spremenil v lepi park z lično speljanimi stezicami na vse strani, ob- katerih so bile nastavljene klopi, pod košatimi drevesnimi grupami pa so stale jako ukusno adelann mize in klopi, na katerih tujci o lepem vremenu zajutrkujejo, čudeč se prekrasni okolici kranjske prestolice, katero uprav ob tem času čarobno obsevajo zlati žarki jutranjega solnca. Po vrhu grada drži lepo urejena cesta. Stojim blizu mize, kjsr italijanska obitelj zajutrkuje in slišim pogovor; „Take dobre vode nimamo v Italiji". — «Kaj vraga?* se vprašam: „Pošilja li vodovod v Klečah svoj« vodene žarke celo na Golovec?" Tudi površje ljubljanskega Grada, kolikor sem z Golovca opaziti mogel, zdelo se mi je nekoliko spremenjeno. Odpravim se torej čez brv na Grad? Sprva stopam po atopnjicah ob predoru, potem po gladki, z belim peskom posuti stezici, ktera se pa kmalu deli na levo in desno. Krenem jo na levo. Stezica me pelje dalje ob zahodnem bregu okoli Grada. V Samassovi tovarni (zvonariji) zvon klenka. Priloga „Slovenskemn Narodu4' št. 183, dne 10. avgusta 1895 reči, Kajti Celjanov je le prav malo prišlo h koncertu in pevca so poslali samo jeduega. Nadalje je predlagal g. nadučitelj Podobnik, da se nsj novemu odbora naroči nvaževati, bi li ne kaznio znižati udnine za podporne člane za jeden goldinar, ker bi se s tem pridobilo večje število podpornih članov pa tndi izvršujočih, ker bi se morala tudi tem primerno ndnina znižati na jedno krono. Tudi ta predlog je brez ngovora obveljal. Ker diuzega posameznega predloga ni nikdo več stavil, se je zborovanje zaključilo ob 8/4l. uro. Po zborovanji šli smo v spodnje prostore „Na-rodnega doma" k obedu. Govorov ni bilo nobenih, ker so se morale pevke in pevci kmalu zbrati k glavni vaji. Drugi društveniki in gostje so s« bratsko in prijateljsko zabavali. Tu si imel priliko stisniti roko svojemu od severa in juga došlemu dragemu znancu, tam si pozdravil svojega bivšega profesorja in učitelja, t«m si imel zopet stmčo videti nadobudno slovensko pisateljico od Adrije. Mnogo gostov razšlo se je tudi po starodavnem mestu, ogledovat njega znamenitosti in starorimske spomenike, veselo krdelo pa je tudi hitelo na visoki grič k veličastnemu ptujskemu gradu, raz kateri imaš krasen razgled na vse strani. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 avgusta. — (Prva puška je podila, — pozor, narodnjaki!) Naši klerikalci, ki se imenujejo ta teden katoliško narodna stranka, so sklenili poskusiti pri bližajočih se deželnozborskih volitvah srečo in so to slovesno naznanili v sinočnem „Slovencu". Ta manifest se glasi tako-le: „Glede na izzivanja in napade liberalne „narodne" stranke, ki v svojem glasilu „Slov. Narod" naravnost pozivlje razdivjano tolpo svojih somišljenikov, naj brusijo nože za vratove katolifiko-narodnih mož, — spoznala je kato-liško-narodna stranka, da je nemogoče misliti na složno sodelovanje obeh slovenskih strank in sklenila, da pri bodočih deželnih volitvah postopa vseskozi samostalno. V to svrho konstituiral se je „osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke" definitivno in izvolil svojim predsednikom državnega in deželnega poslanca g. kanonika Karola Klun-a, podpredsednikom deželnega poslanca g. Srečko Stegnarja in tajnikom odvetnika g. dr. Ivana Šusteršiča. To naj blagoizvolijo naši somišljeniki sprejeti na vednost. Vesti, ki prihajajo iz vse dežele, vzbujajo nado, da bode samostalna akcija katoliško-narodne stranke imela povoljni uspeh, — kajti kar trumoma obrača ljudstvo hrbet lažnjivemu liberal-stvu. Da se osigura zaželjeni uspeh, treba je le složnega in odločnega sodelovanja vseh katoliško-narodnih mož, katerim se bodejo izvestno pridružili sploh vsi tisti, ki so si ohranili zdravo sodbo". — Ta, s staro frazo o našem liheralstvu zasoljena izjava je zlasti zanimiva glede utemeljevanja. Po vsem, kar se je pred starotrškim shodom in potem godilo, drzne si nasprotna stranka trditi, da so jo naša „izzivanja" prisilila k samostojnemu postopanju! Kdo se smeje? Da občinstvo spozna celo patentovano hinavščino, omenimo za danes le toliko, da je nasprotna stranka že 5. decembra lanskega leta razposlala do svojih somišljenikov tiskan poziv, s katerim jo vabila k zaupnemu posvetovanju, da se sklepa o volilni organizaciji in voli definitivni volilni odbor. In sedaj se delajo ti ljudje kot krotka piščeta, ki se morajo pred ne- vihto skrivati pod peruti koklje! — Somišljenike in zlasti zaupne može narodne stranke opozarjamo, da se resno pripravljajo za volilno borbo. — (Osobne vesti) Profesor na ljubljanski veliki gimnaziji g. Fran Breznik in profesor na veliki realki ljubljanski dr. I. Binder sta povišana v osmi činovni razred. — (Regulacija.) Prizadevanju obč. svetnika gosp. Hraskega gre hvala, da bode prav v kratkem mogočo izvedeti, kar je za vsakogar, ki hoče ali mora zidati, najvažnejše, namreč stavbinsko č C t o. Kakor znano, merijo zdaj geometri po mestu; jeden izdeluje poligonalno mrežo, dva pa podrobnosti. Ta dva bosta dala inženerjem mestnega stavbinskega urada svoje zapiske na razpolago, in inženirji jih bodo izrisali. Vsled tega bo pri vseli v kurantnih ulicah ležečih hišah mogoče določiti regulacijske črte, kakor se bodo glede dolgosti in širokosti postavile v generalni načrt, že prav v kratkem. Crta za nove ulice, pri katerih napravi bo treba razne hišo podreti, se bo, ker je treba poligonalno mrežo izračunati in izrisati, določila šele po zimi. To in drugega nič smo želeli v včerajšnji svoji notici in v interesu vseh tistih, ki doslej niso mogli izvedeti stavbinsko črte, nas le veseli, da se je stvar tako hitro resila. Prepričani smo, da bo gospod župan skrbel, da bodo mestni inženirji se lotili izrisavanja brez odlašanja. — (Umesten ukrep mestnega magistrata.) Kakor znano, določili so državni tehniki pri ogledih, da je v Ljubljani vsled poškodb več hiš ali do cela ali le deloma demolirati. Ker se mnogo gospodarjev niti do zdaj dotičnim uradnim ukazom ni pokorilo, sklenil je mestni magistrat, da bode dal sedaj vsako tako podiranje ali demoliranje sam izvršiti na stroške gospodarja, kateri se v gotovem roku ne bo pokoril novemu ukazu, ki ga dobi v roke. Ta energični korak občinske oblasti bo izvestno mnogo pripomogel do bitrejfiih poprav. — (časnikarsko lopovstvo) Kakor smo že poročali, je bil kaplan v Trnji, g. P. Bohinjec, pri vzklicni obravnavi dne 2. julija t. 1. obsojen v denarno kazen 30 gld., odnosno v šestdnevni zapor, ker je g. Josipa Deklevo v Postojni na časti raz-žalil. »Slovenec" bi rad svojega varovanca opral, toda na kakšen način. V Št. 178. poroča svojim bralcem, da je bil g P. Hohinjec zato obsojen, „ker se je g Dekleva slučajno izkopal pri vzklicni obravnavi, — ker, ako se ne bi bil, sedeti bi mu bilo treba na več mesecev v ječi." — Taki so, ti oznanjevalei vero v uredništvu „Slovenca"! Najprej obdo'.že gospoda Deklevo po krivem, da je pri zadnji deželnozborski volitvi na Notranjskem glasove kupoval. Ko pa se jim je obdolžitev kot podlo obrekovanje dokazalo, tedaj pa vpijejo, naj gospod Dekleva Boga hvali, da tega ni v resnici storil, česar so ga obdolžili. Na prižnicah in v spovedni-Oah nas nče, naj popravimo krivice, koje smo svojim bližnjim vsled obrekovanja napravili. Njih vzgledi pa tako govore, da ni nič hudega, ako oznan je valeč vere obrekovanje ponavlja. Kaj dru-zega je namreč kot podlo ponavljanje obrekovanja, ako „Slovenčevi" kaplanje poročajo, „da se je gosp. Dekleva lo slučajno pri vzklicni obravnavi izkopal?" In taki ljudje drgnejo se ob moža, kojega poštenost j« znana in kojega spoštuje vsa Notranjska ! gotovo ga kdo poskuša in kupiti hoče, ali se pa igra ž njim pomočnik, ker mojstra ni doma. Tu malo postojim in vidim, da bi od tod lahko prišel po stopnjicah na Karlovsko cesto, ali te ne storim, nego breukam jo naprej in zapazim, da drže tudi od Hradeckovega mosta stopnjice naravnost na Grad. Stopam dalje in ko nad „rotovžem" malo postojim, prikorači po stopnjicah kuharica iz Grada in govori ktovarišici: .Dokler niso držale stopnjice od „rotovža" naravnost na Grad, sem morala hoditi po ovinkih na „plac" in sem „masa" časa izgubila, ali zdaj jo pa kar po stopnjicah ubrišem, hitro nakupim, kar mi gospa ukaže in s^m potem v 7 minutah zopet doma. To ti povem, Katrica, da potres je bil res hud pri nas, jaz se še danes vsa tresem, ako se spominjam, kako je našemu in ičnemu in trdnemu gradu rebra pivtresai ; pa ko bi potresa ne bilo, bi tudi te stopnjice še spale in Bog ve, koliko bi jaz morala še za podplate čevljarju plačati katere bi strgala, hodeča po ovinkih iz grada na „placK ! Naj ljudje še tako „grimajo", jaz pa ven-der le verjamem, kar sem pri spovedi slišala : nKar Bog pošlje, slabo ni, akoravuo se nam napak zdi." Sprehajajo se daljo po stezi, me hipoma Vidrami iz premišljevanja govorjenje nad mano. Postojim, poslušam in čujem, kako starejši vojak k novincu govori: „ŠmentaUl „rekrut", ti imaš res srečo, ker si še le zdaj k vojakom prišel, ko so stopnjice od Cesar Josipovega trga na Grad zgotovljene. Zdaj pride „ablezenga" v petih minutah na Grad, prej je pa morala „marširati" po mnogih ovinkih; le tu deli poglej, pa jih boš videl in zra ven tndi klopi, na katerih je straža včasih pol ure počivala! Ali ni to velika sreča za te, da zdaj več nego pol ure prej „menažo" dobiš?" Pot me privede do kraja, kjer sem prej na levo krenil. Sodem tu na klop in zrem v vodo, ki v Gruberjevem kanalu gladko odteka in močvirje osuta. Mislim si, Ljubljana res izvrstno napreduje. Pred leti je zvršila velikanski Gruberjev kanal, po zneje zidala klavnico, vojašnico, vodovod, mnogo cest in kanalov po mestu, zdaj nov dvorec, epohalni predor pod Gradom, lepe vile, restavracije, kavarno na Golovcu in Gradu in brez števila stezic in potov tu in tam! Ko tako premišljujem in vse vesel odo-braviim, udari na Golovcu bobnar tako silovito na „bombardon", da od straha kvišku skočim in ee —- vzbudim. Dolenjski. — (Nekaj o bodoči gledališki sezoni) Iz intendanČne pisarnice ^dramatičnega društva" se nam poroča, da je intendanca za bodočo sezono že malone vse potrebno ukrenila, da se slovenska drama kakor tudi opera gotovo vzdrži na tisti višini, na kateri je bila lansko leto. Nadejati se je celo napredka, akoravno ima društvo računati z izgubo nekaterih močij, ki zapuste iz privatnih ozi-rov Ljubljano. Skrbeti je bilo zatorej za nam»>stek. Intendanca je angaževala pred vsem na priporočilo vodje narodnega gledališča v Pragi g. Šuberta mlado umetnico gospico Terševo iz Prage, ki je rodom Čehinja in je že prišla v Ljubljano, da se pri spretnem učitelju priuči slovenskemu jeziku. Nadalje je intendanca angaževala novega komika Hrvata g. Ilijo VuČičeviča, najboljšo moč znane hrvatske gledališke družbe Ćirićeve, katera je pred kratkim v mestnem gledališču varaždinskom igrala več mesecev z najboljšim uspehom. Tudi je intendanca v dogovoru z izborno igralko in pevko — Slovenko — katera je sedaj na tujem ter je pričakovati, da pogajanja v kratkem dozore do definitivne pogodbe. Kar se tiče opere, je zanimivo to, da so se poleg gospe Inernannove in g. Vaši čeka angaževale zgolj nove moči, ki bodo vsaj tako dobre, deloma celo veliko bolje kakor lanske. Intendanca vzprejela je v svoj repertoir tudi veliko opero ter se bode že v oktobru pela kot prva noviteta velika M^verbeerjeva opera „ A f r i k a n k a", katera se že sedaj pridno pripravlja. Ni nam treba povdarjati, kolike važnosti je gledališče za napredek vsacega naroda. Posebno mi Slovenci ne smemo tega nikdar pozabiti. Naj bi torej utihnili vsi oni pesimisti, ki mislijo, da mora vsled potresne katastrofe ponehati vsako gledališče in sploh vse, kar služi poleg duSevne izobrazbe tudi razvedrilu. Pomislijo naj, da jeden korak ne naprej pomenja dva koraka nazaj. To se nam je videlo potrebno povedati, akoravno smo prepričani, da bode slo\ensko občinstvo, kakor doslej, tudi v bodoči sezoni z obilnim obiskom podpiralo slovensko Talijo. — (Ljubljanske izletnike,) ki žele jutrišnji dan prijetno preživeti, opozarjamo še jedenkrat na narodno veselico, ki bode v prijaznem St. Vidu na Dolenjskem. Odhod popoludanskega vlaka ob 12. uri 55 min. je prav ugoden za ta izlet. Nadejati se je torej, da jutri prav mnogo Ljubljančanov poleti na dolenjsko stran. — Slovenski telovadski tekmovalci v Pragi.) Češki telovadski list „Sokol" naznanja v številki z dne 1. avgusta vspeh tekmovalne telovadbe na 111. vsesokolskem izletu v Pragi. M»j ".'>"> tekmovalci je bil g. Viktor Mu mik, član ljubljanskega Sokola v tekmovanju na drogu, bradlji, konju in v prostih vajah deveti, g. Matej Benčan, elan celjskega Sokola pa petindvajseti. V tekmovanju v skoku, teku in plezanji je mej vsemi TA~> tekmovalci samo osem zmagovalcev, mej temi je g. Benčan četrti, g M u r n i k pa šesti. — Slike slovenskih tekmovalcev izpostavljene so v izložbi g. Petričiča. — (Poprava po potresu poškodovanih cerkva v Ljubljani) Načrti za rekonstrukoijska dela pri cerkvah pri sv. Petru, v Trnovem in cerkvi srca Jezusovega so se predložili v potrjen je. Pročelje sv. Petra cerkve bode dobilo novo primerno facado, na stolpu cerkve srci .Jezusa se hode napravila ura, cerkev v Trnovem pa bode ustala taka, kakor je bila dozdaj. Glede zgradbe podrtih dveh stolpov pri cerkvi sv. Jakoba se še ni ničesar določilo. Frančiškanska in nunska cerkev se bodeta v notranjih delih tndi morali izdatno renovirati. Tudi cerkev pri sv. Krištofu je potres prav hudo poškodoval, da se je morala uradno zapreti. Prod-stojništvo cerkve, katera spada v šentpetersko župnijo, je začelo precej po potresu cerkev popravljati. Včeraj je cerkev, katera je zdaj vsa prenovljena, ogledala magistratna komisija in zopet dovolila opravljanje službe božje. Jutri, v praznik sv. Krištofa, ko se obhaja običajno žegnanje pri tej cerkvi, bode zjutraj ob 9. v njej sv. maša in popoludne ob 5. slovesne litanije. — (Porotno sodišče v Ljubljani | Ker je tako imenovani „Zatiški dvor", kjer ee je nahajalo c. kr. deželno sodišče, vsled potresa bil tako poškodovan, da so se uradi morali deložirati iu začasno namestiti v poslopju državnega pravdništva ter vsled tega ni bilo na razpolaganje primerne dvorane za j porotno sodišče, moralo se je drugo letošnje po-f robno zasedanje premestiti v Rudolf ovo • Tretja le-' I o-'n j a porotna tu sija, ki se prične 2G. t. m., pa so bode zopet v Ljubljani vršila in se je v ta namen najelo tilharmoničnega društva poslopje „Tonhalle" na Kongresnem trgu. — (Policijske vesti.) Mestna policija ljubljanska aretovalaje včeraj služkinjo Katarino Breskvar iz Drage, ki je svoji gospodinji, gostilničarki Mariji Lenger v Kolodvorskih ulicah, ukradla večjo svoto denarja. Včeraj zasačila jo je gospodinja ravno v tn*nntku, koje vzela iz zaprte omarice 10 goldinarjev. Breskvar sama priznava, da je ukradla svoji gospodinji v sadnjih mesecih skupaj okolu 50 goldinarjev. Izročila se je deželnemu sodišču. — (Vreme) Vsled zadnjega obilnega deževja je zavladalo upravo jesensko vreme, ki ee nikakor ne vjema z dobo .pasjih dnij". Jutra in večeri so čutno hladni, kar upliva neugodno na gorenjska letovišča. Ako solnce skoro ne prevlada, utegnejo mn"gi letoviščarji pred časom pobegniti. Danes smo imeli lep solnčen dan, kakoršmh želimo še več. — (Popravek.) V naše poročilo o idrijskem shodu se je urimla pomota. Gospod župan DidiČ je oprostil svojo odsotnost in se je dal zastopati po gospodu podžupanu Šinkovcu, in ne po gospodu Vončini, kakor je bilo tiskano. — V listku „ Nekaj o naših slovenskih junakih", naj se namesto „major Trček" čita povsod „major Krček". — (Dobrodošla netaktnost) V današnjih kritičnih časih bi morala državna uprava z vs«m svojim uplivom podpirati društva, katerih delovanje utrjuje zlasti v srcih naraščajoče mladine ljubezen do domovine, spoštovanje avtoritete in neskaljeno lojalnost. Naša družba sv. Cirila in Metoda deluje tako, in sicer prav tam, kjer iredentizem in panger manizem razjedata avstrijsko mišljenje in podkopa-vata stebre, na katerih sloni država. Naša družba ima izključno kulturen namen, in še nobene prilike ni zamudila, izraziti najslovesneje svojo lojalnost. Vsak pameten človek bi mislil, da državni funkci-jonarji kolikor mogoče, skušajo povečevati nje ugled. Zidnja leta so res okrajni glavarji v dotičnih krajih, koder je družba zborovala, vselej uradoma pozdravili občni zbor tudi če so kot zasebniki Nemci. Tako se je zgudilo v Postoj ini, v Sežani, v Novem mestu. V Kranju pa se |e vodstvo sicer poklonilo načeistvu okr. politične uprave in prosilo, naj sporoči na najvišje mesto izraz najglobokejše družb ne lojalnosti, a okr. glavar ni niti sam niti po svojem namestniku družbe pozdravil. Da se prav umejemo! Osebe glavarjeve, g. dr. Gstettenhoferja ni nihče pogrešal, čudilo se ju le vse, da okraino glavarstvo ni bilo taktno. Ta slučaj pa zopet kaže, kako pri nas osebna politično mnenje javnih funkcijonarjev še vedno upliva na njih uradno nastopanje. Dočim se uradno pozdravlja ob pruskih markah živeči schulvereiu celo v jezikovno mešanih krajih, se občni zbor Ciril-Metodove družbe v samoslovenskem mestu ni pozdravil. — (Gasilno društvo v Kropi) priredi jutri, dne 11 avgusta, v prostorih g. Jožefa Jalena veselico. Oii 6. uri popoludne bo tombola, potem sklep kegljanja in petje domačega zbora Mej vsemi točkami bo svirala okolična godba. Zvečer bo prosta zabava. Vstopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr. (isti dohodek je namenjen za napravo gasilnega orodja. Darove za tombolo vzprejema društveni načelnik g. Jalen. — (Na Črni prsti ponesrečil ) Zopet se je primerila stika nesreča. Dne ti. t. m. je odšel v Bohinjski Bistrici bivajoči gimnasijaleo Franc Gori čnik ni Orno prst, nabirat cvetic. Gončnik, ki je letos zvršil peti razred ljubljanske gimnazije, je bil jako spreten turist, kajti bil je že 3krat na Triglavu in blizu tokrat na Črni prsti. Dne 6. t. m. zjutraj je sel sam na Crno prst. Ondi se je sešel z nekaterimi dijaki s Primorskega, od katerih se je poslovil, rekši, da gre proti Voglu planink nabirat. Doma je obljubil, da se vrne še isti dan, zato so ga pač pogrešali a domnevali so, da je sel svojemu očetu, bistriškemu nadgozdarju, ki je bil isti dneve v službi v gorah, nasproti. Ko ga ui bilo drugi in tretji dan, pošiljali so na vse planine ljudi popraševat. Težko je bilo namreč ga iskati, ker se je izrazil Bvojemu prijatelju, da hoče prela žiti vse vrhove od Crne prsti do Vogla, za kar se pač potrebuje več ko dva dneva Ko se vrnejo ljudje tretji dan s planin z vestjo, da ondi niso dobili nikakorinega sledu o imenovanem, ter se je oče imenovanega sam vrnil, slutilo se je splošno, da se je ponesrečil. Zato se sklene dvanajntorica, da odrine dru^o jutro na Crno prst gi iskat, Bili BO to namreč oče imenovanega z dvema gozdarjema, slovenskima voditeljema Orožnove koče, 5 mož, katere je preskrbel bistriški občinski odbor, bar dva druga, izmej katerih je jeden zastopal radovljiško podružnico slovenskega planinskega društva. Ta dvanajstemu je šla v raznih oddelkih na Crno prst, ter preiskovala vse pečine na severni strani. <)b 'J1 a zjutraj se zberejo vsi na drugem vrhu Črne prsti. Ker je neki pastir rekel, da je videl imenovanega proti Cstrtn iti, hoteli so se ljudje že podati proti oni strani. Temu se pa je ustavljal oče imenovanega, češ, da se je ponesrečil njagov sin ob pečinah na Črni prsti — in res, čez dobre četrt ure dobili so mrtvo truplo sredi jarka, obrneno proti vrhuncu z hudimi ranami na glavi. Klobuk z mnogimi cvetlicami je ležal kakih 60 m višje pod skalo, znak, da ga je ponesrečenec odložil in sple • zal na skalo, s katere je padel kakih 5 m globoko ter se valil po hribu še kakih 60 m. Kraj, kjer je imenovani ponesrečil, je sicer jako strm, a Gorič-nik ga je prehodil že lansko leto v družbi svojega očeta in svojega strijca, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo. Da je bil takoj mrtev, priča pač to, da je v istem času blizo kraja, kjer se je dobilo truplo ponesrečenca, kosil neki kosec, kateri je 6 t. m. ob 11. uri pač čul ropot kamenja, a pozneja nobenega krika. Da ni videl trupla, vzrok je bila huda megla. Truplo se je zavilo v rjuho, naložilo na palice in prineslo v Bohinjsko Bistrico. Pogreb je bil danes ob 6. uri zjutraj. Ta nesreča vzbuja tu tem večje sožalje, ker je bil ponesrečenec jako nadarjen in splošno priljubljen dijak. — (Imenovanja in premesčevanja) Sodni pristav v Pateroijonu Jurij Krištof je premeščen v Pliberk, sodni pristavlv Velikovcu H. Detischnegg pa k dež. sodišču v Celovec. Pristavoma pri okr. sodišču v Celju sta imenovana sodni pris tav v Konjicah Adalbert Kotzian in sodni pristav v Mariboru Rihard Mark h. Premeščeni so sodni pristavi Ivan Stepischnegg iz Rogate i v Maribor, dr. Jos pl. Ducar z Vranskega v Ljutomer, Hubert \V a g-ner iz Idrije v Rogatec. Sodnimi pristavi so imenovani avskultantje: Krnil VVudich za Pliberk, Robert Englisch za Vransko, Fran Jantsch za Velikovec, dr Fran Poček za Konjice, dr. Adolf Bose bok za Celje. Komisar finančne straže Jakob L a m p I je imenovan višjim komisarjem fin. straže na Primorskem, davčni pristav Miroslav D o n d a pa davčnim kontrolorjem. — (Nov odvetnik v Trstu) Odvetniški izpit je naredil s prav dobrim uspehom odvetniški kandidat v Sežani dr. Otokar Rybaf ter bode v kratkem odprl svojo odvetniško pisarno v Trstu. — (Razpisani službi) Na razširjeni dvoraz-redni ljudski Soli v Polhovem Gradcu mesto nad-učitelja z dohodki tretjega plač. razreda in drugo učno mesto z dohodki četrtega plač. razreda. Prošnje do dne 31. t. m. okr. šolskemu svetu okolice ljubljanske. * (Katastrofa v Mostu) V poslednjih dneh se je v nesrečnem mestu, katero je zadela tolika nesreča, zemlja na nekaterih krajih zopet nekoliko posedla in so nastale v nekaterih hišah nove razpoke. Vsled tega so prebivalci morali te hiše zopet zapustiti. V razvalinah razrušenih hiš se je našlo že mnogo dragoceaosti. Tako so iz razvalin rudarskega ravnateljskoga poslopja dozdaj izvlekli »tiri železne blagajnice in več uradnih knjig. Velike b a-gajnice pa dozdaj še niso našli. * (Razpusčen občinski zastop.) Zaradi nekaterih nereduosri v upravi js razpusčen občinski zastop v Makarski v Dalmaciji. * (Ljubovna tragedija 751etnega starca.) Da bi si Toletni starec vzel življenje zarad — nesrečne ljubezni, je pač redka prikazen. Zgodilo se je tako v Kadovu pri filatni na Češkem; 75 letni gostač Tejc je ustrelil 60 letno udovo, ki ga ni hotela vzeti, potem je pa tudi sam sebi končal življenje. * (Pretep v gledališči) Te dni se je v Komorami na (Jger.škem predstavljala neka igra, v katero je jeden igralec upletel nekaj veleizdaj s kih, Košuta proslavljajočih in cesarja žalečih kupletov. Lojalni madjarski poslušalci so bili teh pikanterij silno veseli. Policija je pa mislila, da je to več, nego je v tem oziru na Ogerskem dopmtno in ustavila predstavo. Poslušalci so se koj lotili redarjev in jih dobro oklestili tako da so morali redarji bežati. Ker pa so bili v tem tudi igralci in pevci pobrali kopita, se predstava ni mogla nadaljevat^ zato pa je občinstvo prepevalo vso noč košutske pesmi po vseh javnih lokalih; motil je ni nihče, kajti redarji so se bili poskrili, da o njih še sledu ni bilo. * (Senzacijonalen umor.) V Budimpešti je prišel te dni uižener (Jzaszar v pisarno podjetnika Haas in Deutsch, ter od Dtmtschi zahteval, naj mu izplača JOGO gld., katere da ima zahtevati. Židovski milijonar Deutsob je inžeiierja surovo odgnal, ta pa je potegnil revolver iz žepa in u*dreli| |)au-tseha v glavo, da se je zgrudil mttev. Firma Haas in Deutsch je strah vseh poštenih trgovcev in podjetnikov na Madjarskem. * (Peš okolu sveta) Dne 8. julija lanskega leta sta odšla iz Sm Frančiška v severni Ameriki gospoda Ferdinand Tbttrner in Gustav Kdgel, ki sta stavila za 32 000 dolarjev, da bodeU v dveh letih prišla p^š okolu satnije, ne da bi izdala kaj svojega denarja. Te dni sta došla v Išl, odkoder sta odšla naprej proti Dunaju Stara sta okolu 20 let in sta ves čas svojega potovanja zdrava. Kj*r ee ustavita na svojem potovanju, si dasta to uradno potrditi. 1 1 Slovenci lsa Slovenke I ne zabito i družbe sv. Cirila in Metodu! Darila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Podružnica v Novem mestu 120 gld.; podružnica za Tolsti vrh in okolico 23 gld. 14 kr.; ženska podružnica v Postojini 44 gld.; č. g. Blazij Grča, župnik v Šempasu, 5 gld. 10 kr. iz nabiralnika v šempaŠkem župnišču ; podružnica za Žužsmperk in okolico 76 gld 33 kr.; podružnica na Premu 5 gld.; ženska podružnica v Kranju 72 gld. 70 kr.; ista podružnica po goepiei Savn i ko vi še 100 gld. pokrovitelj ni ne, podruž lica na Brdu 65 gl i.; iz nabiralnika pri g. F Jurci v Postojini 5 gld. 42 kr.; moška podružnica v Zagorju ob Savi 21 gld.; ženska podružnica v Škofji Loki po gospici Jerici Dolenčevi 45 gld.; podružnica Rožak in okolica 21 gld ; od uredništva „Domovine" nabranih 19 gld. 50 kr ; šenpeterska ženska podružnica v Ljubljani po zastopnicah: gospej M. Trček in gospicah Mar. Kopač in Iv. Škofi c 100 gl. pokroviteljnins; g. Hrabroslav Debevec je nabral 10 gld. 70 kr. z merilcem moči na glavni skupščini v Kranju; odbornice šentjakobsko-trnovske ženske podružnice v Ljubljani 157 gld. za prodane kokarde; dijak Matija Pire 4 gld. 38 kr., katere je nabral v veseli družbi v Kropi; g. Ivan Pajsar o priliki blagoslovljenja hiše 1 gld.; č. g. Ivan Vrhovnik namesto telegrama v Kranj 1 gld. ; g. Pavlina Štrekelj v Komnu iz nabiralnika 2 gld. 73 kr.; ormoška podružnica 5 gld. 40 kr.; črnomeljska moška podružnica 30 gld. Za slovensko šolo v Velikovcu: Rodoljubna prijateljica Slovencev na Koroškem 4000 gld.; pč. g. Anton Mežnareo, dekan v Kranju 30 gld.; g. Ciril Pire, posestnik v Kranju 1 gld.; č, g. Ivan Dolžan, župnik trsteniški 5 gld. — Tako izvrstne žetve kakor zadnji teden, naša šolska družba še nikoli ni imela. M li Bog tisočero plačaj dobrote, skazane ljubi slovenski deci! — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega listasta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Janko Kaline, c. kr. nilo doseženo s to kiselico. ObAiren spis brezplačno pri vseli proda jalnih mrštili »li pa direktno od zdravili&ća v kopališči Raden, Štajersko. Zalogi v Ljubljani pri Ivanu I,iiiiuu«*r-j u in lli-linelu I4i**.iier-|ii. 1'268 -H) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinj« pri igrali iu stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Iz iirtttlncK'tt I i si it. IzvrAllne hI i elcNekuti» m*» «lrtt £■•«■>: Vincencija Usmernika v Ljubljani premičnine (grobni kameni in plosčei in \Yertheimu a blagajnica) cenjene f)f)U gld., Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v irm. v 24 urah 9. 10. n H. zvečer 7 ziutraj 2. popol. Srednja > 786' 1 787'8 788 4 rčerajsn 16*2* C: si jvzh. 12 1°C| si. vzhod 26 1° Ci sr. jjzah. a temperatura 1 jasno megla jasno (r4", za *. 00 '9° pod 3DVLXl®,jt3lEG», "borza, dne 10 avgusta 1895. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v h rebru .... Avstrijska zlata renta....... AvHlruskji kronska renta 4°.„ . . . . Ogerska zla'a renta 4" 0....... Ogerska kronska renta 4"/....... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London v ista........... NenaAki drž. bankovci za luo mark . . 20 mark............ 20 frankov........... Italija o. k i bankovci........ C. kr, cekini........... Dne 9, avgusta 1895 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 960 gld. •Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava r- g. srečko 5° „ po 100 gld. . . Zemlj. odo* avstr. A'/i'/i zlati zast. listi Kreditno srečko po 100 gld, Akcije anglo-avstr. banko po 200 gld. 'Trauiway-druAt. velj. 170 gld. a. v. Papirnati m I teli....... 100 gld 95 kr 101 n 10 _ 198 ■ 20 rt 101 • 10 * 198 Ofi 99 n 85 ■ 1065 ■ — 401 n — • 121 ■ 50 59 •j 35 11 a 86 ■ 9 62 45 n 75 5 72 151 gld. 50 kr. 195 „ 50 ■ 129 rt ! O R 121 1 25 n 901 ■ 25 n 23 ■ — ■ 98 ■ 60 1 V\7 n — • 527 n — ■ 1 1 30 t. J Jakob Štrukelj v Trstu via Caserma št. 16, vhod piazza della Caserma l nasloni i veliki vojašnici) prodaja po m^riijtiini iilaklli etnali vsakovrstna maglenki* Zastopstvo koles ..Aaller** iz tovarne II. Iil«->«»r v Fraukobrodu in VI k t orla < .>J4l«> U'iirks" Wolverhampton, Angleško. Kolesa l«r** so sveiovnoznana in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Pošilja iu na vse kraje. — Cenike pofiilja se poštnine prosto. (728—24) se na deželo f.. ir grm ramtgjjitii autr. drž teltzmt Izvod iz voznega reda ""-•11ewaa.e>ajrsv odL 1. JiajaJJai, 1885. ITartopno omenjani prihajal"! In ođhajajnl oul oinuiui ao r •rnUtfmvt tftUttm bamu. BradnjMvropakl Am J« knlnian itn * ljubit »nI aa • min alt napraj. Odhod is lajubljane oni. kol.) O* IM. mrt S m»afr<«> m«a»ni vlak r Noto mepto, Kočarja. Ob 7. mri JO mia. *)%ttr<*} oaabnl »lak ▼ Trbli, Pontabal, Beljak, Oa-UiTao, Vranaanafoata, lijiihuo, Dunaj, 6«a Helathal r Solnonrad, Duua Tla Araatnttan. Oh 11. mri SO min *oy*>lmH*** oaabnl vlak r Trhla, Pontahal, Beljak, Oalorao, Fran««nafaa>e, Ljubno, Selathal, Soliioirrad. CM IV. »tri M miti. pojtolmtit*« moaant vlak ▼ Noro m««to, rtnoarja. Oi 41 mri popoimrtrut oaebnl rlak v Trbla, Beljak, Celoreo, Krameni-feite, ooa Selathal t S.tlnofrad, Liand - Oa#toln, /nli Da Jnaern , Iuo-cioat, Rrnfrnlo, Onrth, Ganevo, Paria, ca* Klein Kniflintr, stovr, Lina, Gmiinden, tiohl , Budejarlo«, PlaeuJ, Margina rnro, K«er, Kriuimm rar«, ICarlor* rare, Pram(r-<«J oaebnt rlak a Dunaj* via Amdettan, l.ip-alta, l'ru+ftt, Krmu'.,»n, raror, Karlorih rnmr, Kura, &tari]lnih raror, t'linja, Tlndejerin, Polnokrada, l.inr«, Hteyra, Omuudena, Iiuhla, Aut-aoea, /.nlla na Jeieru, l.end Oaatelua, Lajubneda, nalovita, Beljaka, Fr&neenafeat* Trbita CM H. mri 19 min *hp cnoaanl rlak U Kočnvja, Novega meata, CM 4. t«r( /Ul min "il**) Adolfa Hauptmami-u v Ljubljani. LVaJbolJte Fernalendt voščilo za čevlje. Ces. kralj. privileg tovarna utem. I. 1832 na Dunaji. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno Sveti tet vzdržuje ii•* ii I«' lr|»4'/ii«i. == Poviod t zalogi. ™ (8-321 Zaradi poaari-JHii| naj »e pazi natanko n« umje iui« St. Fernolendt. Pošt ni paketi, kuterili vsebina (4 kilo vošrila) je sur-lirana, p«»šil.iajo s« za poskušnja poitnllC |>roNto po 1 gld NO kr na VNakn pustno puštaju. L4EI CHTLOS LICH ER CACAO ,*.,.,,,. i i., I h" IA S SI N N" I 11, ,tf t Dve mladi gospici želita zaradi pomanjkanja primernega znan«tva vat opiti v koreipondenoo. Pisma pod Atev. 500 in 1000 na upravniAtvo „Sto-venskega Naroda". (1028—8) I. Id slnžeb Breg št. 6 (Io:iB) Ljubljana Cr. največjo izber služeb za poele vsake kategorije za LJubljano z okolloo In drugod. — Vec se izve Istotam, Gospodičina 1.«-ll mt>Mlo k ttirttlt...... Ista zamore po- učevati v slovenskom in nemSkem jt-ziku v predmetih ljudske Sole, v vseli tonskih ročnih delih, kakor tudi na jdaso-virju. — Ponudbe «e pn-sijo pod naslovom: .IiiII|mii» \ riMijitii. 1'tuj, predurestj« Kantin nt. i:t. (1016—8) Gostilna tik tifke ielesnifine postaje mi Dolen |nkem se odda takoj ali I. septembra v najem. Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo „SloV, Naroda". Hiša na prodaj. nisu mi. 15 v 1'uniiii nllenh v i.|abljnntt z olisirniui vrtom, •»♦* pn>«lit. Hifia je Se skoro nova dobro obranjena in ie le l«M ilaikn |m-o<4tit. (1028 M Kdor jo želi kupiti, obrne naj se pismeno do lastnika 1'Viiiiii lSt|(-n. puste rostanti' Ito««>n, na Tirolskem. Cisto nov voz „Brek s prostorom za 12 oseh, ne proda. — Več se poizvi' pri NI t'lun ii It«'r^ant n. gostilničarju na Bregu št. 20 v Ljubljani. (1031—1) legantni album Yir ■*%)£jub/jana po potresa tu rcsftr v Jjjtiftffa.iti. s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin, r platno vezan in pozla&en, kot imjlepši rs<> j nizki ceni MfltH.fi 40 hf, in opis poireSO zrn trn z «1 >seze tako (in gospeli kakor pri gospod b lopa in bujni rast iasij in se prepreči, da um izpadajo in tla se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost se j:arantujo. Lonček 80 kr., če se polije po poŠti ali proti povzetju 90 kr. K. Hoppc, Wien, XIV., HDtteldorferstrasse 81, f8r>6—191 Fran Stare sobni slikar v Ljubljani, na Bregu št. 20 priporoča s« slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanja vseh v dekorocijsko in slikarsko obrt spadajočih del z zagotovilom ukusno modernega dela proti zmerni (eni. («47 —Iti) t-flF Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranke mijuliudiieje naprofiene, naj v slučaju potrebe omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom. Va\ vsako mizo! Za vsako kuhinjo! Vsaka juha postanu hipcma izredno dobra in močna, Ce se jej pridene ZABELA ZA JUHE v steklenicah po 45 krajcarjev in viSe v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. (978) se vzprejmo začetkom šolskega leta na hrano in stanovanje, fidie-3) Kje? pove upravnistvo „Slovcnskega Naroda". Praktikant .se laltoj vzprt-Jmc (»»->) pri poštnem uradu m Grosupljem. pleskar Karol Marchetti v Križevacu na Hrvatskem priporoma so slav. obftnBtvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Za trajno In ukusno delo se jas čl. Več pove iz prijaznosti upravnistvo „Sloven-skeK» Naroda". 11030—9) Gostilnica v mestu ali zunaj mesta se prevzame takoj v najem ali tudi na račun. Več povč upravnistvo „Slov. Naroda". (1033—2) Malo fransifo-skladišče želi bo takoj ali s 1. septembrom (i004-3) PB8T V* najem -vzeti. "3£|| Ponudbe pod ,,skladišče" npravnifitva „S1. Naroda". Št. 7261. 1084) aznatiilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajnica kranjska od 14. do vštetega 18. avgusta t. 1. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 8, avgusta 1895. Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. (298-23. čt. (Sassermanti^ v Ljubljani, Šelenburgove ulice M. 4 se priporoča slav. ob&nstvu za izdelovanje nt vi! niti obleki po najnovejši faconi in najpovo{jnejŠih cenah. Angleško, francosko in ticemsko robo ima na skladišču. — G;/, uradnikom se priporoča za izdelovanje rsn kor »:<*( niti uniform ter preskrbuje t se zračen spadajoče predmetef kakor suldje, nuči, kloiathc za parado itd. Co Poverjeni zalagate!} c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov. j*M*. CUDBN v 1 - j li i> l j»» n i» Bf esutui t priporočS svojo največjo zalogo vsakovrstnih švicarskih ur. £ uhanov, zlatnine in srebrnine. Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobeno kupčije, torej prosim, kdor misli aro kupiti, naj to koj sedaj naroČi ali kupi. V ceniku postavljene cene mi zdaj za 10 „ znižane. — Priporočam se s vRem spoštovanjem Fr. Čuden. (540—18) • urar v Ljubljani. ffmV Conikl se dobivajo zastonj ln se tudi po poitl pošiljajo. železniške šine, traverze, cinteto in Docintano plošče™ železo za vezi kovanje za okna in vrata »ploh vse, kar 8« pri stavbah potrebuje, priporoča |»o seclo /ni>.Hiiili cciftilll Abs£Sb*. Druškovič trgovec z železnino (442—33) rA Glavni trg št. IO. I^jii1>1jilhii. Glavni trg št 10. Naznanilo o preselitvi. ■ csar Javljam spoštovanemu p. n. občinstvu, da sem se s svojo mehanično strojno plefilnico - v Židovske ulice štev. 8 2MI 1 preselila. '----------'—-----~ (1010-2) Priporočujoč se za mnogobrojno obisk-ovanje z velespu^toranjein Ana Haring. !Nova in koristna izna Patentovana v vseh deželah! C. kr. priv. aparati za konserviranje (891-10) J>1V0. patent ,.l>«belak". Neobhodno potrebni sa vsako gostilno ln za zasebnike. Pivo ostale oele tedne sveže ln slastno in ne gubi nič od svojih dobrih BVojstev. Aparat je sila jednostaven, kar se dostaje manipulacije ž njim — ter je tu izključena uporaba ogljikove kisline ali drogih sredstev. Cena komadu 75 gld. Ledena omara od 10 gld. višje. Cenik in navod o uporabi pri izddovatelju Albinu C. Achtschin-u sen. v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8. L. Luser-jev obHž za turiste. x ' ' Veliko prisnaloih pisem jo na ogled v lavni rtipoliljalnici Schwenk-2 lekarna Meidllng-DunaJ. mo, če imata navod iti mu »'Hmkii iti podpi8| zruvon; torej naj h«' pasi manj vredno pouaroice. Krisun * i.(iiik;j»ni: fsj Jok. Ma\ r( J. Hvvoboda, U. pl.Trnk mzy. Gh Pioeoll, L. Hrocelj * itn«5»»i io*««iii S. pl. Sbnlnvič, F. Uaika; v Kuiimikii .1 Močnik; v Celovel A. Bicga**, VV. Thiirm w»ld, ,1. Itimba-ohert v Kremnli A. Aicb-ingttrj v Truu (na Koroškem) Mortnor; v Dr !•<»;.n F. Sehola, Dr. B. Ktiiiipl; v . ''onloni; v WollV*-K« run A. llutb; * Krt«. ii11 K Savmk; v Kttil-Koni 0. K Andi i.mi; v Idriji Josip VVarto; v Ka«iovl|lel A. Robtnkf, v Olji K. (!.'!h ; v Cr-iioml|ut F. Ilaika. SI Kneza Ivana Liechtensteinskega tovarna glinastih izdelkov in opeke v Uiiter-Themenau pri Luudciibur^u ponuja svojo plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče za vsake vrste t In kovanje v najlepši izdcluvi. IM'oJiioisoKtelilciiJcili* vv\i i:r. knmciiiiic nastavke za kamine, pična sili klajna korita, školjke za sranje. H. 11 n ti c i' - .j t" v ** »pekt*. pet* I m prciileitiiil in Ott;ilJ 1*1*114' |B€k4kllive v razni izdelavi. navadne strešnike, Hipna opeka za \naujost poslopj. postoklenjena in neposteklenjena v najboljši kakovosti. t 'i'ttil. i stt na #># r »;r». (770—11) 63 21 3G delniška pivovarna vSossu prej 0tl. SKober v SSssu premijevana je bila na me/narodni razstavi a £fJTonakovem za razstavljena sna/a pina s zlato svetinjo, odlikovanje, hi je zarad velikega števila razstavijalcea, prav posebno pa zarad tega tem častne je in laskave je, ker je bito podeljeno na tako odličen način v mesta, ki po vsem sveta slu je kot prvo glede kvantitete piva, hi se v njem proizvaja. Zaloga in točilnica Gosskega piva pri (100G—3) Trgovski pomočnik dobro izučen v trgovini z mešanim blagom in z dobrimi spričevali, vaprejuie hb fnU«»|. Ivi a ti jim S»i«1bi«'K (1037—2) trgovec v k«»■■«>*.»m-hIi (Notranjsko). Fran Burger, izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja (1014—3) v IJuhljtiiil. mizar Petra cesta «t. *1 Be priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrficvanje najna-vadnejih in najfinejih pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih dol. Tmli imam v zalogi vefl pohištva in isdelajem najlepše lesene strope ln steno (lamberlje). Delo solidno in ju nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem hIi po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slugih. (820— 4) 77 č Ml si Pozni listin v Sev. Mio ft SJ I I ■ J eo i l^l! nizozemsko-aineriški I V parobrodni družbi. $ I Kolowratring 9 IV Weyringergaase ■ DUNAJ.! Vtifilc U za losce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokiesuicc, vzprejema vsakovrstna |><>|iruul;t 1» Jih točno in dobro izvršuje. Vse puske so na c. kr pruskuševalnici m od mene preskusene. — Iiastrovani ceniki zastonj. 1 : s Alojzij Vanino Ljubljana, Stari trg št. 9 nasproti trgovine J. 8. leenodtkt-a priporoma p. n. občinstvu svoj < veliko lalogo nožev in škarij Vsako vrate iz najfinejšega angleškega jekla. Priporoča se za izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočib del, kakor brus on J o bruev, likanje in brušenje kirurglo-mh instrumentov itd. itd. (lO.is-l) olit££-«tii j «»• 'asfjs 361 3 Inžener B. Borkovec in arhitekt 0. Dvorak Q " i------A--i____^„ (986-3) stavbeno podjetništvo in konstrukcijski bureau Lattcrmannov drevored nasproti Narodnemu domu prevzemu izvrševanje M a v U v višavi in vodnili stavit po najnižjih cenah. ^ Tudi se priskrbujejo v to stroko spadajoči prnjehli in p roni runi stroškov v najkrajšem času . —----------- Učenec lepega vedenja in z dobrimi spričevali, iz boljfie hiSe, ne iMboj vzpre|mv v trgovino m modnim meAniiiiii blHKOiu. — Več pove upravnistvo „Slov. Naroda*. (1039) Hiša v Ljubljani v šiuilentovNliili nlleali ai. 9, od potresa popolnoma nepoškodovana, |e na pro«laJ in 4700 »Id- v obrokih. Letna zakupnina 860 do 4oo gld. brutto. — Poizvedbe pri ki O H N o H O bo o Bralec .n K<»«p V«! RIRin, ff-Urika. praa, bral •»▼ratnika, brea tnanttt, IT vrat, t komad po gld. Ilu An 2 »o 6 kmnad. „ . n-ai% „ Ifl- Ni-njc-t* »i* de#lt* v 4 Telikoitih, kakor iRoraJ t kurninl po glđi I*— do 140 fl komad. „ . »T« , 7-Tli ftpoilnff lilnčt* (KKtmi ■M |t«h»|>o«lo a kakovoallj 1 kinu. po —'bO t wt«b»i w <«v.^.«. ._------___ _ F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani ponujajo po ti lij III >J I It CCliallt Zarezane strešnike najboljši materijal, in nalašč za iste napravljnna strešna okna iz litega železa. Nastavte za dimnike in cevi iz tanine. Roman-cement. Portland-cement iz Dovja. € ha m ot t e -m oz a j ik in plošče iz Portland-cementa za tlakovanje. Peči domače in češke. Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge. V skladišču v Šiški št 9 nad 56 litrov: 1 V pivnici (na drobno) na Bregu st I: hektoliter J J™* , Vipnvsko belo..........po gld. — 3<> Vipavsko belo I. vrste ■ H - • Vipavski Rulandec,desert „ Rizling. i „ Vrhovec , Vipuvska Sip* „ „ lvrajevina Istrski ter*n, stari.... n n novi . . . . Istrsko bfilo........ Istrski Refo&kat, desert . „ RefoSko, ion bitiljk po gl. 24'--25'— ■ ■ M*--23-50 » - 87— n - J?- n * 21-50 J - 37— 16'— 18.— 1*,» — 8ft*— 90- — Vipavski Vrhovec Rulandec, desert . Rizling, „ „ Burgunder n Vipavska Sipa, „ Vipavski Vrhpoljec, buteljka Istrski teran, stari ....... „ „ novi ....... Istrsko belo.......... Istrski Kefofikat, desert . . . . RefoSko, B buteljka Zadru**! rnspiihll|Htl lu«ll vin« In vaoree «lirektuo. ; -sa ■ Z™ n ii —52 n -•88 n -'82 „ —32 a —BO „ 120 (184—19) Strešni M tartolinej in kakor tudi (1017-1) vse v stavbno stroko spadajoče predmete. Najboljše vrste piva v sodih in steklenicah iz (290—22) združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča §><> t«»v»i i*n ImIi i h cenah zaloga piva k) prve graške delniške pivovarne ^g?*p^ IKK. Zoppitscli >;t i t v Kolodvorskih ulicah St. 24 v Ljubljani, rii ^ Na plamene poizvedbe odgovarja »a nemudoma ln frankovano. to Wietersdorfska tovarna za Fortland in Roman cement F. Knoch-a <£ Comp. v Celovcu priporoča svoje izdelke V znatno večji trgopomi in lomoporni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete. Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig & Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2. Svedo(vrbe in i>oiiucll><* ^n^lonj in |>oi^tiiiiio pronto. (402—22) Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiekarne".