St. 15.
V Trstu, sabota 9- avgusta 1870.
* 59 ^ Tečaj IV.
»Edinost* iihaja vsnko drugo in Četrto batota veakega meseca in »elja za Trst »se leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po poiti vse leto , 2 • 40
, polu leta . 1 . 20 , , » četrt » •—* <0 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice* se plaouje za navadne tristopne vr-te:
8 kr. će se tiska 1 krat
7 • - • - l
6 , , • * 3 krat Za veće ćrke po prostoru.
Posamezne številke se dobivaj« po 7 kr. v tabakarnah v Tr*tu pri poJti, pod obokom tik Kalistrov« h im*, na lU-lvederii pri jj. Dertolinu, V okolici: Na Opcinali v Inieriji. mu i'rntit-ku pri Ciorjiipn, v Har-koli pri g. Ani Takan in v Ba-zovui pi i A ni Tu?, v Skeil nji pri Fr. Sanein M. Magdaleni	Jein.
Naroćrtina in van t išmu naj m pušiljujo uredništvu » l istu
Via Fonte nuovo N.° 1 — 1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„V edinosti .je ranć".
PRIMORCEM.
Namenili smo se danes spregovoriti o važni zadevi, in to odkritosrčno. Pred očmi naj nam vedno le narod stoji, ogibljimo se oBobnosti in Btrankarstva, in hodimo pravo pot stvari in zdravih načel. Na predvečer privatnega shoda rodoljubov v Nabrežini, treba je v ozir vzeti sedanje stanje vseh Primorcev; povdarjati je treba zadnje volitve, in v njih izidu jemati tvarino za pravo podlogo resnega pretresovanja. Tužna Istra mora biti, hote ali nehote, uvrštena mej važoe točke, tej deželi je treba pomagati ne glede na to, da se ondi dobojo se svojeglavneži, ki svoje pomoči nimajo. Da so nam zadnje volitve velika šola skušenj, prepričali smo se do pičice. Kako so v zapadui Istri lahoni svoje žrtve pred volitvami v mrežo lovili, in sicer take, ki nimajo pojma o pomenu volitve, a dobre oči za bliščeče novce in ušesa za sladke besede „sior gospoda" *) lahonft! Volili so, kakor so jim oni mej pijančevanjem z vinom v krčmi v glavo zatolkli.
Da se stanje zboljša, je pred vsem potreben za vso Primorsko en dober tednik, ki bi moral izhajati tam, kjer bi bilo tudi politično društvo za vse Primorsko. Dandanes je novinarstvo najpotrebneje v pro-budo ljudstva, časopisi so politični evangelj narodu. Koliko se je v tržaški okolici v desetih letih spremenilo in na bolje ober-nolo, kake razmere so danes proti onim leta 1869! Da je tako prišlo, izhaja iz tega, ker je prosti človek začel po malem novine Citati. Koliko pa je že onih, kteri ne berejo nikdar ničesa, dasi imajo dober talent, ki pa ga nečejo za narod porabiti. Za vso Primorsko je Trst naj važnejše in naj bolj pripravno mesto, in mora biti pravo središče političnega delovanja. Trgovina, ktera toliko upliva na našo narodnost, bi se v domačih krogih bolje pospešavala ker bi dober slovenski list donašal vsakovrstne poročila in cenike. Dobival bi gotovo tudi podporo od slovanskih trgovcev zunaj Trsta, ker bi po svojih interesih bili nanj nave-
*> V Istri se nahaja mnogo, nevednežev ki ne umejo ne svoje, ne laško govoriti in zato pravijo, ko sreeajo kakega gospoda: „bon zorno! sior gospod" kar je vse eno, gospod ali 9ior.	Ur.
zani. Reklo se nam bode morda, da obračamo vodo na svoj mlin, in bi radi časnik v Trst spravili iz Gorice. Ali to ni tako. Tržaški Slovenci smo uže dvakrat pokazali, pogajali smo se, kako bi se oba primorska lista zedinila; da nismo takrat do tega prišli, krivda je bila v Gorici iskati, kjer je vladal nek partikolarizem in se ni v prvi vrsti na stvar gledalo, ampak le na to, da bi bil časnik v Gorici. Pa pustimo danes vse te napake na stran, in govorimo resno: Slovenski časnik naj bi izhajal v Trstu za vse Primorsko, v Gorici pa naj bi ne-kteri rodoljnbje prevzeli nalogo za vsak list od tam poslati nekoliko dopisov; naj bi se tam ustanovilo malo uredništvo, ktero bi vedno v zvezi z glavnim uredništvom bilo. V Trstu je obilno duševnih močit te naj se zavežejo vsak v svoji stroki pisati, delo bi bilo praktično razdeljeno, in vsi skupaj na-I pravili bi lahko kaj izvrstnega ; list bi zadovoljil občinstvo in koristil narodni stvari ogromno.
Kolikokrat bi naj list izhajal, to je tudi treba v preudarek vzeti, kajti v Trstu je toliko zanimivega, da se ni bati, ka (>i listu duševne tvarine primanjkovalo. Samo trgovinski in gospodarski oddelek bi napolnila vselej eno stran, kje so potem zanimive lokalne stvari, kterih je v Trstu vedno na kupe! To se mora pri jutrajšnem shodu vse dobro prevdariti in urediti, kajti čas hiti in je za Primorsko važen; ako se zamudi, kdo zna, bode I i še kedaj tako ugoden? To smo hoteli podati v premislek odličnim Primorcem na predvečer shoda brez strasti in egoizma, za splošno korist naroda, kteri mora na Primorskem začeti, pomlajen in prevstrojen, svoj političen naroden tek, da doseže z uspehom svoj cilj in pripomore k izvršenju, neobhodno potrebne „zedinjene Slovenije*.
------
Južni In severni avstrijski Slovani.
Kadar ima kdo kako podjetje prevzeti, ali misli nastopiti ktero novo stvar, gleda, da se z uplivnimi osebami sporazumi ter išče zdatna sredstva, ki bi mu služila. Vsaka nova stvar je težka, posebno pa v politični borbi za narodni obstanek. Smehljaje tndi nam Blednič zarja vstaja, iz juga pripihljala
je ugodna sapa na avstrijske Slovane. Pripravlja se vse na prihodnji parlamentarni boj, kteri ne more za nas brez koristi ostati. 'Slovenci smo mali narodič v ogromi slovanski družini, sami za se ne moremo velikega uspeha doseči, ako bi tudi vse svoje tnoči in sile napeli.
\ Novejša doba pa jo odprla obširneji delokrog, treba bode namreč želji naroda ustreči in skupno delati z drugimi avstrijskimi Slovani. Dcržavni zbor bo bojišče, kjer si bo Slovan pri rojeval vse to, kar je leta in leta zahteval, a se mu ni dalo od gospodujoče nemško stranke. Cehi na severu so zdaj važen in močen faktor, kterega tudi najstrastnejši njihov sovražnik ne more več prezirati. Češkega leva glas razlega se danes po dunajskih ministerskih palačah, na carekem dvoru pazi se na njegov glas, in v ustavoverskih krogih ugiba se radovedno, kaj bode prihodnost vodila. |Slovenski in hrvaški poslanci južnih dežel morajo stopiti z severnimi brati v dogovor, ustanoviti si svoj stalni načet t, v kterem ne sme nobena potrebna točka manjkati, ktere izvršenje narod željno pričakuje. Enakopravnost je treba v prvo vrsto postaviti, dokler stoji §. 19 samo na popirju, ostane naša stvar vedno boljneinu drevesu enaka, ki životari ko slaboten pertlikovec. Avstrijsko Slo-vanstvo, mora stopiti, ker ima naravno večino v deržavi, brezskrbno v tir napredka. Mi uže danes v imenu volilcev pozi vije in o vse slovenske poslance, do kolikor mogoče prej svoje želje in namene našim severnim bratom Cehom nazanijo in se ž' njimi spo-razumijo. Postaviti si morajo skupen spored |inprvo delo v državnem zboru naj bo sprememba krivičnega volilnega reda, da nam je v istini prilika dana, svetu pokazati našo večino in moč. Dosedanja umetno postavljena večina državnega zbora trosila je bedasto novce, in zakopavala deržavo v dolgove, da si ne bode nikdar opomogla.
I Za nas Slovence najvažnejša stvar je potem zedinjenje vseh Slovencev v eno kro-novino. Koliko tisočov Slovencev je to po taborih zahtevalo pod milim nebom! koliko so listi o tem pisarili, pa vse je le želja ostala in še danes smo razkosani, kakor že mnogo stoletij. V deržavnem zborn morajo slovenski poslanci povzdignoti glas in tirjati nevstrašljivo zedinjenje v petih deželah ločenega čilega naroda. Kdo bi se zbal kri-
vičnoga ugovarjanj« gospodujočih Nemcev in njih pistašev ! Slovenija nc bode lindega 8 hudim povraćala, če slučajno nektere Lahe in Nemce pri tej priliki v svoj okvir vzame. Ako se je slovenski ni rod v nemškem morju obdržati mogel, bode to pičlem'i številu Nemcev in Lahov mtd nami, ki se naslanjajo na svoje brat \ lahka igrača. Kavno to, da našo že'jo in zahtevjinje nasprotni časniki hočejo staviti na posmeh, nam priča kuko slabo imajo vest, in kako je njih edina volja : nas v hlapčevanju obdržati. Naloge slovenskih poslancev so tedaj dosta jasne, naše moči v državnem zboru so izvrstne, tedaj od njih pričakujemo mojstersko delo, ktero bode pred svetom dobilo zasluženo pohvalo.
Novi državni zbor mora oprostiti tužno Slovenjio verig, v ktere je zakovana na petih me-tih ; to je sveta naloga vrlih slovenskih poslancev, ki pa se le takrat dobro izvršiti da, nko se bojo stalno sporazumeli z brati Cehovi. |Naša misel bi bila, naj napravijo vsi cislujtauski Jugoslovani svoj kluby ali naj brez izjeme pristopijo klubu Čehov, kajti le složni in oprti na orjaške rame severnih bratov bodo dognali, kar jim je na srcu.
---o$e>
Dopi^L
V Trstu, avgusta. Domačim delavcem v Trstu.
Vsak stan se mora odlikovali po zu-nujnosti, človek človeka pogostoma po zu-najnosti sodi in malokdaj se moti v svoji sodbi. Mej vsemi stanovi na svetu je delavski naj bolj obširen, ker je podlaga vsili drugih stanov. Domačim delavcem v Trstu naj povejmo danes besedo, za njih blagor in boljšo prihodnost; hočemo rojakom na srce položiti, da je neobhodno potrebna stvar delavca zmernost in čedna zuuajnost. Domačini morali bi sc uže v t-m odlikovati, da se od drugih popolnoma ločijo, bodi si v krčmi bodi si na ulicah, domačini skupijo ptivjei skupaj. Kajti ako se Slovenec mej laške delavce mnogo meša, navadi se ne-nravnosti, grde ptuje kletvine, sirovih besed iu blagi narodni Put, ako ga kaj ima, mu popolnoma omrzne. V nobenem mestu države ni, kar sc zunajnosti tiče, delavec tako na nizki stopinji kakor v Trstu. Ptujci se kar čudijo, ko srečavajo celo o praznikih grdo delavno oblečene in neumite težake. Pravi delavec, ako ima količkaj omike in nravnosti, oblek i, sc bo ob nedeljih in praznikih snažno! Saj se ne tirja, da mora biti uališpan kakor gizdalin. Domači delavec mora biti od drugih ptujih uže potem razločen, da je izgled v vsem svojem vedenju.
Vsak količkaj občutljivi domačin naj svojega tovariša opominja u pravi priložnosti, ko vid', da jo je zakrenil iz pravega pota. Ako le mogoče, ogibati se je nedeljskega dela. Kdor je med tednom marljiv in varčen, si kaj prihrani tudi za nedeljo. Kdor pa ta dan dela, usede se ves
utrujen navadno zvečer v krčmo in, zaslužen denar požene skozi grlo. Začne piti in igrati, žep si prazni, zdravje gubi, revščina doina pa raste, in družina je razdejana. V Trstu je naj več delavcev Slovencev, treba je, da ravno oni pokažejo svojim gospodarjem Lahom in Nemcem, da akoravno jih za „sČave* imajo, vendar več dosleduosti in značaja premorejo, ko njih gospodarji. Slovenski delavci v Trstu imajo važno nalogo, ker ako so edini, previdni varčni in pametni, lahko svojim otrokom pripravijo boljšo prihodnost, narodu pa bolje stališče. Treba je, da začnejo delavci naše narodnosti drugače živenje.
— — — Kritični politični pregled.
„Cittadino" 6. t. m. prinaša novico, da je laško ininisterstvo tukajšnemu laškemu konzulatu dalo ukaz, „privandrane* Furlane v Trstu zoper napade slovanskih delalcev krepko braniti i. t. d. — Od napadov in silovitosti naših ljudi še dosihmal ni kdo ni slišal, in menda tudi u prihodnje ne bo; že od nekdaj iz Trsta pošiljajo v Rim razna laz njiv a poročila! A če povdarimo pravi položaj delavcev v Trstu, pričakujemo, da bo naša slavna vlada kmalu začela braniti zveste domačine, ki so brez dela in kruha, zoper pritepene tujce, kterim se /daj povsod prednost daje, dasi so pogostoma Hlepo orodje tukajšnih prekucuhov pri de« monstracijah zoper Avstrijo !!
Kakor noveji poročila kažejo, bojo Čehi stopili v prihodnji deržavni zbor. Kieger je sklical može pravnega kluba v sejo, ter jim je poročal o izidu dogovorov z grof. Tafe-jom in o stanju notranje nase politike.
V	Bulgariji proglasila je vlada v veČih krajih obsedni stan, da se deželi pridobi prava varnost proti turškim roparjem.
V	Carigradu tli skrivna iskra v pepelu, više turško duhovstvo in dijaki nameravajo sedanjo cesarstvo prekucnoti, pa kolikokrat tudi zaroti na sled pridejo in jo udušijo, nže se porodi druga.
Mej angleško armado, ktera se iz Afganistana vrača, rasjaja neki kolera, kar se zanikuje po nekterih časnikih, ali vender mora istina biti, ker drugi listi poročajo da je bila, a je minula.
Gerška je nakopičila na turški meji obilno vojakov, pa ukljub temu ji Turki nečejo dati dežel, ktere zahteva. Gerška ni hotela niče8a v južno ^slovanskem boju pripomoči, toraj jej tudi noben narod ne želi,
da bi se nje želje spolnile.
----
Domače stvari.
Privatni shod Primorcev je jutri ob 11. uri v Nabrežini; k njemu so povabljeni vsi odlični Slovenci in Hrvatje (iz Istre). Glavna obravnava vršila se bode o tem, kako bi se za vso Primorsko en političen list in eno društvo ustanovilo. Ker
so iz vseh krajev Primorja veljavni možje v to svrho pozvani, upati je, da se bode sklenilo kaj dobrega in koristnega. Vsem rodoljubom pri shodu v Nabrežini pa kličemo : Dobro došli!
V predzadnji štev. .Edinosti- naznanjena nova knjižica: „Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva* se dobiva po 15 kr. pri nredniku tega lista.
Kak bo konec? Uže nekaj dni sem se zbirajo domači delavci po trgih v množini, po več stotin v kup, kjer je kaj laških delavcev. Policija jih vselej razprši in ni še do tepeža prišlo, kar mi odobravamo, kajti sila ne koristi. Ker se lokalna laška lista „Indipendente" in „Cittadino44 toliko za ptuje, bog ve od kod iz Italije došle težake potegujeta, nas veže dolžnost, da spregovorimo tudi mi v potrebni stvari domačinov Avstrijcev. „Cittadino" in „In-dipendente" nista še nikdar zagovarjala žive zlate pravice, ampak vedno le krivico, in sejala sovraštvo zoper naš narod V Trstu je vsak delavec svoboden, lahonski listi pa začeli so po naši narodnosti udrihati in podtikovati Slovencem izmišljene reči, da Furlane hočejo napasti i. t. d. Delavci kteri so se zbrali uže večkrat po javnih trgih, niso samo Slovenci, mej njimi je obilo število Tržačanov, kteri nečejo Furlanov viditi rekoč : Mi smo tu rojeni in stradamo brez dela, vražji Furlan iz Italija poje nam kruh pred nosom*. Naj bo dclavec v Trstu Ceh, Kranjc, Poljak ali Madžar, vedno je domačin, kterega smo dolžni podpirati in se zanj potegniti, ali ko priroma čez mejo, bodi si Nemec, Lah ali Francoz, ptujec je, in ako bi mi ptujca pred domačinom na prvo mesto stavili in se zanj poganjali, domačina pa v nemar pustili, storili bi narodni uboj. Nismo kratkovidni v Trstu ; čigav je Trst, in bode še za naprej, to je naša stalna misel, ktero hočemo tudi za vselej utrditi, da sc bojo zgubile p azne sanje puhloglavcev in visoko blaznih anakronistov one stranke, ktera hoče silovito vse polaščiti; toda bomo že zdatno skrbeli, da ne zraste vršiček tako škodljive rastline do neba ! Ne bomo se skrivali za narodnost, ampak, odkritosrčno hočemo povzdignoti glas za pravico. V Trstu naj bode v prvi vrsti domači delavec v delo, to je Avstrijec, ptujec naj le takrat dobi del o, ko pri (ju anj k nje domačih rok, kar pa se nikdar ne primeri. Trgovec kteremu je domoljubja vsaj iskrica v srcu, držal se bode naravnega pregovora „svoji k svojimu in bo jemal zgolj domače delavce v svojo službo, kar tudi pri nekterih vidimo.
Domačin ves zaslužek v deželi pusti, Lah zdrgne vkup in pošilja v Italijo denar. Domačin želi in dela za državo dobro, jej plačuje davke, gre za nje blagor in brainbo na boj, Lah goji skrivne na-sklepe izdajstva in dela propagando za Italijo. Zakaj bi se potem domačini prezirali in Lahi podpirali, ko imamo obilo skušenj vsak dan v petardah, zarotah iu demonstracijah? Od našili ne bo nobeden šel v Italijo dela iskat, a Lahov se cele
trume enako kobilicam zapodi v naše kraje, ki na jesen lep denar odnesejo proč j naš delavec pa je vsled tega prisiljen po letu zastavljati zimsko obleko, da more živeti, in ko zima pride, nese v zastavnico poletno obleko, da zamore gladne otročice nasititi. To je žalostna si kat ktero kažemo ne-ustrašljivo kompetentni gosposki, da zamore stvar in položaj razsoditi, ter najti pravo sredstvo, kako bode rešilo v Trstu žugajoče delavsko vprašanje, dokler še ni nasledkov, za ktere odgovornost bi le oni prevzeti morali, ki imajo oblast in krmilo v rokah !
Voščene svele in enaki izdelki, dobivajo se pri vrlem rodoljubu Oroslavu Dolencu v Ljubljani po nizki ceni. Pripo-račamo čestiti duhovščini in si. občinstvu njega izdelke temveč, ker so istinito iz pravega čebelnega voska in mojstersko izdlani, iu nemajo špekulativnega zmeša in navidezne tvarine v sebi ; to spričujejo voščene sveče iz njegove delalnice, ker lepo gorijo in se ne kidajo.
Pravoslavne šole v Trstu so končale z dobrim uspehom. Naši prijatelji, kterim smo na srce polagali lani, naj svoje sinove v pravoslavne šole pošiljajo, so nam koncem leta izrazili za dober nasvet zahvalo, kajti veseli so, da njih majhni otroci še umejo zraven latinice tudi cirilico pisati iu čitati. Priporočamo zopet za naprej slovenskim starišem v Trstu, da ako žele svoje otroke dobro izšolati in narodno odgojiti, jih naj v pravoslavno šolo upišejo ko se bo začela, zagotovimo jih, do nam bojo hvaležni; kajti drugih narodnih šol nimamo Slovani v Trstu.
Domači delavci. Pod tem naslovom razpravljali bomo vsakikrat zadeve domačih ubogih delavcev. Dolžnost nas veže, da stopimo na branik, tir povdarjamo napake, ktere se na škodu domovine in države gode. Omeniti imamo danes nezaslišane no-pake slovanskih trgovcev, in to so Serbi in Hrvati, kteri imajo v svojih službah zgolj ptujce po magaciDih. Slovenci so bolj domoljubni iu gledajo več na svoj narod nego Srbi i Hr *ati. Ako tu očitno izjavimo, da ne podpirajo ti bogataši do malega izjema v Trstu nič Slovanstva, storimo svojo sveto dolžnost. Od vseh strani nam dohajajo iz delalskih krogov pritožbe. V Trstu v pros-peh Slovanstva le nižje ljudstvo kaj žertvuje bodi si pi i volitvah ali v drugih slučajih; bogataš le za voglom ali pa zadi svojega okna pogleda, kako se drugi trudijo in borijo.
Nesreče. Zadnjo nedeljo minolega meseca pripetile so se na morji vsled nenadnega viharja velike nesreče. Bilo je po 7 uri zvečer, kar zabuči tužni vihar, prah se dvigne, od dreves letijo zelene veje, okna in okenice so tolkle sem tertje in morje bilo je v hipu vso penasto. S tremi parobrodi šlo je mnogo gospode iz Trsta v Grad, Koper in Piran, ali nazaj se ni moglo, ampak še le v pondeljek v jutro. V luki je trgalo velikanske težke verige in
debele vem, kakor nitke, ladje so se lomile in tolkle drugo ob drugo, zraven tega pa so smrt storile 4 osebe, in sicer: Nek mornarski kapitan peljal sc je v mali barčici na sprehod, in z njim njegova gospa, in dveletna hčerka, potein 18 letna gospodična in nje ženin. Bili so v novi Inki, ko jih iznenadi vihar in oberne v hipu barčico; žena kapitanova, kčerka in nečakinja so se vto-pile, samo moški so se rešili na norveško ladjo, ktera jim je hitro pomoč poslala. Drug mrtvec je nek mornar, ki je prišel mej angleški parnik in zid z barčičo, kjer je na suho postavil dve gospe in enega gospoda ; a v tem hipu potrgale so se verige velikanskega parnika, vihar ga je na jez pritisnil, in zmečkal barčico z njim vred. Večim ladjam polomilo je jadernike.
Dostavek. Našli so nže vse utopljence in sicer najprej nečakinjo in v petek gospo.
Spomin na zmago pri volitvi nij še popolnoma zastarel, o priliki moramo omeniti dva gospoda ktera sta se za narodno stvar jako dobro obnesla, V posebni uzor moštva in rodoljubja moramo vsem okoličanom predstaviti moža, kteri je vedno pri vsaki priliki pokazal, bodi si v krogu nasprotnikov, ali v dotiki z' ostrimi predstojniki da ljubi svoj narod, in si prizadeva, to tudi povsod zasaditi mej sosedi v daljavi odkritosrčno in navdušeno. Ta je vrli Martin Pečar iz Lonjera, kterega smo posebno pri volitvah radostno opazovali. Trudil se je povsod, in njegov trud je tudi mnogo k zmagi pripomogel. Drugi gospod, Pogorelec, trgovec na Greti, uže od nekdaj po svojem narodnem prepričanji neustrašljivo na narodnem polju dela neumorno, ter žrtvuje v blagor naroda več ko marši kteri premožen nas trgovec. Pri zadnjih volitvah zaslužil je posebno, da mu moramo javno hvalo izreči. Živela!
Nov slovenski jezik. Pisali smo enkrat uže o nekem renegatskem zboru, kterega so se vdeležili le taki, ki proti naši narodni stvari rujejo, in hočejo še dalje odpadništvo v okolici širiti. Ustanovili so si neko društvo, ki pa ni ne tič ne miš; pravila v lašČini in v „novi" slovenščini tiskana, ktera postave imenujejo, smo imeli čast vidi ti, ali poštenemu Slovencu se studi tak pokvarjen domači jezik, in sramota je našemu narodu, da se v devetnajstem sto-litji se nahaja kaj tacega. Mi nismo ne-vošljivi g. g. Gustinčiču, Kužičku in drugim, da pod njih pokroviteljstvom tako domoljubje (?!) in taka zmes slovenščine vlada. Znamo dobro, da so nasprotniki napredka in razvitka milega domačega jezika, naše narodnosti in domovine. Kdor ni z nami, je zoper nas, — kjer ne vihra slovenska zastava, tam piha nam sovražen zrak. Zapomnite si okoličani, kjer ne bodite vidili zaupnih naših mož, ampak le dvomljive osebe, ktere lahko za bliščeče novce obrneš, kakor hočeš, tam ne svetujemo vam se družiti. Gustinčič je bil nekdaj vsaj na videz Slovenec a danes žalibo" ? ? ? —
O
Ružička je bil še celo predsednik rojanske čitalnice; on je 24. junja pravila čudnega
renegatskega društva slugi deželne sodnije oddal, da dobi koga, ki jih bo poslovenil v oni „sprah", kakor ljudje „srajajo*, kakor so tudi natisnena. O tem čudnem društvu bo treba še več spregovoriti, da vsaj poznamo odpadnike našega naroda; dobra in poštena reč se očitnosti ne boji, pri tem društvu se je pa bolj skrivno delalo, in le slučajno smo zvedli vse.
Vabilo k občnem zboru in veselici katera napravi Kojanska čitalnica v nedeljo, dne 10. avgusta 1879. Spored: 1. Let no sporočilo odbora 1878-1871. — 2. Volitev novega odbora. — 3. Deklamacija. — 4. Igra na citre. — 5. Vdova in Vdovec, vesela igra v 1. dejanju. — Osobe: Pauli-na, grajščakinja vdova, gospodična L. Hu-čck. — Milka, njena prijateljica, gospodična
I.	Ilakel, — Baron Samo, vdovec, gospod A. Wolf. — Zivko, mlad plemič, gospod A. 1žansky. — 6. Društvena zabava. — Začetek ob G. uri popoldne. Odbor.
„Naveličan £ i vonja", tako se sliši pogostoma v Trstu. Samomori so se začeli množiti, da človek stermi. V morje je skočil nek dacar zaradi nepriličnosti v službi. Drug se je zopet ostrupil v neki pivarni, da je mej potom, ko so ga v bolnico nesli, umrl. Neka žena pa je padla iz
II.	nastropja, in se je hudo poškodovala, da bo morda vsled tega umrla. Žalostno je bilo viditi, ko je minolo nedeljo skočil skoz okno 72 letni špostovani c. k. finančni svetovalec v blaznosti; človek ima trenotke v kterih ni gospodar svojega živenja. Pogreb je bil sijajen v pondeljek. Kanj ki bil je ključar ccrko sv. Antona, in gotovo so ga mnogi pri važnih prilikah tam vidili.
Želje Slovencev, pod tem naslovom ima stara tetka Triesterca od pondeljka uvodni članek, v kterem se posebno zaletava na Slovence, da si drznemo tirjati zjedinje-nje vseh Slovencev v eno kronovino. Kaj bi nek Nemci porekli, ako so na našem mestu in bi mi tako slaboželjno o njih pisali ? !! upili bi nad nas, da srno barbarji in grozoviteži. Sicer pa zmeden „epistel" tetke ne bode zaviral naš narodni napredek, ali zapomniti in zabilježiti si hočemo vsako tako hibo, ki jo „Triesterca" po vodi ali po zraku udrihne. Ce se bojo štajarski Slovenci hoteli v eno skupino z drugimi Slovenci združiti, ne bode prišel nobeden tetko vprašat, to je naša stvar, ktera se bode v svojem Času izvršila, preko vseh švabskih glav. Nemškej stranki je v Avstrji po francosko-pruski vojni zrastel greben, kteri pa jej bo po časi upadel.
Ako nemški „Michel" včasi berca, se nam ne zdi čudno, ker poznamo njegove burke o polni luni. „Slovenische WtinscheM tako se je zval članek, ki je bil gotovo izraz nemirnosti, ki roji nemškemu „Mi-chilnu" po glavi in nko se pripeti, da vsled zahtevanja Slovencev pride prej ko se nadejamo, zedinjenje Slovenije na dnevni red, in vsled tega Michel ob pamet pride, ne prevzamemo nobene odgovornosti. Sicer pa pričakujemo, da sc bo pisun Triesterce prej streznil.
Mestno starašinstvo, zlasti poslanca II. okraja, opomnijo volilci v Škorkoli, da bi v prvi seji interpeliral župana, zakaj se še sedaj niso potrebni koraki Btorili, da bi se v Škorkoli zvezale nova in stara cesta na vprek ? Pri zadnjemu požaru smo vidili, da so morali gasilci zaradi pomanjkanja ceste svoje brizgalnice popustiti na strani, ker se ni naprej moglo z vozovi. Skorkola je v naj lepšem položaju mesta, in je naj bolj zanemarjena vas. Davko plačcvalci moramo točno vsak sold plačati, mestni očetje pa z našimi novci lahkomiselno gospodarijo in mečejo denar skoz okno.
Tnrkoljubom v poduk. Ta teden vidili smo vojaka ženijskega, vodnika, kteremu so Turki izkopali oba očesa, mu na rokah žile porezali, da je siromak ves čas svojega živenja. Omenjeni ranjenec ima ženo in tri otroke, a si nemore sam nič pomagati. Glejte lahoni in nemčurji, tako delajo vaši prijatelji Turki; še cigani bi se sramovali takega prijateljstva !
Morski volk se je pokazal na ister-skem obrežji tri dni zaporedoma. To je lepo svarilo vsem onim, kteri se hodijo kopat, in se predalječ v morje spuščajo.
Sramotno je, da nekteri okoliški fantje, zlasti oni, ki so blizo mesta, sebe tako malo spoštujejo. Ob nedeljah se jih vidi v delavni obleki umazanih in ne umitih, da se mestjani razgledujejo nad tako lenobo. Poglejte Skcdenjske in Barkovljanske fante, vsi so v lepi čedni narodni obleki, ktera je čista in snažna, da se ptujec ustavi, ko sreća lepo oblečenga mladenča. lleklo se nam bode, da ni zaslužka, a mi ugovarjamo to le: Zaslužka je obilno, ali varčnosti nobene; saj vidimo pogostoma, po krčmah lahkomišljeno zapravljati denar od slabo in podrgneno oblečenih okoliških mladenčev, kteri bi lahko mestnim za izgled bili. Priporočamo oniin okoliškim fantom, kteri nekoliko na se derže, naj opominjajo take lenuhe, da se čednej ob nedeljah oblačijo in če ne ubogajo, treba se jih je ogibati, kakor pravih umazancev. Lepo oblečeni okoličan bi se moral sramovati s takim v družbo iti. Fantje ! Okoličani! zapomnite si te nase besede, in delajte čast tržaški okolici in Sloveniji.
Prej ukrasti, potem se usmrtiti je hotel nek 21 ietni trgovski agent, kar je na pol tudi izvršil. Ubil je okno neke pro-dajalnice pušk, ugrabil en šestočevnik (revolver) ter ul egnol, da se ustreli, pa straža ga je ugrabila in odvedla v luknjo.'
Visoka starost. Kakor „Narodni Glasnik" poroča, umrl je te dni v Liki v vojnej krajni pravoslavni pop Jovan Mom-čilovic 125 let star. Pisanje mu je bila neznana umetnost, čitati je pa znal samo tiskano cirilsko liturgijo.
Razbojniki so prav blizu Crnovicc na cesti pet ljudij pobili in osem ranili, in oropali več ljudij ob belem dnevi. Sodi se, da so zlikovci bili prišli črez mejo iz Ru-munije.
Gospodarstvo.
Pod tem naslovom prinašali bomo u prihodnje v vsaki številki našega lista gospodarske stvari, in sicer take, ki našemu ljudstvu ugajajo. Storili bomo to na željo naših č. bralcev, in zagotovimo jih, da bodo našli v tem predalu vedno kaj zanimivega in podučnega.
Da jarm volti vra'u nevžuli, vzemi v lekarni (speceria) „Plumbum aceticnm basi-cum solutom" (Blpispig), in pomešaj to s štirkrat toliko vode. Sprvega, predno vpre-žeš vola, maži 10 do 14 dni vsaki dan vrat, in potem, posebno kadar užo pogostoma delajo, vsaki teden. Kdor tega ni naredil, in je vol uže užuljen, mora na dan po 3 do 4 krat mazati, dokler rana ne zaceli (P. N.) To smo hoteli navesti ker pogostoma vidimo, kako imajo nekteri naši kmetje užuljeno živino. Policija bi inorala strogo na to paziti in prepovedati vsakemu z užuljeno živino voziti, potem bi bolje gledali na uboge živali, kterc jih žive.
Kako poljske polže pokončati. Solnca in suše polži, kakor je znano, ne ljubijo. To nam podaja celo priprost pomoček za njihovo pokončanje v roko. Njive, po kterih se polži redijo in med posejanimi sadeži škodo delajo, se po brazdah z malimi snopiči slamnatimi (5—8 centim. v prerezu) oblože. Ti snopiči se morajo potein dan na dan od posebnega človeka za to pregledati. Zato se morajo privzdigniti in kar je polžev pod njimi, »teptati. Tako se dajo mnogi tisoči tega škodljivega mrčesja pokončati. V časih se ga po njivah toliko zaredi, da cele ogone in njive ti požeruhi nikdar siti uničijo. Nasvetovani pomočki: apno, mavec, pepel itd. nič ne pomagajo, kakor tudi ječmenove rese ne. Le slamnati snopi še najprej pomorejo, kakor skušnje učć. Seveda ima jeden človek s pregledovanjem snopov po celem mesenci opraviti, vendar pa se delo in potrošek za delo izplača, ker le tako se dajo ti škodljivci do dobrega pokončati in sadeži njihove požrešnosti rešiti.
Pomoček, ako koga pes ugrizne, ki je na sumu stekline. 82 letni gozdnar Gastel priporoča sledeče zdravilo: Kako hitro mogoče, naj se vzame topel vinski kislec (esig) in mlačna voda. Z njima naj se rana opere in potem izbrise. Potem se morajo na rano vliti nektere kapljice klorovodencnate kisline (Chlorwa«8erstoffsanre), ktera strop uniči. Dobiva se v lekarnah (apotekah).
Poslano " iz Doline.
Da bi kedo ne mislil da je v tem kaj resnice, kar je pisal, »dolinski občan" v
* Za sestavke pod tem naslovom jo nredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava nalaga.
tem cenjenem listu od 12. julija št. 13. primorani smo očitno izjaviti :
„Dopis iz peresa enega „dolinskega občana" v tem cenjenem listu od 12. m. m. je nesramna laž in hudobno obrekovanje. Oni »dolinski občan** popisuje našega obče spoštovanega — bivšega nadžupana — Ivana Lavriha — tako : „Koliko zaslug more dolinski nadžupan danes pokazati za narod in ljudstvo ?"
Kaj je naredil s svojem predolgem županovanji — Koliko občanov se nas lahko danes odkritoseično zahvali?
Koliko ? dobil je križec — a Še veči križ mi — to je glas občana!" in še več takih neumnosti in nesramnosti se najde vtem dopisu.
Vtem napadu je „vse" le grrda laž in ne pičice resnice.
Naš obče spoštovani G. Ivan Lavriha ima celo versto zaslug za našo županijo, kateri je stal čez 30 let na čelu kot župan in krajni Šolski nadzornik. Zasluge, katere ima ta „Pravični/ katerega vsi stanovi — zunej enega — spoštujejo, so ne precenljive; tako da lahko rečemo: Kar je bil Perikel za Atene, to je naš cenjeni g. Ivan Lavriha za Dolino. Kaj si storil pa ti, škodljivi „dolinski občan" za našo nadžupanijo slavnega, ,junaškega, za naše ljudstvo koristnega? Sicer pa naj ne misli, hudobni »dolinski občan," kateri se ne boji poslužiti se naj nesramnejših sredstev, da le doseže svoj namen, češ „namen posvečuje sredstvo," da je stvar že dognana; poterkalo se bode šo na druga vrata. To kličemo hudobnemu in pohnjšljivemu »dolinskemu občanu" podpisani občinski svetovalci in drugi občani, kateri smo s »Pravičnim" skupno delovali! Ie — li to plačilo sedemdesetletnemu starčku za predolgo vestno županovanje? Žalostno! *)
(Sledijo podpisi ktere uredništvo hrani.)
*) Poslano smo na opomin), da bi se bolj olikano pisalo, pa je ostalo brez uspeha, v originalu na* tisnoli (Ur.)
Učiteljski službi.
Na slov. ljudskej šoli v Dolini se od-dasti s prihodnim šolskim letom
a)	nadučiteljska služba s 500 f. plače in 90 f. oprav, doklade;
b)	služba za učiteljico s 400 f. plače.
Obe službi s prostim stanovanjem.
Prosilci naj le sem dopošljejo prošnje S potrebnimi izkazi po predstavljenih oblast-nijah do 1. septembra 1. 1.
V Kopru, dne 18. julija 1879. C. k. okr. šol. svet.
Lastnik, izdatci j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.