iNJ, torek, 22. 6. 1982 CENA 9 din »wiurednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v d Joše Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO adrovska politika in usposabljanje *W8kem delovnem posvetu v Kranju so spregovorili o wiki politiki in idejnopolitičnem usposabljanju članstva komunistov - Minuli petek je bil v munistov po 9. kongresu ZKS, o pri-enodnevni delovni pogovor pravah na 12. kongres ZKJ na po-plv občinskih komitejev dročju političnega sistema, idejne, [MGneniskem izvršnih sekre- kadrovske, organizacijske in akcij-■ predsednikov komisij pri ske krepitve in usposabljanja Zveze o aktualnih nalogah ko- komunistov. tfftorski in kranjski invalidi skupaj praznovali — Množice ■fM)V in njihovih spremljevalcev so se v soboto dopoldne zgrinjale H prostorom Gorenjskega sejma, kjer je bilo v veliki hali A vse '■mijeno za slovesno in veselo srečanje invalidov kranjskega in ■rhr*kega društva invalidov. Obe društvi sta že nekaj let pobrateni I letos so sklenili, da priredijo srečanje in mednarodni dan **df>v praznujejo skupaj. Okrog 620 invalidne je prišlo, od tega 1 IV) iz Maribora. Zbrane je pozdravil predsednik Društva Moi Kranj Mirko Galičič, slavnostni govornik pa je bil Slavko M«, direktor skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Spregovoril je o «mi mednarodnega - dneva invalidov, o reševanju problemov MUbc pri nas o ustanavljanju invalidskih delavnic, zaposlovanju WUo» in podobnih problemih, ki zadevajo invalide. Srečanje je >mljal tudi bogat kulturni program, v katerem so sodelovali morji, pevci in oktet Glasbene šole Kranj ter folklora tovarne Sa-f)b koncu slavnostnega dela so predstavniki invalidov iz Maribora H venec k spomeniku na Trgu revolucije v Kranju. Do šestih pa je trajal zabavni program. Invalidi so prejeli tudi majhna t, za katera je sredstva prispevalo okrog 60 kranjskih obrtnikov rovalna skupnost Triglav. Za ples in zabavo pa je poskrbel el »Jurčeke iz Škofje Loke. Po zadovoljnih obrazih sodeč, je bil en lep dan v življenju kranjskih in mariborskih invalidov, ki se z veseljem spominjali. - Foto: D. Dolenc fcljjna - Minuli petek je bila pred letošnjim praznikom civilne m t> prostorih izvršnega sveta skupščine SR Slovenije svečana tnpubliškega štaba za civilno zaščito. Na slovesnosti, ki so seje mit številni družbenopolitični delavci iz naše republike in drugi m,Je govoril poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Ivo Kr Vgoioru je opozoril na zaostrene razmere v svetu in naglasil, "mimo biti zaradi njih, pa nenehnih nevarnosti naravnih in šhrumreč stalno budni. Kot je ocenil, smo v zadnjem letu izboljšali Otkupno organiziranost in pripravljenost za obrambo in zaščitor far pri si bo treba še naprej na vseh ravneh prizadevati za tyn/i razvoj civilne zaščite, katere napredek je moč pričakovati le •nem utrjevanju družbene samozaščite. Za uspešno delo na '■'<•/. (trdne zaščite je Ivo Samec podjelil zlate značke 1H Muznikom, med katerimi je ttuh Dora Rihar iz Industrije iktnih izdelkov v Kranju. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Košir pa je osmim posameznikom izročil priznanja republiš-vkretariata in 14 nagrajencem predal plakete civilne zaščite; dnjimi sta poleg Gorenjskega sejma iz Kranja tudi tovarna opreme Klan iz Begunj in Marija Zupančič Vičar iz jeseniške iS) - Foto: S. Saje Na delovnem posvetu so poudarili, da je resolucija 9. kongresa ZKS temeljna osnova za delo v prihodnje tudi na področju uveljavljanja kadrovske politike in usposabljanja Zveze komunistov. V prihodnje bi morali posvetiti še več pozornosti nerešenim kadrovskim problemom v posameznih sredinah ter se zavzeli za učinkovitejše usposabljanje ne le komunistov, temveč tudi delegatov tretjega delegatskega mandata. Razprava o kadrovski politiki in usposabljanju je bila obširna in bogata/ Na delovnem posvetu so opozorili na to, da je precej na novo sprejetih članov še premalo aktivnih in treba bo posvetiti posebno pozornost raznim uvajalnim oblikam za novo sprejete člane. Zavzeli so se za dosledno spoštovanje meril za kadrovanje, celovitosti meril, ki edina lahko zagotavlja takšne kadrovske odločitve, ki so nujne in si jih želimo. Bili so mnenja, da so osnovne organizacije ZK v nekaterih sredinah še vse premalo aktivne, zato bi morali koordinaciisko-kadrovske komisije po občinah oblikovati delegatsko. Ne nazadnje bo treba tehtno spregovoroti tudi o vračanju delavcev, ki prihajajo v različne organizacije, nazaj v združeno delo. Usposabljanju članov zveze ko-munstov so namenili na Gorenjskem precejšen poudarek. V organiziram' oblike usposabljanja se vključuje vsako leto 10 odstotkov članstva. Se bolj pa naj bi razmislili o tem, da bi se več komunistov vključevalo v izobraževanje in nato svoje znanje prenašalo v prakso. Ne le komuniste, tudi delegate bo treba ustrezneje izobraževati in jih predvsem se/na niti s področji, kjer bodo delali. Razmislili naj bi tudi o tem, da bi idejnopolitično izobraževanje komunistov potekalo v čimveč oblikah izven rednega delovnega časa. D. Sedej Napotki sindikatu Radovljica — Ko so se v soboto na krajšem seminarju sestali predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata Gorenjske, so nekaj besed namenili tudi gospodarjenju, stabilizaciji in nalogam sindikata v težkih družbenih razmerah. Prisotnim je o nalogah osnovnih organizacij sindikata v delovnih okoljih spregovoril sekretar republiškega sveta zveze sindikatov Zdravko Krvina, na njihova vprašanja pa so odgovarjali tudi predsedniki občinskih svetov in predstavniki medobčinskega sveta gorenjskih sindikatov. Železniki — Gorenja vas — V počastitev 20. junija, dneva civilne zaščite so v škofjeloški dbčini priravili več vaj, na katerih so pregledali pripravljenost in usposobljenost enot civilne zaščite, narodne zaščite in drugih ob najrazličnejših izrednih razmerah. Osrednja občinska vaja je bila V Železnikih, na območju pred delovno organizacijo Niko in Iskro. Sodelovale so enote civilne zaščite iz delovnih organizacij v Železnikih in specializirane enote občinskega štaba za civilno zaščito. Vajo so pripravili tudi v Rudniku urana Žirovski vrh. (Posnetek je narejen pred rudniškimi obrati). V vaji so sodelovali tudi gasilci iz Gorenje vasi. - Foto: L. Bogataj V SREDIŠČU POZORNOSTI I Več pšenice v mline, ne v krmo Se kakšna dva tedna, pa bodo na njivah, rumenih od pšenice, zabrneli kombajni. Najprej seveda v toplejših primorskih krajih, z nekaj dnevi razlike pa tudi na Štajerskem, v Prekmurju, skratka povsod tam, kjer smo letos, to je na okoli 28.000 hektarih slovenskih polj, zasejati pšenico. Na območjih nekaterih kmetijskih zadrug kot na primer v Dobrepolju se bodo sicer žetve lotili še po stari tehnologiji, žito bodo vezati v snope in posušili v kozolcu, kar sicer ne bo posebno velik doprinos k povečevanju količine tržnih viškov pšenice, pač pa bolj kaže solidarnost kooperantov, da pridelajo doma kar največ krušnega žita, čeprav hribovski predeli za to niso najbolj primerni. Pd rseh ostalih hektarih pšenice pa naj bi poteg sedanjih kombajnov, za katere so obljubljeni tudi potrebni rezervni deli, zabrnelo letos še 40 novih, kijih obljublja tovarna Zmaj. Po vseh slovenskih občinah si prav zdaj prizadevajo, da bi akcijo, hi se je začela lani ob setvi pšenice, oh letini, hi rt sedaj dobro' kaie, tudi uspešno zaključili. To pa pomeni, da bi pridelovalci pšenice oddali toliko tržnih viškov, za kolikor so se v jeseni in letos spomladi V pogodbah zavezali in še kaj več. Razlogov, da ne bi bilo tako, skorajda ni, saj je koruze za zamenjavo dovoli, okoli 22 tisoč ton. Kako resna so prizadevanja, da bi vsak kilogram pšenice »rešili« in ne bi z njo krmili živine, je tudi predlog, da bi lahko pri sposoji kombajnov za žetev kmetje plačevali storitev V žitu. Kakor je to po eni strani odraz prizadevanj, da naj bi pšenica postala »moneta«, pa po drugi strani pridelovalci še vedno ne vedo, po kakšni cent bodo lahko prodali pšenico Cena /r sicer že predlagana, uradno pa naj bi bila potrjena, še pfeden bi se na polja pognali kombajni. Po ocenah, ki so že znane, ali pa jih šele pripravljajo po posameznih občinah v Sloveniji O tem, koliko več žita bomo lahko oddali v žitne mline, za sedaj kaže dobro. Vendar pa se moramo tudi ob letošnjem pridelku žita kot tudi koruze, krompirja, vrtnin in krme vprašati', ali smo se dovolj potrudili za večji hektarski pridelek. Ne bomo namreč kaj dosti prispevali k ugodnejši prehranski bilanci republike, če bomo pozdravljali vsak novi, z žitom zasejani hektar, ob žetvi pa pobirati hektarski donos, značilen za ekstenzivno obdelavo. Medtem ko na njivah družbenega sektorja zraste več, pa na njivah zasebnih kmetov pšenice ni rentabilen pridelek. Seveda ne bodo kmetje šli v šole, da se bodo naučili visoke tehnologije pridelovanja, pač pa bo morala kmetijsko pospeševalna služba tudi zaradi svoje soodgovornosti za planiran pridelek najti boljše načine intenzivnega obdelovanja zemlje in s tem večjega pridelka. Sosedne dežele so nas v tem že zdavnaj prehitele. L. M. Odločni glede izgradnje cest Jeseniški izvršni svet podprl predlog o dodatni zagotovitvi sredstev za izgradnjo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest, vendar dodal pogoj, da mora republiška skupnost za ceste v načrtu natančno opredeliti uresničevanje izgradnje cestne infrastrukture v jeseniški občini, ki se navezuje na izgradnjo karavanškega predora milijone dinarjev. Pri tem pa del skupnega prihodka v višini 905 milijonov dinarjev še ni zagotovljen. Zagotovili naj bi ga z bančnimi in blagovnimi krediti, z dogovorom, da bi namenili 15 odstotkov od prodajne cene naftnih goriv ter s povečanimi pristojbinami za motorna vozila. Le tako namreč načrt izgradnje in vzdr-levanffl magistralnih in regionalnih cest ne bo še bolj skrčen. Izvršni svet je jeseniški občinski skupščini predlagan, da podpre takšen predlog, vendar je dodal pogoj, da mora republiška skupnost za ceste v načrtu točno opredeliti uresničevanje dogovora o izgradnji cestne infrastruktur«« na območju jeseniške skupnosti i izgradnjo cestnega predora skozi Karavanke. Ostro stališče jeseniškega izvršnega sveta je vsekakor ute- JESENICE - Izvrsni svet jeseniške občinske skupščine je na zadnji seji obravnaval tudi problematiko izvajanja srednjeročnega načrta vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v letošnjem letu. Situacija, ki je zaskrbljujoča, je za jeseniško občino posebej občutljiva, saj vemo, kako dolgo se že odlaša izgradnja karavanškega predora in v zvezi z njim izgradnja obvozne ceste mimo Jesenic. Skozi Jesenice se danes po cesti prvega reda, ki mesto preseka na pol, vali gost promet, ki se v poletnih mesecih še bolj zgosti. Republiška skupnost za ceste je načrtovala, da bodo letos njeni prihodki znašali 9.646,7 milijonov dinarjev. Ze zdaj je znano, da se toliko denarja ne bo nateklo, in predvidoma bo prihodek skupnosti znašal 5.304,3 meljeno, saj so v jeseniški občini nekaj let takorekoč čakali z izgradnjo cest, ki se navezujejo tudi na izgradnjo karavanškega predora. Zdaj ko je denarja za ceste vse manj, pa se boji, da bodo ostali brez njih. Prometni vozli skozi jeseniško mesto pa so vse bolj nevarni. M. V. O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOM!^ JUNIJA 1! PO JUGOSLAVIJI STABILIZACIJSKI PROGRAM Delegati skupščine SFRJ so na prvih delovnih srečanjih razpravljali o gospodarski politiki in podprli temeljna izhodišča dolgoročne gospodarske stabilizaicje. Dokument je pripravila posebna komisija dveh zveznih svetov, predstavila ga je predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine. Razvoj samoupravljanja in dolgoročni program stabilizacije, je poudarila predsednica, sta celovit proces. Naša družba se mora izkopati iz zdajšnjih težav. Vendar, če ne bomo zagotovili, da bodo delavci odločali o razporejanju svojega dohodka, bomo spet samo na videz urejali stvari administrativno, kar nas bo slej ko prej potisnilo v nove težave. Največje težave so v naših odnosih s tujino. Eden glavnih vzrokov za zadolženost v tujini je v tem, da so se odločitve o zadolževanju zlasti za največje naložbe, sprejemale izven združenega dela in to ne glede na to, r*li bodo tisti, ki so si denar sposodili, zagotovili tolikšen izvoz, da bodo ta posojila sploh lahko vračali. , V zveznem iziršnem svetu ni dileme, ali naj. ima prednost likvidnost pri plačilih v tujini ali zagotavljanje uvoza reprodukcijskega materiala. To je pogojeno drugo z drugim. Vsi računi namreč kažejo, da se naše gospodarstvo iz teh težav ne more izvleči, če se ne bomo mogli dodatno zadolžiti v tujini zato, da bi lahko premostili zdaišnie težave in si hkrati zagotovili maneverski prostor za odvija nje proizvodnje. Sedanji način oblikovanja plačilnih in devizno-bilančnih položajev republik in pokrajin se ne ravna po temeljnih opredelitvah deviznega zakona. Ti položaji so se spremenili v plačilne in devizne bilance in zavrli sodelovanje med organizacijami združenega dela na celotnem jugoslovanskem prostoru. Samo boljše nagrajevanje prauvntiruigit-rdela. in ustvarjalnega dela ter dela v težkih pogojih nas lahko izvelče iz nizke produktivnosti dela in nizke učinkovitosti gospodarjenja. MARKO BULC PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je na četrtkovi seji razrešila dosedanjega predsednika Andreja Verbiča, ki odhaja v pokoj, in za novega predsednika izvolila Marka Bulca. V svojem uvodnem govoru je še posebej poudaril da težave v proizvodnji ne smejo povzročiti zastoja v pro izvodnii, temveč se je treba z doslednim uresničevanjem aktivnosti programa za zagotavljanje likvidnosti in odvijanje proizvodnje ter predvsem z boljšim izkoriščanjem sedanjih proizvodnih zmogljivosti povčevati izvoz, saj bomo sedanje težave lahko rešili le, če bomo povečevati delež izvoza v družbenem proizvodu gospodarstva. Delegati IX. kongresa Zveze združenj borcev NOV v Beogradu Naša revolucija še ni končana O našem gospodarjenju, o stabilizaciji in o nevarnostih, ki ogrožajo naše bratstvo in enotnost in mir v svetu, so v soboto in nedeljo največ govorili delegati 9. kongresa Zveze združenj borcev NOV v Beogradu. Čutijo se odgovorni za to, kar se dogaja. Stari ljudje so danes borci, malokdo je še aktiven v delovni organizaciji. Pa vendar so še tu, žive priče dni, ko so padala življenja, ko so žrtvovali kri in meso za našo stvar. Za svobodo, za lepše življenje delavca, za čas, ko bo človek gospodar sebe in svojega dela. Dosegli smo vse to. Na grobovih in pogoriščih smo zgradili novo domovino. Uživali smo v njej. Preveč. Preširoko smo razsipali in trošili. Več kot smo ustvarili. Kritika leti na vse, ki so odgovorni za to, da je naša domovina, tako lepa in sicer tako bogata, prišla tako daleč. Včasih, da včasih je bilo drugače. Vsaka najmanjša nepravilnost, vsaka neposlušnost, vsaka nedisciplina je bila kaznovana s smrtjo. Za ukraden sadež pa si bil na smrt lačen, si Šel pod strel, se spominjajo borci. Zakaj smo tako popustili, zakaj vse to dopustili? Danes stari Marko Peričin-Kamenjar, narodni heroj Vojvodine ugotavlja, da nismo uresničili niti tretjine sklepov resolucij vseh naših kongresov izpred štirih let. Pod močno družbeno odgovornost bi morali postaviti vse sklepe družbenopolitičnih organizacij. Samoupravljanje je v redu, toda uresničevanje sklepov samoupravljanja in odgovornost zanje, to ni v redu. Danes vodimo težko bitko za stabilizacijo in od tega, kako jo bomo izbojevali,, bo odvisen tudi naš ugled v svetu v bodoče. Oni tega boja ne bodo mogli izvojevati. Lahko pa pomagajo. Večina je starih, bolnih, upokojenih. A vendar vsak komunist, vsak revolucinar, vsak borec je lahko upokojen le kot delavec, ne pa kot borec. Tega se zavedajo in pomagali bodo, kolikor jim bodo še dopustile njihove moči. Zakaj ostajajo mladi nezaposleni, spet sprašuje stari Marko. Mi smo jih rodili, mi redili, mi šolali, na nas so se zgledovali. Zakaj jim potem ne zaupamo? Honorarci in upokojenci bi se morali že enkrat dokončno Obvestilo borcem! Borce 1. in 2. pešadijske in 2. tankovske brigade, formirane v letih 1943 in 1944 v Kolomni v Sovjetski zvezi naprošamo, da sporoče svoje naslove, prav tako pa tudi naslove borcev, ki so jih poznali, pa so umrli. Ob praznovanju 40. obletnice formiranja brigad namreč pripravljamo skupno srečanje. Za kraj srečanja se še nismo odločili, zato vas naprošamo, da predlagate, kje naj bi se sešli. Ker nameravamo izdati bilten, nam posredujte čim več pisanega in slikovnega gradiva. Vse podatke pošljite na naslov PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA IZVEDBO SREČANJA BORCEV I. IN II. PEŠADIJSKE IN II. TANKOVSKE BRIGADE IZ SSSR, POSTNO LEŽEČE 64000 KRANJ Prehrana med delom ™nf^!SHS^n.ference Zv?TC "'""Uluitov Slovenije o organiri- Radovljica - Na osnovi stališč in usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o organizirani prehrani delavcem med delom je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sprejelo več sklepov, ki jih bodo uresničevali tudi pri radovljiškem sindikalnem svetu. Organizirana prehrana med delom so obroki hrane, ki so praviloma topli, izjemoma pa tudi hladni ali kombinirani, če prehrane med delom ni mogoče organizirati drugače. Obroke pripravlja lahko temeljna organizacija ali druga delovna organizacija za lastne delavce ali delavce drugih organizacij. Prehrano med delom pa lahko zagotovijo tudi pogodbeno z ustreznim obratom v gostinstvu, delikatesnimi oddelki trgovin, obrati družbene prehrane ali obrati živilske industrije. Vendar pa so še vedno delovna mesta in delovne organizacije, ki ne bodo mogle na tak način zagotoviti prehrane svojim zaposlenim. Z letom 1983 pa se ukine uporaba vrednostnih bonov za nakup živil v trgovini, ki so jih nekatere temeljne in umakniti z delovnih mest in jih prepustiti mladim. Surovinske baze nismo ustvarili. Skoraj povsod smo odvisni od uvoza. Kaj so vednar delali naši planerji, programerji? Niso mar prav nič gledali in poslušali, kaj se dogaja zunaj. Zdaj so se ti zunaj združili proti nam in nam diktirajo ... Tako se zdi Marku, kot pri tistem lenuhu, ki si ni pripravil kurjave za zimo, potem je pa tožil, da ga je iznenadila. Zakaj pa ni prej pogledal skozi okno.. .V Skoraj sram jih je, da je tako. Sram ob spominu na žrtve, ki so padale za to našo domovino, ki je bila cvet, pa smo mu sami spodkopali korenine. Sram, da se nam danes posmehujejo zunaj. Manj bi morali govoriti, pa več delati, so dejali. Malo je še v njih moči in tudi te so pripravljeni žrtvovati, da bi naša domovina spet dobila svoje nekdanje lice. Obvezo, ki so jo prevzeli v revoluciji, jim je dejal tovariš Tito na 8. kongresu, so obvezni speljati do kraja. Zavedajo se tega in bodo jo, kolikor bo v njihovih močeh. D. Dolenc Usklajevanje davčne politike Zakon o davkih nalaga vsem občinam obveznost, da se vsako leto dogovore o davčnih stopnjah, ki naj bi bile v vseh občinah približno enake. Uskladitve občinskih odlokov z navedenim dogovorom so bile skupščini v celoti predložene. Večino sprememb je skupščina že sprejela Odprto vprašanje so ostale le spremembe davčnih stopenj pri posebnem občinskem davku od prometa proizvodov. Vzrok za tako pozno predložitev dogovora zborom skupščine pa je bilo odklonilno stališče izvršnega sveta do 22. in 23. člena (zagotavljanje dodatnih sredstev za nagrajevanje delavcev po kriteriju »posebni pogoji dela«) in do drugega odstavka 15. člena (izvajanje oprostitev od plačevanja prometnega davka). Izvršni svet se je na seji 2. junija letos opredelil, da je k dogovoru kljub temu treba pristopiti, saj so pristopile že vse gorenjske občine. Zato predlaga občinski skupščini, da pristopi k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1982. delovne organizacije, ki nimajo organizirane prehrane, namenjale svojim delavcem. Namesto vred-nostnih-trgovinskih bonov, ki so jih t>rej imeli delavci, ki zaradi oprav-janja posameznih delovnih nalog niso bih deležni družbene prehrane, bo organizacija združenega dela lahko izplačevala regres za prehrano med delom v gotovini. Seveda, če gre za posamezne delavce, ki zaradi narave dela in nalog ne opravljajo dela na stalnem mestu, ampak vsak dan drugje v kraju ali zunaj kraja stalne zaposlitve, če ni mogoče vnaprej predvideti mesta ali časa trajanja takega dela. Regres pa seveda pripada takemu delavcu samo za tiste delovne dni, ko ne dobiva dnevnice. Prav tako so do gotovinskega izplačila lahko upravičeni delavci, ki imajo predpisano dietno prehrano. Delovne in temeljne organizacije združenega dela bodo z gotovinskim izplačilom lahko začele takoj, ko bodo vnesle nova določila v svoje samoupravne akte, najkasneje pa do konca letošnjega leta. D. S. r Delegatka za 12. kongres ZKJ Božena Repe: »Odgovornosti prvo mesto« Radovljica - Radovljiška delegatka za kongres 7Wi i. Beogradu začel 26. junija, je Božena Repe zannli ' kl * bo v službi Integrala, hotelov Golf in Park na Bledu Bo i o goletna aktivna družbenopolitična delavka v samou8 • ^e do1* delovne organizacije ter sodeluje v družbenopolitičnSf*^ or8>mh občine. Dvajset let je članica Zveze komunistov na .orSar«zacijah mestu pa je vestna in marljiva. Prav zato so jo v ™rfJemdelovnm izbrali za delegatsko za kongres Zveze komunistov Jucn 1 °V- ^»n* »Sodelovanje na zveznem kongresu mi nom . Je. znanje,« pravi Božena Repe, »saj tega, da me bodo f VVe!i ° pričakovala. ° korali, nisem Gorenjski delegati smo se v Kranju že zbrali » da bomo na Gorenjskem posvetili pozornost nrllhi do*ov°rili. ljarske industrije in kranjske delovne or*ani»l«-« o **▼* gumarski industriji. Želeli bi, da bi razpravljali VŠlli Va* tor«i naši industriji v povezavi z ostalimi republikami 4P redV8eto o tej ter o problematiki deviz. Vsaka občina bo priDra^iP° ^Iuuna za kongres in v vsaki občini že intenzivno Dotekal; *Vo^e tem« občinah, po osnovnih organizacijah Zveze k« P.nPrave. Po temeljito razpravljali o določenih problemih i«m.U^istov "° ** kongres. ™n ln d°kumenuh a deviz Posebno pozornost naj bi posvetili predvsem ni^Ki ^ iz, vprašanju prehrane, pudarili pa naj bi tudi Ieman*i vprašanja so najbolj pereča, saj želimo zmaniiTS0™™10* Bovinski primanjkljaj, zagotoviti zadovoljivo n^T vS?****" turizem pa je pomembno tudi to, kako bo turi«H*« \ stvo razpolagalo z devizami. Turistične"in"ff8lJfD° *osP°<"r* organizacije so nizko akumulativne, vsi pa si* r**'6 delovne razvoja na tem področju. Posebej zdaj, tik Dredi° nitr«J»«fs izredno pomembno, kako bo za turizem not*!?? *e"OBo je hrane, saj se ne bi smelo dogoditi, da bi ^■kPO,i«no glede sezoni zmanjkalo živil. Tuja propaganda kal r»d\V*t turi8ti*Bl slabosti, ki se pojavljajo v našem turistični«* lzkori**a Če me sprašujete, čemu bo treba v prihod • g°8P°d«r»tvn. pozornosti, potem je to nedvomno odiovor««Jt P®8 v* ti ti ve* moral biti odnos do dela boljši, dogovori i« M«rsikje bi morali bolj spoštovati. Če bi se tega zaveda]{8P?Pa^lmi bi * pošteni eden do drugega in delali z več zavL.« • bl bili nosti, bi že veliko storili, stvari bi se *I V Popravljena bolje.« preJ Premaknile —— *ob Počitniška stanovanja v Bistrici V Bohinjski Bistrici bodo zgradili v stanovanjskih blokih niska stanovanja za delovne organizacije - 600 novih Radovljica - V radovljiški občini Že nekaj časa načrtujejo, da bi v Bohinjski Bistrici zgradili več apartma jskih blokov. Na Zoisovi plani naj bi zgradili najprej tri bloke s po 30 Borut Kobi Pred kratkim je bil izvoljen za sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije in je zapuščal delo javnega pravobranilca Gorenjske, vendar Borut Kobi svoje nove dolžnosti ne bo nikoli nastopil. Kratka, a huda bolezen in nato smrt je pretrgala komaj 44 let dolgo življenje izjemno delavnega človeka, po naravi vedrega, prav nič suhoparnega pravnika. Po maturi na kranjski gimnaziji je dokončal pravno fakulteto v Ljubljani in leta 1965 po strokovni pripravi in opravljenem pravosodnem izpitu prevzel delo v pravosodju. Bil je namestnik javnega tožilca ln javni tožilec, nato sodnik okrožnega sodišča v Kranju, zadnjih pet let pa javni pravobranilec Gorenj ske. 19. * maja letos ga ji republiška skupščina SRS izvolila za sodnika Vrhovnega sodišča SRS ter mu tako z izvolitvijo v naš pravosodni vrh dala priznanje za dolgoletno strokovno delo, življenj- je ske izkušnje, občutek za zakonitost in socialno pravičnost. Tak se je Borut Kobi še posebej izkazal pri delu, ki ga je nazadnje opravljal, to je kot javni pravobranilec, ko je zavračal formalizem in odlagal rešitev posameznih primerov po sodni poti kot zadnjo možnost. V številnih stikih s predstavniki občin, krajevnih skupnosti ter organizacijami združenega dela in občani je predvsem pojasnjeval konkretni pravni položaj, svetoval, pomagal ter se vselej zavzemal za sporazumevanje ter mirne, a hkrati zakonite rešitve. Tudi na tem področju se je vedno boril za resnico in pravico — ne z besedami, temveč z dejanji. Pravosodni delavci in tudi drugi pa so Boruta K obija poznali tudi kot aktivnega na družbenopolitičnem področju, saj je sodeloval tako v strokovnih institucijah kot tudi v skupščinah, komisijah, v športnem društvu, zlasti pa se je njegovo delo odrazilo tako v občinski kot republiški' organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin, za kar je dobil tudi posebna odlikovanja. Za Borutom Kobijem ostaja velika vrzel v našem pravosodju, vrzel za človekom, ki je bil pripravljen pomagati vsakomur bodisi po strokovni plati ali drugače. Delaven in skromen je bil, zato je užival ugled in spoštovanje, kakršno si zasluži človek le s trdim delom in poštenim delom. Vsi, ki so ga poznali in cenili, se ga bodo spominjali kot človeka, ki je, kjer se je pojavil, s svojim delom ter osebnostjo, ki je izžarevala življenjsko vedrino, pustil svoj osebni pečat. stanovanji in nato dva blo« apartmaji. Mnenja so, da so vsa daljnja vlaganja v razvoj ct* K oble ekonomsko utemeljena te1 sočasni gradnji turističnih tvenih zmogljivosti. Na minuli seji izvršnega skupščine občine Radovljica •» meljito spregovorili o izgradnji kov v Bistrici. Predvsem so »t mali za to, da bi bil investitor | sko-turistična organizacija ob ganju delovnih organizacij. «* tudi, da Zoisova plana deluje izgradnji organizirano, kot m* kompleks, obenem pa naj bi skrbeli za vso infrastrukturo. Investicijo v Bohinjski Bistrici j podprli, vendar s tem, da naj " zgradila čistilna naprava in da primerno poskrbeli za zaščito n menika. Sprejeli so sklepe, ob, kupci lahko le delovne organa tem, da so proste zmogljivosti dati v uporabo gostinsko-u organizaciji. Vsi kupci se tudi primemo organizirati v poci« ško skupnost. Predvidevajo tudi.1 bi se vsi kupci vključili tudi v r zorcij za izgradnjo smučarskega | diščaKoble. Največ so razpravljali o tem, gradnja za trg primerna ali « Pojavljajo se namreč dileme, «aj j nekatere ,domače izkušnje kot dlani. Počitniški domovi so i«**— slabo zasedeni, po primer sporne gradnje turističnih rikeo^J. za delovne organizacije pa ni tr^$ daleč. Jeseničani ugotavljajo, da JY Kranjski gori, v Crtenju. kjer *!' kend stanovanja, zasedenost <*aB#fl borna in se suče okoli 10 do 1$ y^ stotkov. Najbrž bi bilo lares umol<* no razmišljati tudi o tem. ka«r*l^ kreacija je za delavca cenejša * primerna. Ze res, da gre denar \fr nakup počitniškega stanovati}* 1i iprocno obdobje tako, da je že K j ftefnje leto načrt poseka lesa ,k $ kubičnih metrov lesa, v —i načrtu pa je bila taka na-količina poseka lesa šele za E so na seji govorili o so jih na zborih kme-nov temeljne organizacije, iaetje. Kmetje so med drugim (A. zakai so različne cene lesa oi jalnih gospodarstvih Bled in Bi (Mnenja so bili, da med ceno •0Mt in desk ni pravega raz-t4 j, da je plan poseka listavcev a, ^.Predlagali so, da bi bil plan tul jjotno porabo lesa za kmete It Kismete ločen, naj bo pri do-gfg ^nju količine lesa za lastno , jim merilo tudi število govedi, s* kmet stalno redi. Preverili 0 bi tudi ceno za nakladanje 1 l Razpravljali so tudi o regresih a« ffttna gnojila in o nekaterih vprašanjih. Predvsem so junetje precej pripomb glede gozdnih cest, poti in vlak. ijna organizacija bo v pri-poskušala tudi kolektivno iti vse kmete, ki v svojih sekajo les. Teh je na blej-»azdnern območju 1750. Ciril Rozman zumljiv je zato ukrep poslovanja do konca letošnjega leta, po katerem bodo skušali čim več narediti na plavžu in v jeklarni, doseči načrtovano količino 487 tisoč ton surovega jekla in povečati letno proizvodnjo grodlja na 170 tisoč ton. Da bodo imeli dovolj dela tudi v valjarnah, bodo v prihodnjih sedmih mesecih morali z domačega trga dobiti 7.600 ton polizdelkov ter jih 44 tisoč ton uvoziti. Od ploščatih polizdelkov bodo nabavili le toplo valjane trakove, ker slabov na klirinškem področju ni moč kupiti, na konvertibilnem pa je njihova cena v Erimerjavi s ceno toplo valjanih tra-ov znatno višja. V primeru, da jih toliko polizdelkv ne bo uspelo kupiti, valjarne ne bodo delale s polnimi zmogljivostmi. Najbolj problematična bo proizvodnja v valjarni blu-ming stekel, v valjarni žic in profilov, v hladni vljami Jesenice in v profilarni ter pri izdelavi elektrod. Uvoženi toplo valjani trakovi bodo namreč največ dela dali hladni valjarni Bela. Da pa bo tudi delo v drugih valjarnah bolj nemoteno, bodo skušali v hladni valjarni Bela izpad proizvodnje nadomestiti s storitvami prevaljanja, s čimer bodo lahko doma izdelano jeklo usmerili v valjamo bluming stekel, ki izdeluje pločevino in v druge temeljne organizacije, ki jim bo po zdajšnji oceni manjkalo polizdelkov. Zapolnitev zmogljivosti bi pomenil uvoz 50 tisoč ton jekla s klirinškega področja, vendar v Železarni ocehjujejo, da zanj ni realnih izgledov. Ocena poslovanja seveda temelji na doslednem izpolnjevanju obveznosti do kupcev. Prednost bo imel načrtovani izvoz, prodaja kupcem, ki združujejo devizna sredstva in kupcem, ki so istočasno dobavitelji Železarne. Zato bodo poslej v Železarni vodili natančen mesečni pregled izpolnjevanja teh obveznosti, posebno pozornost bodo pri tem Eosvečali kvaliteti in izboru izdel-ov. Ena pomembnih nalog bo tudi zmanjšanje deleža materialnih stroškov, ki v strukturi celotnega prihodka predstavljajo kar 73 odstotni delež. Vsak odstotek znižanja materialnih stroškov pomeni prihranek v višini 140 do 150 milijonov dinarjev. Zniževanje stroškov v Železarni pomeni predvsem smotrno porabo surovin, materiala in energije. Ugotavljajo, da so normativi porabe in izpleni v nekaterih temeljnih organizacijah nad tistimi, ki so jih v preteklosti že dosegli, zato bodo morali vodstveni delavci v teh temeljnih organizacijah ugotoviti vzroke in ukrepati. Prihranki bodo toliko bolj pomembni, saj zdaj v Železarni s popravljenim letnim načrtom pričakujejo izgubo do konca leta; okoli 139 milijonov dinarjev, če se nabavne in prodajne cene izdelkov ne bodo povečale, 18,9 milijonov dinarjev pa, če se bodo povečale za 10 odstotkov. Poglejmo še spremembe, ki jih je v Železarni prinesel novi devizni zakon. Koncem februarja so ugotavljali, da v devizni bilanci nimajo pokritih okoli 10 milijonov dolarjev. Primanjkljaj se zdaj ni zmanjšal, saj uvoza ne morejo zmanjšati, ker bi manj izdelavnega materiala pomenilo manj dela in hude motnje v tako imenovani reproverigi. Novi devizni zakon pa za Železarno zapira vprašanje odplačila deviznih kreditov, bolj kot poprej pa odpira vprašanje uvoza potrebnega materiala za proizvodnjo, kar seveda pomeni večjo grožnjo za nemoteno proizvodnjo. V drugi polovici leta bodo v Železarni potrebovali 21 milijonov dolarjev za uvoz materiala za proizvodnjo, za kar bodo seveda morali uresničiti načrtovani izvoz in dogovorjeno združevanje deviznih sredstev. Dosedanji izpad pri dogovorjenem združevanju deviznih sredstev bodo skušali nadomestiti z deviznimi krediti, ki naj bi jih v višini 8 milijonov dolarjev najemi kupci jeseniške Železarne, s čimer bi izpolnili svoje obveznosti glede združevanja deviznih sredstev. Vse tudi kaže, da Železarna svojih uvoznih pravic ne bo mogla v celoti uporabiti, saj je slovensko gospodarstvo v prvih mesecih letošnjega leta doseglo manjši izvoz od načrtovanega. Tako v Železarni računajo, da bodo imeli in samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino namesto 7 milijonov dolarjev le 5 milijonov dolarjev uvoznih pravic. M. Volčjak Polovica proizvodnje na zahod V žirovski Alpini bodo letos izvozili za polovico več kot lani - Prihodnje leto bodo izvoz ponovno povečali za polovico - To je nujno, če hočejo zagotoviti material za proizvodnjo, sebi pa delo in kruh Žiri - Zaostrenim pogojem gospodarjenja je svoje dodal še zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami, ki je stopil v veljavo v začetku tega meseca. Delovnim organizacijam ostane na razpolago le približno 30 odstotkov ustvarjenih konvertibilnih deviz, drugo pa združujejo na ravni republike in federacije za skupne potrebe, energetiko in za pokrivanje oziroma odplačevanje dolgov do tujine. Žirovska Alpina je eden največjih izvoznikov v škofjeloški občini. Za letos planirajo, da bodo na konvertibilnem trgu iztržili 8 milijonov dolarjev. Ob 65 odstotnem koriščenju deviznega priliva, bi imeli na razpolago 5,2 milijona dolarjev, ob 30 odstotnem koriščenju pa je to le slabih 2,5 milijona dolarjev. Kako bodo zagotavljali potrebne devize za uvoz surovin in materialov in za druge potrebe delovne organizacije. Rešitve bodo iskali v povečanem konvertibilnem izvozu, pri uvozu in nakupu materialov na domačem tržišču bodo morali dati absolutno prednost materialom za izvoz na konvertibilno področje. Hkrati bodo iskali možnosti za zamenjavo uvoženih materialov z domačimi. Z vsem tem pa kljub temu ne bo mogoče v celoti zagotoviti normalnega poslovanja, saj bistvenega povečanja izvoza m mogoče doseči čez noč Zato v drugi polovici leta pričakujejo resne težave v preskrbi z materiali in tudi zastoje v proizvodnu. Samoupravni organi so že razpravljali o drugačni organizaciji dela oziroma o izrednih ukrepih, katerih namen je doseči dogovorjene planske cilje. Tako bodo delali tedaj, ko bodo imeli na zalogi material. Ce bo potrebno zaradi izpolnjevanja rokov pa tudi popoldne oziroma izven rednega delovnega časa. Te »nadure« bodo koristili tedaj, ko materiala ne bo. Če bodo uspeli delati normalno do konca leta, bodo dodatno delo poračunali ob koncu leta. Predlagali so tudi, da bodo delavci skupnih služb pomagali v proizvodnji, če se bo pokazala potreba. Začasno so ustavili vse večje in nove investicije. Prav tako so začasno ustavili vsa izplačila iz skladov skupne porabe, razen regresa za prehrano, regresa za letni dopust stanovanjskih kreditov in odpravnin. Ti ukreni naj bi pomagali, da bodo prebrodili težave v proizvodnji. Dolgoročno pa menijo, je treba iskati rešitve le v večjem izvozu na zahodna tržišča. Za letos so planirah 8 milijonov dolarjev izvoza, kar je za 50 odstotkov več kot leta 1981. Že sedaj pa pravijo^ da bodo morali prihodnje leto povečati še vsaj za polovico. Da bi to dosegli, bodo morali prodati na'zahodno tržišče več kot polovico proizvodnje. Čeprav je to izredno težko, pravijo v Alpini, moramo toliko izvoziti, nc glede na težave, če hočejo zagotoviti proizvodnjo, sebi pa delo in kruh. material za L. B. Delovni jubilej leske Verige Veriga iz Lesc se je uspešno uveljavila na vseh celinah — Prizadevanja za večji izvoz in kvalitetnejšo proizvodnjo — Jubilej delovnega značaja Po vojni je iz ruševin z veliko zagnanostjo delavcev zrasla nova tovarna. Že leta 1949 je bila dosežena rekordna proizvodnja 2.891 ton, obenem pa so v leski Verigi začeli izdelovati nove proizvode. Po letu 1950, ko so delavci prevzeli tovarno v svoje roke, se je proizvodnja neprestano dvigala. Po 2.793 ton v letu 1950 znaša plan proizvodnje za letos 13.277 ton. Po letu 1975 niso več beležili toliko fizičnega porasta proizvodnje, kajti dali so veliko večji poudarek kvaliteti proizvodnje ter vlogi domačega znanja. Specializacija tovarne je bila usmerjena na verige za industrijo in rudarstvo, na snežne verige, na traktorske in zaščitne verige, na kvalitetne ladijske verige in na kvalitetnejše vi- Lesce — Delovna organizacija Slovenskih železarn Veriga Lesce letos praznuje 60-letnico svojega'dela in prizadevanj za uveljavljanje samoupravljanja. Že v prvem letu svojega obstoja je leska Veriga proizvedla 360 ton verig, z leti pa je proizvodnja zelo napredovala. Že v letu 1930 je dosegla zavidljivih 954 ton, število zaposlenih pa se je povzpelo na 140 delavcev. Gospodarska kriza v tridesetih letih tudi Verigi ni prizanesla, saj je proizvodnja padla na polovico, svoj vsakdanji kruh pa je izgubilo 40 delavcev. Delavci so pripravili splošno stavko. Potem so se razmere začele boljšati, največja predvojna proizvodnja pa je znašala 2.217 ton leta 1&39. jačne izdelke. Veriga se je pred leti združila z Lskrino tovarno industrijske opreme tudi s proizvodnim programom industrijske pnevmatike in hidravlike. Pred sedmimi leti so organizirali in ustanovili Šest temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Leska Veriga se tudi uspešno vključuje v mednarodno delitev dela in svoje izdelke izvažajo na vse celine. V izvozu letošnjega leta naj bi dosegli 7 milijonov dolarjev. Ob današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja pa v Verigi niso brez težav, zato so se odločili za nekatere nujne notranje ukrepe, da bi si zagotovili kvalitetnejšo proizvodnjo. Svojih 60 let bodo praznovali delovno — do konca letošnjega leta bodo posamezne temeljne organizacije združenega dela med seboj tekmovale v racionalnejši in kvalitetni proizvodnji. D. Sedej 1EĐA PREDSEDNIKOV MNJSKIH OBČINSKIH SKUPŠČIN anašnji čas ie dopušča lagodnosti * f$.Ivan Justinek: »Težke mednarodne razmere, za-L; Jfenost našega gospodarstva in razbijanje enotne- * i Jugoslovanskega trga se boleče odražajo tudi v r« nuuikem gospodarstvu. Dolgoročnejše naložbe v * liftvitev gospodarskih razmer se ne obrestujejo čez k* ^Krizno obdobje pa je spodbudno v tem, ker sili k l* fljtemu delu in večji odgovornosti njih mesecih nenehno aktualno vprašanje, ali bo zadosti surovin in reprodukcijskih materialov in ali bo moč stalno zagotoviti delo. Sicer pa je v Kamniku problemtaično tudi področje gostinstva in turizma. Kljub ugodnim prirodnim pogojem je le-to povsem na tleh. Tudi v bližnji prihodnosti ne pričakujemo izboljšave. Potrebovali bi na novo zastavljene organizacijske zasnove te gospodarske veje. Čeprav tb področje prinaša malo dohodka (celo izgubo), še manj pa deviz, bo treba misliti na drugačen, celovitejši koncept razvoja. » 1 Kamnik — Med p red se d-ioi ,jfi gorenjskih občinskih 5 i |*pfchn je tokrat naš sobe-^nik Ivan Justinek, mata l jšm sociologije, predsednik i b »apačine občine Kamnik, ir /)mni£ke gospodarske teža-ia t,»e ne razlikujejo od sploš-ir #,jprav tako je njihova obla* »j/J/iva točka mednarodna ti '/iitev dela. .Kamniško gospodarstvo mJ |t*r ne izvaža malo, vendar 1 1 ka in in m.e;;.. ščine, - o imenovanju predstavnikov upravne organe organizacij, Podmzm.1* Knlnj *** zdm*e™Sa dela V svet pri SDK družbene skupnosti v samo- ščino delegira po 6 delegatov. ?pi funkciji sta stalna delegata piedsenH nik občinske skupščine in predsedn^p izvršnega sveta. Za skupino delegatov, ki bo po^JJ* ljala delegate na skupščino goreajBP skih občin, so predlagani naskdnjjjN kandidati: 1. Cepin Matjaž, p občinske skupščine; 2. ČADEZ Helena, Skupna s kovna služba SIS, Grohar naselje 8, Škofja Loka; 3. DEMŠAR Stanislav, Alpetc Log 40; 4. DUIC Miro, KZK. „ Trgovina na debelo. Podhibnik Skofja Loka; 5. GARTNER Jakob, Novi svet Škofja Loka; 6 JAN-BLAZlC Mirjam, L1 Groharjevo nas. 11, Škofja Loka; 7 KEJ ZAR Ivan, GG-TOK C darstvo, Podlubnik 8, Škofja 8 KEJZAR Leopold. K; 4, Škofja Loka; 9 KEPIC Ivan, SGP T* TOZD Komunalne dejavnosti, narjevo nas. 26, Skofja Loka; 10. KOKAL Vanjo, Osnovat »I. Tavčar«, Stara vas291: 11. KOŠIR dr. Anton, Oa*-ztiravstvo Gorenjske. Kidrič*** Škofja Loka; \2. LEBEN Ludvik. ABC . ka »Loka«, Frankovo nas ?0, Loka; 13. MOLE Vanjo, Alpini. čeva 197; 14. OBLAK Milan. Opale 2; 15. OBLAK Tomaž. Alpet*«,. Partizanska c. 47, Škofja Loka; 16. PETRIC Peter. Jelovica, lubnik 160. Skofja Loka. 17. PINTER1C Miro. hvrtei«^ skupščine občine, Partizanska Škofja Loka; 18. RAKOVEC Anton. Partizanska c. 42. Skofja Loka 19. TAVČAR Anton. LB. enoH^ Škofja Loka, Otoki 9. Železniki kmetovakca KRATj 20. TRCEK Marjan. ra vas 178. Alpiru. $U ■ J2 ,22. JUNIJA 1982 KULTURA 5. STRAN GLAS rlasbeni dogodek na Jesenicah 10. junija je bil v gledališču Tone Čufar na Jesenicah in za Gorenjsko edinstven glasbeni dogodek: koncert laladinakih mešanih zborov — Domači mešani mladinski »zbor Blaž Araič je povabil v goste mešani mladinski pev-[tor Tehnik, ki deluje na Tehniški šoli v Celiu iaoae predstavili gostje. Občuje treba zagnanost in prid-cev, še posebej pa skoraj smelost dirigentke Dragi-e, da so v izredno kratkem zbor je nastal šele v letoš-ifokkem letu — obdelali težak, za začetnike kar pretežak t Napake, ki so bile pred-intonančne, smo jim vsi, ki i kakšnimi težavami se nastajajoči zbor (nekateri kar stalno), z lahkoto Tehnik je pevski zbor lp lole, ki je hitro spoznala in tek možnost, ki jo ponuja usto izobraževanje: za osnove to umetnosti v okviru pred-1 ametnostna vzgoja bi vsaka <■ lola morala pridobiti kvalifi-*B glasbenega pedagoga, kate-•loga ni samo z levo roko odtod predpisano učno snov, za-i nomcem neka i primerov s ib kaset in pobrati (žal res Men) honorar, ampak mora to, m j tistim, ki to žele in so " i, ponuditi priložnost, da se o ukvarjajo z glasbo. Šolski »Aor je zagotovo najprimer-I oblika takega delovanja, saj itizke stopnje glasbene osve-pri nas na instrumentalno * moremo niti pomisliti. Seve-i nasbeni pedagog sam ne more » napraviti. Za " ustanovitev umora najprej ogreti vodstvo posredni i z likovnost j o 'Šolskem centru za blagovni «et v Kranju so v preteklem ta pripravili razstavo likov-adelkov učencev tamkajšnje * likovni pedagog tovariš /a&pa je na razstavi razdelil f»«ov po posameznih letni-- od pisanja črk, oblikovne barvne obdelave ploskve, *» perspektive, izdelave orna-okrasja do plastič-icij in izdelave pla-I Posebej zanimivi so pri-»tilizacije dane predmet-naatajanja abstraktnih slili kompozicij in vključe-raznolikih objektov v i omamentalno vrsto. Liti pedagog se izogiba orna-buiih motivov, ki imajo izvor v svetu ljudske umet-ker so zaradi dolge rabe in ja postali nezanimivi, ja pri načelu, da or-it nastaja tudi danes, iz drugačnih oblikovnih in drugačnih potreb kot i Km kaže, koliko koristi učencem v trgovini in aktiven stik z jo, še posebej "pri obliju njihovega okusa, ki je pnudbi blaga ne samo pri-Ijiv, temveč tudi neogibno Cene Avguštin šole in omogočiti njegovo delovanje. Na osnovnih šolah je zborovsko petje vsaj za silo urejeno. Za področje usmerjenega izobraževanja pa Zavod za šolstvo, ki odloča o pedagoškem delu v šolah, še ni rekel besede, ki bi vodstva šol obvezovala gojiti zborovsko petje. Torej zbora ni treba imeti in kjer sami ne čutijo nujnosti, da kulturna ustanova goji kulturne dejavnosti, jih beseda osamljenega glasbenega pedagoga (ali likovnega, ali...) ne bo premaknila iz samozadostnosti. Tudi področnim združenjem pevskih zborov in glasbenim odborom pri občinskih ZKO se tu kaže široko in nujno polje dela. Samo kdo bo začel? In kdaj? V drugem delu koncerta pa so nastopili gostitelji. MMPZ Blaž Arnič ni šolski zbor, kakor gostujoči zbor Tehnik, ampak sekcija Pevskega društva Jesenice in je nastal po razpadu gimnazijskega zbora. Tokrat se nam je pokazal v novi luči, kakršnega nismo bili vajeni, čeprav je že dobil priznanja na celjskem festivalu in republiški reviji v Zagorju. Ce so bile prve tri skladbe starih mojstrov Gallusa, Bacha in Mozarta še rahlo tipajoče, zvočno in interpre-tacijsko ne popolnoma dorečene, pa nam je Hindemithova miniatura Srna odprla vrata v izbrano mucizi-ranje, kakršnega nam lahko ponudi samo dober pevski zbor. Zvrstilo se je še šest del šestih še živečih slovenskih skladateljev, kar razločno kaže zborovo željo izvajati čimveč domačih, po možnosti sodobno pisanih del. Seveda pa skladatelji, ki so usmerjeni v sodobnejše tokove oblikovanja zborovske literature, obi- čajno postavljajo pred izvajalce mnogo večje zahteve, kakor preprostejše, tradicionalno pisane skladbice, iz katerih večina naših zborov sestavlja svoje programe. Priča smo bili smelo zastavljenemu načrtu, ki so ga mladi pevci pod vodstvom dirigenta Romana Ravnica z veliko mero okusa, pa tudi pevskega znanja znali uresničiti. Zelja in volja realizirati novejšo domačo glasbeno tvornost je gotovo vredna vse pozornosti in priznanja, pa tudi moralne in materialne podpore tistih, ki jim je naložena skrb za napredek kulture v jeseniški občini. Janez Močnik Vabilo v delovne organizacije Radovljica — Radovljiška Zveza kulturnih organizacij se je že lani izkazala kot dober prireditelj območnega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga za mlade literate vsako leto pripravi Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Tako je tudi letos z organizacijo območnega srečanja, ki bo med 15. septembrom in 15. decembrom v Radovljici. Da bi bil odziv čim večji, so te dni razposlali vabilo tudi v delovne organizacije. Ob prebiranju glasil delovnih organizacij so namreč opazili, da je v njih večkrat moč najti zanimive literarne poskuse, ki pa niso deležni pozornosti, ki bi kim jo veljalo posvetiti. Verjetno pa pisci, ki priobčujejo svoje prispevke v glasilih delovnih organizacij, ne vedo za srečanje pesnikov in pisateljev začetkov, saj običajno iz delovnih organizacij ni nikogar, ki bi se odzval razpisu zveze kulturnih organizacij. Slovenska pesem onstran oceana V Združenih državah Amerike, Kanadi, Latinski Ameriki, Avstraliji, zahodni Evropi in še marsikje po svetu žive Slovenci, ki jih je v tujerodno okolje gnala gospodarska kriza predvojnih desetletij. Druga in tretja generacija že odraščata daleč od matične kulture, vendar je v nacionalnih skupnostih še slišati slovenski jezik. Čeravno ne v govorjeni besedi, ki so jo že vso izpodrinile angleščina, Španščina, nemščina, pa vsaj v pesmi, ki še vedno ohranja slovenstvo. Da bi kulturo Slovencev, že več generacij živečih v tujini, iztrgali pozabljanju, Slovenska izseljenska matica ohranja stike s slovenskimi društvi po svetu. Posebno pozornost pa posveča slovenski kulturi. Kjer je slišati slovensko pesem, so doma Slovenci. Tako je vodilo mnogih po svetu, ki se zaradi svojih korenin čutijo Slovenci. Temu načelu sledi Slovenska izseljenska matica, ko Slovencem po svetu pomaga ohranjati narodno pripadnost. Vsako leto odhajajo njeni člani v središča, koder živi največ izseljenih Slovencev, prinašajo jim novice iz domovine, seznanjajo jih s spremembami, ki smo jih doživeli v zadnjih desetletjih, izseljenci pa so posebno veseli tiskane slovenske besede, še bolj pa pesmi. Celo tisti, ki *W*ka pesem v Podnartu - Izredno lep in doživet kulturni 1^ pevci moškega komornega zbora DPD Svoboda Pod na rt pod mm svojega dirigenta Egija Gašperšiča v soboto zvečer pripra-^ \imacinom. Na vrsti je bil namreč 17. letni koncert, ki ga vsako »pripravijo doma in dvorana je vsakič nabito polna. Tudi tokrat. ^ j,., "» i'J\ IM H"4H T(W M*. tnm je prijetno povezovala Branka Kane. - Foto: D. Dolenc jim slovenščina zveni samo še kot nekaj znanega, se ob melodiji slovenske narodne pesmi znova čutijo Slovence. Slovenska društva, ki so iz zavesti slovenstva izrasla v mnogih tujerodnih okoljih, naj zveste je gojijo prav slovensko pesem. Čeprav je njeni ubrani slovenski melodiki pri-taknjen tuji naglas, čeprav v umetniškem smislu ni vedno neoporečna, moramo biti prizanesljivi, saj pesem izvira iz narodnostnega nagiba. Slovencem doma so kulturna prizadevanja rojakov na tujem domala neznana. Redko imajo Eriložnost iž prve roke spoznati, ako žive izseljenci, redko slišijo njihovo pesem, iz katere je čutiti pripadnost matični domovini. Izseljenci se sicer vsako leto zbirajo v domovini, vendar kratkotrajni obiski z morebitnimi skromnimi koncerti in drugimi kulturnimi manifestacijami običajno hitro zbledijo v zavesti doma živečih Slovencev. Letos se bodo izseljeni Slovenci znova sestajali z rojaki v domovini. Na osrednji slovenski izseljenski prireditvi, izseljenskem pikniku v Škofji Loki, bodo prikazali tudi svoje stvaritve, ki izvirajo iz težnje po ohranjanju materinega jezika. Troje zborov in ansamblov bo letos prišlo z one strani oceana. Moški pevski zbor »Triglav« iz Sydneya v Avstraliji, »Jadran« iz avstralskega Melbourna in zahodnosilvanska harmonikarska skupina iz Pitts-burgha v Združenih državah bodo pokazali, kako živa je slovenska pesem. Vsi trije se bodo že pred izseljenskim piknikom predstavili rojakom po Sloveniji. Dva tedna junija (prispeli so že v soboto) bodo izrabili za kratko turnejo po slovenskih krajih. Na Gorenjskem bodo gostovali 3. julija na škofjeloškem izseljenskem pikniku, dan poprej bodo koncertirali v Cankarjevem domu v Ljubljani, harmonikarji pa se bodo v četrtek, 24. junija, ustavili v Kamniku. D. Žlebi r HAZARD NA JESENICAH JESENICE - Za zaključek svoje zimsko-pomladanske- sezone bo ansambel Hazard iz Ljubljane v četrtek, 24. junija nastopil na Jesenicah. Svoj nastop bo ansambel Hazard imel ob 19. uri v kinodvorani Radia na Jesenicah. Ansambel je. za ta koncert pripravil urico in pol prijetnega razvedrila svojih uspešnic in tudi novejših skladb. Za veselo razpoloženje bo poskrbel štajerski humorist Pranček Smola. Pripravili bodo tudi nagradno žrebanje vstopnic. -rih Z bogatim kulturnim sporedom napolnjena proslava - Minuli petek je delovni kolektiv Elektrotehničnega podjetja iz Kranja proslavil 35-letnico dela. Proslava, ki so jo pripravili v Domu JLA, je bila istočasno prijeten kulturni dogodek, sai so jo napolnili z bogatim kulturnim sporedom, ki je bil seveda veliko bolj mikaven kot dolgi slavnostni govori. Nastopili so Koroški akademski oktet, dramski igralec Polde Bibič in pantomimik Andres Valdes. - Foto: M. Ajdovec Znamenita Sadnikarjeva zbirka v gradu Zaprice V renesančnem gradu Zaprice v Kamniku postavljajo razstavo znanega kamniškega zbiralca starin in mecena umetnikom prve polovice tega stoletja Josipu Nikolaju Sadnikarju - Pred osemnajstimi leti so Sadnikarjevo zbirko odkupili od dedičev, že dlje pa živi misel, da bi jo verno prikazali občinstvu — Otvoritev razstave 24. junija Kamnik - Prireditelji in muzejski strokovnjaki kamniškega muzeja že dlje časa želijo iztrgati pozabi znamenitega domačega zbiratelja starin in mecena Josipa Nikolaja Sadnikarja, ki je leta 1883 začel kopičiti zbirko najrazličnejših predmetov zgodovinske vrednosti. Leta 1964. je Muzej Kamnik od Sadnikar-jevih dedičev odkupil obsežno zbirko, zdaj pa jo namerava v gradu Zaprice predstaviti širši javnosti. Z njo nameravajo osvetliti zbirateljevo osebnost, zgodovino in pomen zbirke za širši slovenski kulturni prostor. . Josip Nikolaj Sadnikar je bil po poklicu živinozdravnik. Ko je služboval na kamniškem, se ga je polotila zbirateljska strast in od hiše do hiše je nabiral eksponate zgodovinske in etnografske vrednosti. Z njimi je napolnil tri sobe in hodnik svoje hiše. V šestih desetletjih (vse do smrti leta 1952) je zbral 400 predmetov, kar je tedaj pomenilo eno največjih zasebnih zbirk na Slovenskem. Del te zbirke je kamniški muzej odkupil in jih jel strokovno obdelovati in muzejsko vrednotiti. Po dolgotrajnem zamudnem delu zdaj zbirko predstavlja javnosti. Sprva so nameravali zbirko ohraniti kar v nekdanji Sadnikarjevi hiši vendar so se slednjič odločili, da jo bodo le del razgalili v gradu Zaprice. Razstava izpričuje raznolikost Sadnikarjevega zanimanja za preteklost domačega kraja in njegove zgodovine, skrb za to, da se iztrga pozabi vsak najpreprostejši predmet vsakdanje rabe, ki priča o navadah načinu življenja in omiki preteklih generacij. Na razstavi bo videti šte- vilne predmete, ki so bili del dekora-tive bivalnega oklja meščana ali kmeta, predmete, ki so jih stoletja uporabljala preprosta kmetiška ali svetovljanska meščanska gospodinjstva. Krhke florentinske svetilke, oljenke, ključavnice, solnice, čutari-ce, popotne palice, imenitne tobačni-ce, vse to bo prihodnji teden na ogled. Sadnikarja pa so mamila tudi arheološka odkritja. O tem njegovem zanimanju pričajo številni drobni predmeti, prstani, sulice, sekire, ki se jih drži patina tisočletne zgodovine. Tudi arhivsko gradivo dokazuje, da se je Sadnikar zvesto zapisal zgodovini. V svoji zbirki je nakopičil številne listine in rokopise, ki spadajo v čas od 14. stoletja do današnjih dni. Med posameznimi primerki se mnogi odlikujejo po svoji likovni in kulturno zgodovinski * vrednosti. Med njimi je tudi primerek, ki priča o začetkih slovenske knjižvnosti, knjiga Pentatevh (Petoknjižje), to je pet knjig stare zaveze v slovenskem jeziku Jurija Dalmatina iz leta 1578. Tudi med predmeti slovenske ljudske umetnosti je nekaj biserov: zlasti izvrni so hišni oltarčki in svečniki ljudskega rezbarja Lovrenca Erzarja iz Nasovč pri Kamniku. Razstavo znamenitega zbiratelja, ki je v svojem »salonu« zbiral krog sebe kamniške in slovenske boheme iz začetka tega stoletja, bodo odprli v četrtek, 24. junija, ob 18. uri. Hkrati bo izšel tudi izčrpen katalog, ki poleg fotografij eksponatov objavlja tudi obsežno Sadnikarjevo korespondenco. D. 2. Večer s slovenskimi književnimi prevajalci Tema je tokrat ljubezen Radovljica - V petek, 25. junija, ob 20. uri bo v Šivčevi hiši radovljiška Zveza kulturnih organizacij pripravila tretje srečanje s slovenskimi književmmi prevajalci, izredno mikavno in takorekoč edinstveno prireditev, ki se je udomačila v radovljiškem mestu. Mikavna zavoljo tega, ker književni prevajalci pri svojem ustvarjalnem delu običajno ostajajo v senci, nepoznani; edinstvena zavoljo tega, ker podobne v Sloveniji ni. Da je našla svoje mesto prav v Radovljici ima največ zaslug naša prevajalka Alenka Bole-Vrabec, ki svoje prevajalce pripelje v goste. , Prvo srečanje svojega tematskega kroga še ni imelo, lani je bilo ubrano na temu humorja, letos bo na temo ljubezni, od sublimirane simbolnosti do žive erotike. Predstavljeni bodo večinoma novejši prevodi, ki jih bodo tolmačili igralci Linhartovega odra iz Radovljice in Prešernovega gledališča iz Kranja. Tolmačili, ne zgolj recitirali, kar bo posebna privlačnost večera. .... Gostje večera bodo književni prevajalci, katerih prevode boste imeli priložnost spoznati: Dušan Ogrizek, Jože Udovič, Marjan Stro-jan. Primož Simoniti, Alenka Bole-Vrabec, Drago Bajt, Stanka Rendla in Branko Madžarevič, letošnji Sovretov nagrajenec, ki mu bodo na srečanju izkazali posebno pozornost. Natančneje poglejmo še spored večera. Igralci bodo interpretirali naslednje prevode: maorsko pravljico »Ueniiku in Dekle nebesne meglice« v prevodu Dušana Ogrizka, Vladimirja Vidriča »Na Nilu« in »Nokturno« v prevodu Jožeta Udovica, Andrevva Marvvella »Svoji plahi ljubici« in Johna Donneja »Brez naslova« v prevodu Marjana Strojana, Apulejevega »Zlatega osla« ali »Kako je Lucij stregel čudni strasti bogate gospe« v prevodu Primoža Simonitija, Miguela Angela Asturiasa »Krstnik in Šaloma« v prevodu Alenke Bole-Vrabec, Guillaumeja Apollinaireja »Umorjeni pesnik« v prevodu Branka Mad-žareviča, Milana Komneniča »Ostroga za njene boke« v prevodu Draga Bajta in »zgodbo (iz 1001 noči) o Muru ad-Dinu in pasarici Marijami« v prevodu Stanke Rendlove. O LAS 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA MM* MM* MM* MM* MM* MM* MM* LETA 0 dogajanjih na Kitajskem so nas vrsto let poučevala prej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico Mao Zedong je umrl 6. septembra 1976. Mesec in štiri dni pozneje je bila v Pekingu aretirana takoimenovana »tolpa četverice«, katere osrednja osebnost je bila Maova vdova Jiang Qing. Začela se je de-montaža oblastne in ideološke strukture, ki je nastala med kulturno revolucijo. Veletok kitajskega nacionalnega življenja se je začel počasi vračati v svojo normalno strugo. Ta proces, ki je z bolj ali manj silovitimi erupcijami trajal prav do leta 1980, je opisan v knjigi »Maoistična apokolip-sa«, za katero sta zbrala pričevanja na Kitajskem in jo napisala Claude in Jacques Brovelle, iz katere je vzeta snov za ta članek. »Ko so 9. septembra 1976 okrog štirih popoldne vse radijske postaje oznanile, da je umrl Mao Zedong, je nemalo ljudi planilo v jok. Toda prvi čustveni pretres je kmalu minil. Nič podobnega kot ob smrti Zhou Enlaija; takrat je žalost naraščala z vsakim trenutkom. Ljudje so bili naravnost neutolažljivi, ali vsaj večina ljudi...« Tako se dogodka spominja Sun Chengli, ki ga je doživel takole: »Tistega 9. septembra sem si pred četrto uro nataknil trenirko. Moje košarkarsko moštvo bi se namreč moralo čez nekaj minut pomeriti z univerzitetnim moštvom s Fudana. V oblačilnicah, kjer smo se ze oRrevali, smo govorili samo o tekmi . . . Nenadoma pa je v zvočniku, ki je bil priključen na radijsko postajo, nekaj zaškrtalo. Oddaja je bila prekinjena in napovedovalec je rekel, da bodo čez nekaj trenutkov prebrali zelo važno sporočilo centralnega komiteja. Vsi smo obstali; eni z majico v rokah, drugi z eno nogo v hlačnici, drugi s copato v roki... Obmolknili smo in čakalk Čez nekaj sekund so se zaslišali prvi toni žalne koračnice. Takoj smo vedeli, za kaj gre! Tega leta se je »to« zgodilo že tretjič: najprej je umrl Zbou Enlai, potem Zhu De in sedaj Mao Zedong. Čez nekaj minut je radio potrdil: .Predsednik Mao Zedong, ustanovitelj kitajske partije in ljudske republike Kitajske, je umrl.' Niti besede ni bilo slišati, niti krika: samo tišina. Samodejno smo zložili majice in drugo opremo v omarice. Tekma je bila odpovedana. Življenje se je povsod ustavilo: v uradih, v predavalnicah, po univerzitetnih hodnikih, na trgih in ulicah. Povsod grozo vzbujajoč mir. In takrat so nekateri planili v jok. Ljudje so vedeli, kaj so izgubili, niso pa vedeli, kaj jih čaka. Pozneje smo govorili med prijatelji: Mao je narodni junak. Imel je velike zgodovinske zasluge, tega ne more nihče zanikati. Spominjam se, da sem bil presenečen, ko sem slišal tako govorjenje samo nekaj ur po njegovi smrti. Kot da bi kdo dejal: Mao bo ohranil svoj ugled po smrti, maoizmu pa so štete ure. Zvečer so moji v družinskem krogu govorili: Le kaj ga je pičilo, da je začel kulturno revolucijo?' Tega ni mogel nihče razumeri ali pa so megleno doumevali. Zelo kmalu pa so ljudje že začeli govoriti, da je Mao pred smrtjo zagrešil veliko napak, hudih napak, tudi zločinov. Res nenavadno, kaj vse sprosti smrt: še ve- 6"bramba Čer pred njo se nihče iz družinskega kroga ne bi drznil misliti v tej smeri, kaj šele govoriti. Nekoliko kasneje je potrkalo na vrata. Bila je soseda, stara Zhou, ki se je baje prišla sposodit lonček k moji tašči. Ženski sta se zaprli v kuhinjo in stara Zhou je z nosljajočim glasom zatrjevala: ,Saj sem vam povedala ... Ni moglo biti drugače, po takih znamenjih se človek ne more motiti. ..' V mislih je imela poletni potres. Kadar so prej umirali cesarji, so se najprej sprostili naravni elementi in napovedali dogodek. Zanjo je bila stvar jasna: hoteli so se norčevati iz modrosti prednikov in starih verovanj, pa je prišlo maščevanje. Predniki so se maščevali in pokazali, da so še tu; nič se ni spremenilo... Komunisti niso mogli spremeniti naravnih zakonov ... VENCI IZ PAPIRNATIH ROŽ Naslednjega dne je življenje steklo normalno. Povedali so nam, da bo naše glavno opravilo, delati vence iz papirnatih rož. Vse do 18. septembra, ko je bil po-greb, smo po nekaj ur pletli vence. Ozračje je postalo sproščeno, med delom smo klepetali in celo kaka šala je padla. Ni res, kot so poročale nekatere zahodne agencije, da je prihajalo do množičnih izbruhov histerije: Mao vendar ni bil isto kot Zhou Enlai! V času od 9. septembra do 6. oktobra sem štel, kolikokrat se je kakšna osebnost pojavila v javnosti. Bil sem prepričan, da bo postal Zhang Chungqiao, teoretik pozneje še ,tolpe četverice', ministrski predsednik. Na srečo se ljudje motijo! Tisti jesenski dnevi so minevali enolično. Vsaj navzven. Vsi so Čakali. V bližini Pekinga so bili vojaški manevri. Čudno! Potem so v noči na 8. oktober tuje radijske postaje sporočile najbolj neverjetno novico: .Dvorni prevrat v Pekingu! Tolpa četverice je za zapahi.' Ljudje so sr-meli oči in niso verjeli. Ne svojim ušesom ne svojemu razumu. Po Glasu Amerike je novico ponovila britanska BBC: .Četverica je padla'. Morda se motijo? Nihče ni ničesar spraševal, večina pa je naravnala svoje sprejemnike na tuje postaje. Dne 10. oktobra so v delovnih organizacijah novico uradno potrdili. Brez slehernega komentarja. In začel je delovati '.afriški telefon'. ,So vam povedali?' ,Da, povedali so. Tudi v tovarni, kjer dela žena, so povedali.' ,Pd vseh podjetjih so povedali ...' Torej je res! Četverica je padla! Bili so prizori množičnega veselja in histeričnih izbruhov. Tokrat so-tuje agencije poročale resnico. Zvečer sem se doma od veselja valjal po tleh in. se smejal. Zena je rekla, da je tako srečna kot tistega večera na začetku kulturne revolucije, ko sva se prvič skrivaj na biciklu odpeljala na sprehod. ,Chengli,' mi je rekla, ,saj si znorel. Otroka od razburjenja ne bosta mogla zaspati...' Jaz pa sem jo zavrnil: ,Cesa neki se še bojiš? Četverice ni več... Četverica je padla. Ali veš, kaj to pomeni!' Toda Yenchun — moja žena — je po naravi previdna. Brez njene modrosti bi bil med kulturno revolucijo zagrešil kdove kakšno neumnost. Tudi tokrat je ohranila hladno glavo ...« DENG XIAOPING JE ZBIRAL PRISTAŠE Ze več mesecev je bilo čutiti nekaj v zraku. Od januarja 1976, ko je umrl Zhou Enlai, se v enotnem in monolitnem centralnem komiteju vrstijo spetka za spletko, nesoglasja se očitno poglabljajo, kar pričajo tudi uradni, kasneje objavljeni dokumenti. V tem času je Deng Xiaoping v popolni nemilosti. Konfiniran je na jugu države; blizu Kantona je vzpostavil svoj politični štab. V kaznilniškem avtomobilu, ki mu ga je dala na razpolago kantonska policija, se varno in diskretno vozi po deželi in prireja tajne sestanke. Bolj diskretnega prevoznega sredstva mu ne bi mogli najti. Čete v Fuzhouju, Nankinu in Kantonu so na njegovi strani. V politbiroju vsakdo prešteva svoje pristaše. Šef kantonskega vojaškega okrožja general Xu Shivou in prvi sekretar province Guandong VVei Guoqing sta s svojimi četami in svojim političnim štabom na strani Deng Xiaopinga. Denga podpira tudi stari maršal Ye Jianving, podpredsednik vojaške komisije pri CK in najstarejši član CK; podpirata ga maršal Lui Bocheng in veliki zakladnik Li Xiannian, ugledni ekonomist in finančnik. Deng ima torej v politbiroju pet pristašev od šestnajstih članov. Manjšina, ki sicer lahko zastavi pot »revolucionarjem«, to je tolpi četverice, toda ta manjšina ni dovolj, da bi četverico utišala in ji zamašila usta. 12 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO .ftbramba Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (29. zapis) V prejšnjem zapisu sem se dotaknil pravljic in legend o Šmarni gori. Vendar pa moram brž zatrditi, da ljudje niso romali na Goro zaradi kakih čudežnih ozdravljenj. O teh ljudski glas nikoli nf govoril, pač pa je veljala šmarnogorska Marija po-c božnim ljudem le kot priprošnjica in pomočnica v najrazličnejših stiskah in življenjskih tegobah. N TURNC POD GRMADO enavadno odkritje je pomenil mladim kmalu po koncu prve svetovne vojne pravcati ple-i svet v zahodnem podnožju Grmade, tik nad Vikrčami. Ko je prave gorske stene še vklepala ledena zima, je skalovje pod Grmado bilo že kopno in toplo. Seveda so Turne in bližnje apnenčaste (in dolomitne) stene domačimi že prej poznali, imanovali so kraj kar »v Skalah«. Za vadbeno plezanje pa so jih odkrili šele ljubljanski Športniki (gozdovniki in planinci). Kraju so vzdeli posrečeno ime »plezalni vrtec«. Ni pa bil ta »vrtec« povsem nenevaren — saj se je v teh skalah že tedaj (7. novembra 1926) ponesrečil znani alpinist Alojz De Reggi. Ki pa je prej že večkrat preplezal Triglavsko severno steno ... UČNA POT Slepo divjanje nevzgojenih mladih ljudi po gorskih stezah že od nekdaj ni bilo všeč resnim in pravim gomikom. Zato so se vzgojitelji že vrsto let trudili, da bi mladino popeljali v gore na organiziran način. Da bi hodila v naravi z videčimi očmi in odprtim srcem za vse lepo. Tako so hodile že v letih med obema vojnama skupine gozdovnikov in skavtov na planine, v gozdove in k morju. Eden najboljših takih spremljevalcev - pedagogov na skupinskih izletih je bil Pavel Kunaver, ki je prav v teh dneh dobil za svoje delo ljubljansko Župančičevo nagrado. No, tako učno pot — trasirano in zaznamovano — sta pred leti uredili po šmarnogorski Grmadi Gozdno gospodarstvo Ljubljana in komunalno podjetje »Rast« ob sodelovanju Planinskega društva Šmarna gora. Smoter te poti je, pokazati radoznali mladini (pa tudi starejšim, ki so po srcu tudi še mladi!), kaj vse tankovestni opazovalec, ljubitelj narave, lahko vidi tako blizu Ljubljane. In prav Grmada kaže toliko različnih drobnih lepot, bodisi botaničnih, zooloških ali mineraloloških. Sto in sto drevesnih vrst, grmičevja in nizkega rastlinstva. Tu so ptice, mala divjad, metulji, žužki, plazilci - kdo bi le mogel našteti vse, kar lahko videče oči uzro na tej lepi in dostopni gori tako blizu ravninskega sveta. Učna pot vodi krog in krog Grmade, na oštevilčenih stojiščih ob poti so opozorila: tu vidiš strnjen gozd hrasta — građena, tam spet združbe rastlinskih vrst, ki jih drugje ne vidiš tako nazorno; pa spet opozorila na sestavo tal (skrilavce, dolomit, peščenjak, naplavine.) Celo Blagajev volčin se je udomačil v tem svetu pa tudi cela vrsta cvetja, znanilca planinske flore. — Med kameninami so tu opazni sledovi rud. -dbramba- diviziji »Brandenburg« prav za Skalnat steber »Turne« nogorsko Grmado. pod šmar- Ne bo napak, če povem za les« železov kršeč, ki je tako omami! srečnega kmeta iz Erjavčeve oo\ »Ni vse zlato, kar se sveti« MATJAŽEVA JAMA udi svojo »podzemljske* ima Šmarna gora. To votlina na pobočju tik nad J* severnozapad ima po bližnji bneS^doSacm ji prav, »pn Matjažu«. Jama L kana, na vrhu pa ima Z£ u odprtino. *&-m pa ima Prirodoslovca Ralr Hacqneta, ki je tod 180 leti, je jama ski pantheon, ki La Rofonda. raziskoval opominjala na ga sicer imenujej ČAS OKUPACIJE S nil. Ko strmine partizanske Smartnega kdaj strojnice ali cel se partizani na Š prva, do leta 1943. je bilo n£p Gori vse mirno. Vse kale. dJC se okupator zanjo niti ni tmefli - pa so pričele prihajati *Ljj patrulje, so ULm pa kdaj zaregljaMtj o minomet. Vendafi Šmarni gori nikolL niso zadrževali. Kljub temu p* okupator od časa do časa »prečesawlg| Goro s kako močno hajko, a vseleEj zaman. Tudi »V Skale«, tam okn^E, Turnca se ni podajal; le z vrha dol j»| zmetal nekaj deset ročnih granat. A, slepo. V zadnjem letu tudi hajlt MET bilo več, kar je prišlo prav paruna-Lfr skim kurirjem, da so bili razmeromat, varni na svojih poteh. (Ena od *kyrt strmih steza se še sedaj imenujvC^ »Partizanska pot«.) Zato na Gori niln nobenih posebnih partizanskih rftrj\(j ležij ali pomnikov. Pač pa jih je temL^ več v podnožju: v Pimičah. Tacnui^ Zavrhu, Šmartnu. Povodju idr Net smem iti mimo groba neznanci;;* partizana, ki se nahaja \ K^'jA« »Turškega znamenja« ob cesti »»' Zavrha na Sedlo. _dbramba Vsi so molčali in napeto sledili njegpvim besedam. Hitler pa je imel tudi pripombo v zvezi z načrtom. »Nisem opazil, da nameravate uporabiti enote divizije .Brandenburg', čeprav so dobro izurjene prav za specialno vojskovanje,« je dejal Hitler. v »Sem, firer,« je hitro pripomnil von NVeichs. ».Brandenburg' se pripravlja za maskirano dejstvovanje v zaledju.« »V redu. Dalje, letalstvo mora tudi biti močno. Rendulic bi moral že sedaj vedeti, kaj imajo na voljo,« je dejal Hitler. Nato je bilo razgovora o tem konec, von VVeichs pa je prešel na poročanje o celotnem stanju v jugovzhodni Evropi. Še posebej se je zadržal pri osvajanju dalmatinske obale in večjega števila otokov. ZAKAJ JE PRIŠEL POROČNIK KIRCHNER? Nekega popoldneva proti koncu oktobra 1943 se je v Banjaluki iznenada in skrivoma pojavil nacistični poročnik Kirchner. Dotlej se je zadrževal v avstrijski vasici VVelersdorfu pri Badnu, kjer je s svojo posebno četo, imenovano »enota Kirchner«, imel vohunsko-diverzantski in padalski pouk. Kirchner je v to vstajniško bosansko mesto pripeljal svojo četo, ki je imela kakih 90 pripadnikov, v kamionih, prekritih s plahtami, in takoj krenil naprej v trapistovski samostan, kjer je nadaljeval pouk. Poročnik Kirchner je prispel v Jugoslavijo v času, ko je nemška obveščevalna služba zvedela, da se pripravlja drugo zasedanje AVNOJ. Hitler se je razbesnel, ko je slišal, da v okupirani Evropi nastaja nova država jugoslovanskih narodov in narodnosti, to pa prav v tisti Jugoslaviji, ki jo je aprila 1941 razkosal »za večne čase«. Hitler je dobro vedel, da Tito in KPJ ustvarjata novo Jugoslavijo in je že takrat, 14. oktobra zvečer, prvič odločneje zahteval od feldmaršala Keitla, naj Tita in Vrhovni štab čimprej likvidira. Nameraval je prehiteti zasedanje AVNOJ. Za to pretežko nalogo je Keitel našel poročnika Kirchneria, nizkega, rdečelasega in debelušnega pravnika iz Stutt-garta. Takrat so ga imeli za največjega stro- kovnjaka v take akcije. Potem ko je Kirchner svoje obveščevalne centre razpostavil v Karanovcu in Klašnicah pri Banjaluki, je prek četniških vohunov zvedel, da sta Tito in Vrhovni .štab v Ja jc u. Nekaj časa je tudi sam hodil po terenu in skušal ugotoviti, kako bi se mogli njegovi agenti prehiti v Jajce. Res je, da Kirchner v tako kratkem času ni mogel natančno proučiti razmer, vendar je že 12. novembra imel izdelan načrt, ki ga je dostavila komandantu divizije »Brandenburg* SS-generalu von Pfuhlsteinu. »Tu je moj predlog, gospod general. Če vam ustreza, vas prosim, da ga odobrite,« je Kirchner dejal generalu. General von PfUhlstein je prebral prvo, nato pa še površno preletel naslednje strani in rekel: »To je torej vaša .akcija proti Titu'. V kratkem mi povejte, kako ste si jo zamislili« »Na dva načina: s peklenskim strojem v paketu, ki bi bil dostavljen neposredno Titu, ali pa s pomočjo agentov, ki naj bi zastrupili hrano. Možna pa je še kombinirana akcija s padalci v partizanskih uniformah,« je pojasnil poročnik Kirchner. »Zamisel z atentatom ni slaba, vendar moram s predlogom seznaniti tudi generala Rendulica,« je von PfUhlstein soglašal s predlogom. Ko je general Rendulic pregledal Kirch-nerjev načrt, je poklical generala Pfilhlsteina, da bi mu povedal svoje mnenje. »S poročnik ima prebujnTdo^jho Sni T* vprašan e, če Tito sam ^ES? 285 dejal Rendulic. Plra P*ket*« »KaJ.naJ Potem storimo?« PfUhlstein. Je vprašal MAJOR BENESCH PRIPRAVLJA BANDITE Toda poročnik Kirchnerje ni bil za šaro in kasneje ga je celo'general Rei zaprosil za pomoč. General PfUhlstein * hitro znašel in je iz Grčije pripeljal not atentatorja. To je bil degradirani SS-obersturmfUhrer Fritz Bockl. V Bar., je prispel s 60 banditi, ki so bili prav tal jih je potreboval Rendulic. Bockova oal je bila »Poročnik, vaša naloga je v tem, prevzamete pod svoje poveljstvo' Kirvl— jevo enoto in jo pripravite za napad na TiU« vrhovni štab. Vrhovno poveljstvo je ukatal< da je treba nalogo izvesti najkasneje do IS. bruarja 1944. Tega roka ni mogoče podah! ti,« mu je ukazal general von PfUhlstein »Razumem, gospod general Mislia, bom dotlej uspel,« je odgovoril M*H Bockl, ki je bil napol pijan. Mesec dni kasneje je general Rer prav resno interveniral pri Pfuhlsteinu. 1Z 12 M, 22. JUNIJA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7.STRAN GLAS varnost ljudi premoženja »je na Gorenjskem, kjer je vse leto precej javnih prireditev, rbljeno za varnost — Zanjo skrbi sektor za zavarovanje pri ivi za notranje zadeve - Naloge tega oddelka še dosti širše - Gorenjska ima vse leto javnih prireditev. Spomnimo _ velikih športnih manifestacij, ke gore do Planice, pa v Tržiču, velikega letal-itinga, festivala bratstva v .. Ce na njih ne bi bilo poza varnost ljudi, družbene-[zasebnega premoženja, potem e prireditve lahko vzrok prekrškov zoper zakon in mir. Tako pa zakon o itvah nalaga organiza-llogo, da vsako prireditev priglasi, s čimer si zago-iustrezno zavarovanje. ;/>jz Novak, inšpektor za zavari'.* pri U pravi za notranje zade-r/orenjske, je o tem povedal nafte •cprava za notranje zadeve se »varovanje prireditve vklju-f.. kadar ima le-ta značaj re-»tiike, zvezne ali mednarodne ttifestacije, lokalne prireditve i »posredno zavaruje postaja S« na tistem območju. Orga-»tor prireditve »topi v stik z Ivo za notranje zadeve, da se W ocenijo načrti za varova-* Načrt mora biti usklajen s Krebami prireditelja. Nato «?no ocenimo, koliko milični-»potrebuje sistem zavarova-I, izdelamo načrt prometne (ditve in zavarovanja priredi-mu prostora ter razmišlja-uu bi v zavarovanje vključili I ostale, civilne udeležence •trovanja. Smisel vsakega zalivanja je varnost ljudi ter tffeenega in zasebnega premoli. Na velikih prireditvah to običajno svoje vrste okrepili kriminalisti, prireditelj pa (krbi za vkjučitev narodne zali, redarske službe in tudi jfkev. Dobrodošla je tudi ftratvena služba, zlasti ob trbuh prireditvah, včasih pa Hitano na pomoč tudi službo »zdrževanje cest, od katere je J*jbo, kako hitro in varno " ^etenci prihajajo in odhajajo rireditve.« W U nemoteno zavarovanje skrbi n5,*ii/ieTi osrednji »štab«, • ki ima KV zvez stik z vodji sektorjev mtH Celovit pregled nad prire-omofOČflC, da središče hitro 'i vsako spremembo in da je itajesenečenje takorekoč nemo- Vendar pa oddelek za zavarovanje ne varuje le javnih prireditev. Njegove naloge so še dosti širše. Zajemajo namreč tudi varovanje visokih predstavnikov političnega življenja, tujih državnikov in delegacij na obisku pri nas in podobno. Vsakodnevna naloga pa je zavarovanje družbenega premoženja. Inšpektor Alojz Novak je iz širokega spektra teh dolžnosti izluščil dve najvidnejši nalogi: »Družbeno premoženje sicer varuje delovna organizacija ,Varnosf, vendar mora milica nadzirati, kako varnostniki opravljajo svoje delo v organizacijah združenega dela. Redno moramo preverjati tudi, ali so signalne in varnostne naprave brezhibne. Te so povezane s postajami milice, tako da nas ob morebitnem ogrožanju družbenega premoženja takoj opozorijo. Podobna pa je tudi naša naloga pri zagotavljanju požarne varnosti. Prav tako za to področje varnosti skrbe gasilci in organizacije združenega dela same. Naša naloga je posreden nadzor nad delovanjem za to pristojnih organov. Tako vsakodnevno bdimo nad tem, kako v delovnih organizacijah skrbijo za družbeno premoženje, kako delavce seznanjajo z varnostnimi ukrepi in podobno. Na tem področju je še mnogo nepravilnosti, ki jih je moč tudi s strokovno pomočjo milice zlagoma odpraviti.« D.Zlebir Po končani vaji so se ekipe zbrale pred obrati. Z vajo počastili praznik V Rudniku urana Žirovski vrh so z vajo enote civilne zaščite, reševalno ekipo in enoto narodne zaščite in v sodelovanju s prostovoljno gasilsko enoto iz Gorenje vasi pripravili vajo v počastitev 20. junija, praznika civilne zaščite Gorenja vas — V teh dneh se povsod po naši domovini vrste številne proslave ob prazniku civilne zaščite, ki ga njeni pripadniki proslavljajo letos že petič zapored. Marca leta 1978 so namreč izvršni sveti vseh jugoslovanskih republik in pokrajin ter zvezni izvršni svet podpisali dogovor o imenovanju 20. junija za praznik civilne zaščite. Ta dan so izbrali v spomin na dan iz leta 1955, ko je predsednik Tito podpisal ukaz o razglasitvi zveznega zakona o narodni obrambi, v njem pa je bila opredeljena tudi vloga in pomen civilne zaščite. Uspešno gasilsko tekmovanje Kranj — V soboto in nedeljo, 12. in 13. junija, je bil v Šenčurju drugi del letošnjega tekmovanja gasilskih enot iz občine Kranj. Prireditev je nekoliko oviralo slabo vreme, zato je izpadlo tekmovanje v športni disciplini, štafeti 3 X 50 metrov. Tekmovanje je vseeno uspelo, tako zaradi množične udeležbe kot dobrih rezultatov. Na sobotnem tekmovanju je sodelovalo 10 ekip pionirjev v starosti od 7 do 10 let, ki so preverjali svoje spretnosti v vajah z vedrovko in hidrantom. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Mavčič, ki so z 244 točka-nr osvojili srebrno tekmovalno značko, pionirjem iz GD Kranj-Primskovo in G D Duplje pa so za 240 in 239 osvojenih točk podelili bronasto značko. V enakih vajah sta tekmovali tudi 2 ekipi pionirk te starosti, med katerima je G D Preddvor za 232 točk dobilo zlato značko, GD Kokrica pa je z 203 točkami osvojilo drugo mesto. Pionirke in pionirji v starosti od 11 do 14 let so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in Štafeti z ovirami. Med 15 ekipami pionirjev jih je 5 dobilo zlate značke, 3 srebrne in 1 bronasto. Na prva tri mesta so se razvrstili pionirji iz GD Primskovo (254 točk), GD Suha (241) in GD Mavčiče II (234). Pri pionirkah je tekmovala ekipa iz Mavčič, ki je za 241 točk prejela zlato značko. Med štirimi ekipami članov industrijskih gasilskih društev, ki so tekmovale v taktični vaji z motorno brizgalno in štafeti s preprekami, je ena dobila srebrno, dve pa bronasto značko. Od 1. do 3. mesta so se razvrstile ekipe IGD Sava (801 točka), Tekstilindus II (796) in Tekstilin-dusIII (776). Pri 29 članih, ki so kot posamezniki tekmovali v gašenju z vodo v tarčo, jih je 12 osvojilo zlato, 3 srebrno in 11 bronasto značko. Najuspešnejši tekmovalci so bili Jože Keršič iz GD Kokrica (41 sekund), Jože Lončar iz IGD Sava (42) in Iztok Snedic iz GD Kokrica (44). Na nedeljskem tekmovanju so se pomerili v vaji z motorno brizgalno mladinci in člani. Med 12 mladinskimi ekipami sta si 2 pridobili zlato, 4 srebrno in 2 bronasto značko; 1. mesto so zasedli gasilci iz Mavčič (512 točk), 2. s Sp. Brnika (.503), 3. pa iz Trboj (501). Od 26 članskih ekip jih je 12 dobilo zlato, 3 srebrno in prav toliko bronasto značko. Od 1. do 3. mesta so se razvrstili gasilci iz Preddvora (934), V okla (932) in Šenčurja (929). Člani GD Kokrica so tekmovali v taktični vaji, v kakršni bodo preizkusili svojo usposobljenost tudi na gorenjskem tekmovanju gasilcev 27. junija na Bledu S. Saje Tudi v škofjeloški občini so bile konec tedna številne vaje in prikazi del enot civilne zaščite. Med drugim so na ta način proslavili praznik civilne zaščite tudi v Rudniku urana Žirovski vrh. V vaji so preverili usposobljenost reševalnih ekip, gasilskih enot, enote prve pomoči in drugih, skratka, kako hitro bi uspeli pogasiti požar na rudniških obratih in pomagati ponesrečenim. V vaji so sodelovali tudi gasilci iz Gorenje vasi, ki so že nekaj minut po alarmu prihiteli na kraj domnevnega požara. Po uspešni vaji, je predsednik komiteja za SLO in družbeno samozaščito v Rudniku urana Žirovski vrh Radovan Kovačevič v govoru poudaril pomen enot civilne zaščite in spregovoril o prazniku in vaji. Med dragim je dejal: ^ »I,eta 1955 se je naša država pripravljala na zaščito pred sovražnikom, zato so bile enote civilne zaščite sprva ustanovljene za delo v vojnih razmerah. Danes pa so kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov v zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in Gasdci iz Gorenje vasi so te po nekaj minutah prihiteli na kraj požara. Predsednik komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samoza' ščito v Rudniku urana Žirovski vrh Radovan Kovačević je spregovoril o / togi civilne zaščite in oceni/, da /e raja dobro uspela. Posebno je pohvali! sodelovanje z gorenjei aški mi gasilci. drugih nesrečah, postale nepogrešljiv element celotnih obrambnih priprav in samozaščitnega delovanja naše družbe. Upravičeno lahko trdimo, da je civilna zaščita prerasla v množičen in trden obrambno zaščitni mehanizem Njegov pomen so pripadniki civilne zaščite doslej najbolj zgovorno potrjevali z uspešnimi ukrepi ob naravnih in dnigih nesrečah. . Ponovna možnost preverjanja bo letošnja akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, ki mora biti zasnovana tako, da bomo hkrati poskrbeli za nadaljnji razvoj civilne zaščite. Zato naj ob tej akciji še posebna pozornost velja odpravljanju pomanjkljivosti na tem področju..' V petkovi vaji so v Rudniku urana želeli preizkusiti tudi sodelovanje z enotami civilne zaščite iz neposrednega okolja in delovanje krajevne samouprave. Dobro so se odre/ali člani prostovoljnega gasilskega društva iz Gorenje vasi in oboji upajo, da se sodelovanje še naprej uspešno razvija. V Rudniku urana so na vaji sodelovali razen enote civilne zaščite z reševalno četo tudi člani enote narodne zaščite. L. Bogataj 1 n'/hena samozaščita (19) Krajevna skupnost '•if.ria skupnost kot eden primarnih litov družbene samozaščite je samo-im skupnost, v kateri imajo občani Hf) in dolžnost, da se samoupravno JBMzrrajo. To pravico in dolžnost uresni-v posamezni vasi, naselju, delu naselja i, v okviru KS. V njej zagotavljajo M pogoje za uresničevanje svojih inte-j potreb. pna značilnost zakonov o ljudski n in o družbeni samozaščiti, varnosti in lih zadevah je, da je tudi KS temeljna it, v kateri se uresničujejo globalno jeni cilj ljudske obrambe in družbene './»(. V njej se uresničuje enotna in f$ odgovornost za stanje na področju in LO. Občani to uresničujejo kot Pnfcj KS ali naselja v njej in kot družbe-/ \.i delavci — samoupravi jalci v raz-*s organih samoupravne in politične orga-Mkutj. To jim omogoča njihovo nepo-udeležbo povsod tam, kjer je mogoče ig l^/.ati v izvajanju — /. zakonom in sta m KS — določenih nalog na pod roči u varnosti in zaščite. Te naloge so predvsem: — preprečevanje asocialnih dejavnosti, — preprečevanje prenašanja vznemirljivih vesti med prebivalstvom in identifikacija nosilcev takega dejanja, — spopad s pojavi in nosilci ogrožanja samoupravnih družbenih odnosov ,in političnega sistema kot celote, — sodelovanje v enoti narodnezaščite, — zagotavljanje premoženjske varnosti prebivalcev« — preprečevanje kršenja javnega reda in miru, — sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za večjo prometno varnost, — pomoč pri od stran je van ju posledic naravnih nesreč, — sodelovanje pri ocenjevanju varnostnih razmer na območju KS, — formiranje ustreznih odgovornih teles, ki vodijo in koordinirajo samozaščitno dejavnost ter po potrebi aktivna delovanje V njih, — druge naloge, ki so specifične za posamezno okolje. Za dosego tega cilja pa je treba področje družbene samozaščite v KS tudi organizacijsko utrditi. Po zakonu svet oziroma skupščina KS ustanovi komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki zagotavlja nedeljivo odgovornost za področje obrambe in zaščite s strani vseh družbenopolitičnih, samoupravnih in strokovnih dejavnikov. V statutu KS se določi sestav komiteja in njegove pristojnosti ter naloge. Komite sestavljajo predsedniki sveta KS, vseh družbenopolitičnih organizacij, ki v KS delujejo ter po položaju načelnik narodne zaščite, komandant TO v KS, poveljnik štaba za civilno zaščito KS in glede na specifičnosti KS lahko še drugi člani. Nedvomno morajo v komiteju biti tudi delegati OZD, ki so na območju K S, itd. Osnovna organizacija ZKJ predlaga kadrovski sestav komiteja za "ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Približno enak sestav ima komite v TOZD. Večje KS, ki imajo na svojem območju razvejano tudi proizvodnjo, komunalno in drugo dejavnost, ki obsegajo velik teritorij oziroma združujejo več vasi ali naselij organizirajo tudi vaške, ulične organe, ki usmerjajo dejavnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tak organizacijski pristop zagotavlja, da bi v družbeni samozaščiti dejansko mogli sodelovati vsi občani ne glede na spol in starost. Naloge organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščite* so predvsem spremljanje stanja in razmer v KS, sestavljanje, sprejemanje in usmerjanje pri izvajanju programov in načrtov s področja družbene samozaščite, še posebej narodne zaščite. Njihova naloga je tudi, da sodelujejo in usklajujejo delo s sosednjimi KS, da skrbijo za usposabljanje in varnostno vzgojo delovnih, ljudi in občanov — zlasti mladine in druge naloge v zvezi s poročanjem in ukrepi na področju varnosti. Sodelovanje in povezovanje s TOZD, ki delujejo na območju KS in drugimi dejavniki pa se ureja s samoupravnimi sporazumi med njimi. Tak način zagotavlja, da so akcije organizacijsko povezane in usklajene, da ni paralelizmov in cepljenja moči v organizacijskem in kadrovskem smislu. Jože Kavčič G LAS 8 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TO"«. 22. JUNIJA 1982 Delovna zmaga kranjskih skakalcev Kranj — Ob letošnjem pra/niku dneva borca in v sklopu prireditev /a občinski praznik Kranja bodo kranjski smučarski skakalci izročili namenu obnovljeni in delno rekonstruirani plastični skakalnici na (zorenji Savi. Svečana otvoritev obnovljenih objektov bo na prireditvah II. pokala Kranja od 1—3. julija na Gorenji Savi. Otvoritev obnovljene 35 m skakalnice ho v petek, 2. julija ob 16. uri. Osrednja prireditev pa bo v soboto. 3. julija ob 15. uri, ko ho na obnovljeni 55 m skakalnici tradicionalno mednarodno tekmovanje / udeležbo skakalcev iz 7 držav. Tako bodo kranjski smučarski skakalci poleg tekmovalnih dosežkov (lotos so postali ponovno ekipni državni prvaki) zabeležili tudi pomembne uspehe pri obnovi skakalnic na Gorenji Savi. Dotrajani leseni konstrukciji obeh naletov so zamenjali s kovinsko in nekoliko posodobili oba objekta. Že lani so obnovili 55-m skakalnico, letos pa so z deli na-, daljevali na 35-m skakalnici. Delo, ki je bilo pri tem opravljeno, je izredno pomembno, saj gre za obnovo in vzdrževanje športnih objektov prednostne panoge v kranjski občini, katere delo je bilo opravljeno povsem na prostovoljni osnovi in so člani kluba prihranili svoji organizaciji najmanj 1,500.000.— din. Pri obnovi so ves čas zavzeto in požrtvovalno sodelovali tekmovalci, trenerji, sodniki, športni delavci in starši tekmovalcev. Na gradbišču smo jih obiskali in nekateri od njih so nam povedali: Janez kešar: »Opravili smo pomembno delo v klubu. Obe skakalnici je bilo nujno obnoviti, saj sta bila oba lesena naleta Že povsem iztrošena in nevarna za vadbo skakalcev.« Sandi Čimzar: »Hkrati smo obe skakalnici posodobili in sta profila v skladu s predpisi, ki jih zahteva mednarodna organizacija FIS. Obnova je bila izvršena po načrtu ing. Klemena Kobala, bivšega našega odličnega skakalca. S strokovnimi nasveti pa je sodeloval tudi konstruktor planiških in sarajevskih olimpijskih skakalnic, ing. Janez Gorišek.« Janez Gorjup: »Pri Jem smo porabil' 8.500 kg železa, 21 m3 lesa in 22 m3 betona. Vrednost vsega vloženega materiala znaša 550.000 din. ZTKO Kranj pa nam je šele letos odobril za te namene le 200.000 din. Tako ostaja odprto vprašanje pokritja ostalih stroškov, ki za naš klub niso majhni.« Marjan Kolar: »Vsa dela so bila opravljena brezplačno. Skupaj smo člani sekcije za skoke opravili okoli 6.500 prostovoljnih ur.« *»»**fttgacnili:' »Rekonstrukcija skakalnic na Gorenji Savi pa niso samo velika pridobitev za kranjski Triglav, pač pa bo večji objekt lahko služil tudi za vadbo državnih in republiških selekcij, ki bodo poslej lahko več trenirale doma. Ze prihodnji teden bo na pripravah v Kranju naša državna članska reprezentanca pod vodstvom novega zveznega trenerja Danila Pudgarja. Prihod pa najavljajo tudi Italijani in Avstrijci.« Vinko Janša: »Večja skakalnica sedaj dopušča varne skoke tudi preko 55 m. Posebna prednost obeh naprav je gibljiva odskočna miza. saj bo možno z lahkoto prilagajati naklon skakalnic kvaliteti skakalcev. Zato upamo, da lahko pričakujemo na prihodnjih tekmah za pokal Kranja tudi kvalitetnejše tuje skakalce.« Martin Skerjanc: »S tem dela še niso končana. V letošnjem letu imamo v načrtu še izgradnjo 20-m skakalnice na Gorenji. Savi. V letu 1983 pa bomo morali obnoviti leseno konstrukcijo na koncu izteka obeh skakalnic« Jože Javornik: »Največ sredstev bomo potrebovali v prihodnjem letu, ko bomo morali zamenjati dotrajano plastiko z novo oblogo. To nas bo veljalo najmanj 2,000.000 din. Upamo, da bo že v letošnjem letu začel s proizvodnjo takšne plastike Velplast iz Slovenj Gradca, da nam ne bo treba tega materiala uvoziti. Upam, da bodo tudi ta dela opravili člani kluba s takšnim elanom in požrtvovalnostjo, kot so vsa dela v zadnjih dveh letih.« Jože Kvšnar: »Poleg tega, da imam polno dela pri vzdrževanju skakalnice v Adergasu, pa sem žrtvoval nekaj ur, da sem pomagal predvsem pri montaži desk na obeh novih naletih.« Bojan Kejžar: »Pohvaliti velja tudi nekatere starše, ki so se resnično dobro izkazali, saj so 1 tem pomagali .tudi ustvarjati boljše pogoje za izvenšolsko aktivnost svojih otrok.« Jani Grilc: »Kljub temu. da skoraj ves prosti čas žrtvujem za vadbo najmlajših skakalcev, sem se udeleževal skupnih delovnih akcij kluba. Smatram pa, da bi morala družba nameniti več sredstev za objekte v smučarskem športu, zlasti še zato, ker imamo v Jugoslaviji čez dve leti zimske olimpijske igre. Smučarski skakalci v Kranju smo prav zaradi objektov še vedno v neenakopravnem položaju v primerjavi z n.pr. nogometaši, košarkarji, rokometaši, ki jim ni treba skrbeti za gradnjo in vzdrževanje objektov.« Henrik Mezek: »Kot predstavnik staršev tekmovalcev moram pohvaliti vodstvo kluba in njihove športne delavce, ki tako zavzeto in skrbno obnavljajo svoje objekte, ki jih večini drugih športnikov v kranjski občini ni treba. Večkrat sem se udeležil delovnih akcij in po svojih močeh prispeval, da sta sedaj oba objekta pripravljena za treninge in tekmovanja.« J. J. Jubilej v Stražišču Letošnje leto smo v Stražišču proslavili 60-letnico telesne kulture. Prav ob tem jubileju pa nas je presenetila in razveselila hkrati novica, ki smo jo prejeli v začetku junija — koordinacijski republiški odbor pri SZDL Slovenije za akcijo »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v Sloveniji na področju rekreacije« ter Partizan Slovenije sta nas namreč obvestila, da je KS Stražišče dosegla 3. mesto v Sloveniji! Akcija je v letu 1981 stekla prvič in zajela v sodelovanje 42 občin s 232 krajevnimi skupnostmi. Že sami številčni podatki govore o veliki množičnosti! Proglasitev najboljših je bila 6. junija v Bakovcih v Prek-murju. Med mestnimi KS je bil vrstni red naslednji: 1. Prebold, 2. Kode-Ijevo, 2. Stražišče. Med vaškimi KS pa: 1. Bakovci, 2. Komenda in 3. Sežana. Na proglasitvi so člani TRI M kluba Sava Toni Šilar, Vule Cicmil in Matjaž Miklavčič kot predstavniki naše KS prejeli iz rok organizatorja čudovito kristalno vazo in diplomo za dosedaj največji uspeh na področju rekreacije v Stražišču. Skrb za razvoj rekreacije, trimske akcije in tekmovanja ter izgradnja rekreacijskih objektov, to so bili poglavitni kriteriji, ki so vplivali, da smo dosegli 3. mesto v Sloveniji! Poleg tega pa tudi zgledna povezanost na področju rekreacije med r Nova šahovska knjiga Izpod peresa dr. Janeza Stupice, znanega slovenskega šahovskega mojstra in bivšega državnega prvaka (leta 1968 je ta naslov osvojil v Cateških toplicah z Ostojičem), smo slovenski šahisti s knjigo »SAH SKOZI STOLETJA« dobili doslej najobsežnejše izvimo delo o starejši šahovski zgodovini. Avtor v knjigi opisuje razvoj kraljevske igre od njenih ugotovljenih začetkov s edi prvega tisočletja našega štetja pa vse do druge svetovne vojne, ko so s črnobelih aren odšli svetovni šahovski prvaki Lasker, Capablanka in Aljehin. Knjiga pa ne vsebuje samo šahovsko zgodovino, marveč je predvsem izvirno zasnovan učbenik, ki naj nadobudnega šahovskega začetnika pospremi na pot mojstrstva. Kot izkušen pedagog avtor meni, da delamo napak ko vsiljujemo napredajočim začetnikom težko umlj'ive hipermoderne šahovske partije. V svojih razvojnih letih podo-življa človek zgodovino prednikov, šahist pa bi moral ustrezno podoživljati romantično in moderno šahovsko šolo, preden bi se udomačili v sodobni, hipermoderni. Ta misel je avtorja vodila, ko je varil šahovsko zgodovino z modernim učbenikom. Z imenitnim izborom, razlago in komentiranjem partij, ki so jih zadnjih štiristo let odigrali vodilni šahovski mojstri, zida pisec hišo znanja, v katero kani vseliti bralca. Za zgodovinskim odrom nastaja in se ostri podoba sodobnega šaha, ki jo sestavlja mozaik znanja iz otvoritev, pozicijske in kombinacijske igre ter končnic. Bralcu odkriva tudi lepoto študij in problemskega šaha ter njihov vpliv na igralčeve zamisli v praktični partiji. Prav tako pokaže, katere šahovske zakonitosti so se v stoletjih uveljavile in katere so bile kot zmotne iztrebljene. Poseben mik dajejo delu opisi družbenih dogajanj, pomembnih za razvoj človeške kulture in šaha kot sestavnega dela te kulture. Priljubljeno avtorjevo sredstvo so sporočepe anektode. Navsezadnje ne gre prezreti da je delo napisano poljudno, kar bralcu lajša napor pri odkrivanju šahovskih skrivnosti. V predgovoru knjige, ki jo je v nakladi 3000 izvodov izdala Državna založba Slovenije, je novinar in šahovski mojster Zvone Kržišnik med drugim zapisal: »S knjigo ŠAH SKOZI STOLETJA dobivajo Slovenci - in z njimi morebitni prevajalci — šahovski učbenik prvega reda. Ta ugotovitev zveni morda nekoliko drzno, toda opira se na spoznanje, da je avtor uporabil pedagoško metodo, mimo katere ni videti uspešnejše. Ne samo da je pisca vodil dosleden dialektični princip in da je tedaj deloval skladno z našimi občimi nazori o svetu, marveč je tudi pragmatično uveljavil samoučni prijem, ki so ga uporabljali doslej najmarkantnejši Šahovski učitelji, na primer sovjetska šahovska šola ali Robert Fischer. Delo Janeza Stupice, bivšega državnega prvaka in močnega mojstra, je tehten prispevek k šahovskim teoretičnim spoznanjem in praktičnim izkustvom pa tudi k slovenski kulturi nasploh.« Po knjigi, ki obsega 520 strani teksta in 52 strani slik ter je vezana v platnu, že posegajo bralc\, zato jo vsem ljubiteljem šahovske igre priporočamo. SILVO KOVAČ športniki v krajevni skupnosti in v delovni organizaciji Sava. Dolgoletno amatersko, požrtvovalno delo na področju rekreacije se nam je tako bogato obrestovalo in nas hkrati zavezuje, da tudi v prihodnje skrbimo za razvoj rekreacije kot pomembne dejavnosti delovnih ljudi in krajanov. Največji delež priznanja velja članom TRIM kluba Sava kot poglavitnemu nosilcu akcije, hkrati pa pri tem lahko poudarimo tudi vlogo Partizana Stražišča, športnega društva Gumar, športnega društva Sava in taborniškega odreda Albina Drol-ca, ki so vsi prav tako s svojo dejavnostjo zaslužni za uspeh,' ki ga je dosegla rekreacija v naši krajevni skupnosti. M. Miklavčič Lokostrelstvo Lokostrelci Exoterma uspešni v Avstriji RADSTADDT - Slovenski lokostrelci so pred dnevi gostovali na mednarodnem lokostrelskem turnirju fi-led in hunter v Avstriji. V pisani druščini loko&trelcev iz ZRN, Avstrije. Italije in Slovenije so se na tem tekmovanju odlično odrezali lokostrelci LK Exoterm iz Kranja in Kamničani, medtem ko so bili tekmovalci iz Jugobanke (Ljubljane) tokrat slabši. V instinktivnem streljanju članov je zmagal Kamničan Vladimir Bezek, Kranjčan Janez Šorli pa ie bil tretji. V prostem stilu pri mladincih se je odrezal Kamničan Drago Desnica, ki je z veliko prednostjo premagal vse nasprotnike. Kranjčani so bili nato izvrstni v članski konkurenci discipline compound in prostem stilu. V prvi je bil najboljši Kranjčan Peter Tomazin, v drugi pa Marjan Podržaj, ki pri osvajanju prvega mesta ni imel pravega konkurenta. Izidi - člani - instinktivno -1. Bezek (Kamnik) 557, 2. Sedel (ZRN), 3. Sorli (Exoterm) 480, compound - 1. Tomazin (Exoterm) 682, 2. Podgomik (Jugobanka) 680, 3. Rogelj (Kamnik) 450, prosti stil - 1. Marjan Podržaj (Exoterm) 693, 2. Plangsken (ZRN) 671, 3. Scharfetter (Avstrija) 670, mladinci - prosti atil - 1. D. Desnica (Kamnik) 630, 2. Stranig 560, 3. Scharfetter (oba Avstrija) 512. -dh Cicibani športniki Tržič - Vzgojiteljice v VVO »Tončke Mokorelove« v Tržiču so zelo velike ljubiteljice Športne vadbe. Tako so letos Se tretje leto zapored vse otroke, ki so pri njih v t. i. »mali ftoli«, spet vključile in motivirale za športno vadbo v okviru akcije TKS Slovenije »Športna značka« in »Ciciban-planinec«. Akcija je potekala več mesecev, v tem času pa so bodoči šolarji pod skrbnim nadzorstvom svojih vzgojiteljic opravili 8 pohodov, naučili so se smučanja, kotalkanja. kolesarjenja in vodenja žoge ter metanja v kos, za značko »ciciban-planinec« pa so opravili 11 pohodov v bližnjo okolico Tržiča, kjer je za to polno izredno lepih krajev. V akciji je letos sodelovalo 154 bodočih šolarjev iz vseh štirih VVE v tržiški občini, vsi pa so izpolnili norme in prejeli fmznanja — značke, ki sta jim jih pode-ila na Bistriški planini, kamor so se za zaključek akcije odpravili otroci s svojimi starSip in vzgojiteljicami, znana tržiSka Športnika, smučarka Polona Pehare in alpinist Filip Bence. Akcija je v letošnjem letu zelo lepo uspela in dala dobre rezultate, tako da jo bodo vzgojiteljice izvajale tudi v prihodnje. J. Kikel Hvala, gospod sodnik z Danske! VALENCIA - Hvala,gospod sodnik Sorensen za res »vrhunsko* sojenje tekme med Španijo in Jugoslavijo. Milijone televizijskih gledalcev je lahko videlo, da ste bdi na tej tekmi, ki je odločala o marsičem, dvanajsti igralec Španije, medtem ko so bili domači sledalci za Špance trinajsti. Takega navijanja, gospod sodnik z Danske že dolgo nismo videli na stadionih Sirom sveta. Se gledalci, in to domači, so vas zasmehovali, čeprav so si tudi oni želeli zmage. Po bitki je lahko vsak vojskovodja pameten. Toda pri vaših sodniških odločitvah nihče ne more biti pameten. To kar ste piskali v kohst domačina je presegalo vse meje. Ali ste se nam na tak način oddolžiti ker smo v kvalifikacijah za to dvanajsto svetovno prvenstvo v Španiji iz borb na tem prvenstvu prav modri izločili dansko reprezentanco. V smeh ste spravljali, gospod sodnik z Danske, trs svetovni ljubiteljski nogometni avditorij. Gostiteljem ste v tekmi proti nam podarili gol, gol, ki so ga Spanci dosegli iz nepravilno dosojene enajst metrovke. Res je sicer, da je naš igralec Zajec pred kazenskim pro-štorom nepravilno zaustavil španskega napadalca Zamoro. Toda prekršek je bil izven šestnajstmetrskega prostora. Toda, vi gospod sodnik z Danske, ste energično pokazali na belo točko. Še enkrat ste 'se osmešili pri tej poklonjeni enajstmetrovki Španski strelec Vfarte je streljal mimo našega gola. Vi^gospod sodnik,pa ste ponovno pokazali na belo točko. Naš vratar Pantelič se je iz golove črte po ivšem mnenju prehitro premagnil. To je zmedlo španskega strelca in žoga je zletela mimo gola. Ponovno izvedeni kazenski strel je le obtičal v naši mreži. Tako so Španci izenačili, izenačili na vaš račun. V smeh ste spravljali s svojimi navijaškimi odločitiximi ves nogometni svet. Tako slabo ste namreč navijali za Spance, da je vsak laik nogometa lahko videl, da so vaše navijaške strasti šle že v pmiv skrajnost. V korist Špancev ste si izmišljali take prekrške naših igralcev, kijih sploh ni bilo. »Odlično« ste tudi reagirali na mahanje argentinskega stranskega sodnika. Ko je on mahal sporne momente na tekmi, ste ga vi gladko spregledali Tudi prt drugem španskem zadetku je bilo tako. Pred regularnim golom je bd španski napadalec i prepovedanem položaju. A vi ste mirno in hladnokrvno gledali, da je leta lahko podal svojemu soigralcu. Le-temu potem ni bilo težko doseči zmagovitega gola. A kaj sedaj pomaga tarnanje. Vi gospod sodnik z Danske, ste odpiskali svoje ... D. Humer Plavalcem Triglava spet pokal PZ Jugoslavije . mmmmtm * A « , . Y"»______1__1__I f>l________... LJUBLJANA - Dragoceni pokal Pla valne zveze Jugoslavije je ponovno v rokah plavalcev kranjskega Triglava. Na dvodnevni predstavi v finalu jugoslovanskega pokala so bili tekmovalci in tekmovalke Triglava iz Kranja spet najboljši. Triglavani so se zagrizeno borili. Sele drugi dan so z odličnimi nastopi vseh osvojili toliko prednosti, da so na koncu za šestošestdeset točk prehiteli najnevarnejšega tekmeca za ta naslov, plavalce Ljubljane. Boji za ta največji jugoslovanski mo-štveni naslov so bili dva dni v Ljubljani napeti vse do zadnje discipline. Osem najboljših moštev iz Raven; Splita, Ljubljane, Zagreba, Reke, Ljubljane in Kranja je bUo izenačenih. V finale so se res uvrstili najboljši. In najboljši med najboljšimi so bili tokrat spet Kranjčani, ki so imeli v članski in pionirski konkurenci najbolj plavalce. Vsi^ Triglavani so svojih najboljših močeh izenačene . plavali po svojih najbe uspeh je bil zasluženo tu. Nogomet SAVI DVA NASLOVA in Kranj — Končalo se je tekmovanje v kranjski občlinski članski A ligi. Zmagala je Sava, ki v tekmovanju ni bila nikdar poražena. Šenčur pa se bo moral posloviti iz lige. Trboje so pa bile najdisciplinira-nejša ekipa. Najboljši strelec lige je bil Janez Lužan, igralec Podbrezij. Zmagala je Sava, ki je v 20 srečanjih zbrala 36 točk. 16-krat je zmagala in le štirikrat igrala neodločeno. Sledijo Pod-brezje 25, Korotan, Naklo, Kokrica, Triglav, Trboje in Šenčur. Tudi v ligi kadetov je slavila Sava. Njen igralec Andrej Jerina je bil z 19 goli tudi najboljši strelec. To je nov uspeh mladih nogometašev Save. Zbrali so 39 točk iz 20 srečanj. Le enkrat so igrali neodločeno. Britof je drugi z 19 točkami, Bohinj tretji s 17 točkami, Jesenice četrte s 16 točkami, LTH peti s 16 točkami in Alples šesti s štirimi točkami. R. K. KONČANO GORENJSKO TEKMOVANJE Kranj - Končano je gorenjsko nogometno tekmovanje, ki je prineslo uspeh Bledu. Blejci so v Škofji Loki s 3:2 premagali Jelovico, Leščani pa Jeseničane v go-steh s 3:0. Zmagal je Bled pred Jelovico, Lescami in Jesenicami. P. N. Avtomoto šport Gorenjca v letni ligi Trtic — Na državnem prvenstvu za avtomobiliste, ki so vozili v takoimenova-ni letni ligi v Beogradu, sta nastopala tudi dva gorenjska tekmovalca: Silvo Logar, član AMD Škofja Loka, in Miran Studen iz Stražišča, ki tekmuje za AMD Donit-Olimpija. Oba sta tekmovala z zastavo 101, razred 1150, grupa I. Logar ie zasedel Šesto mesto. Uvrstitev bi bila lahko še boljSa, pa se je med dirko ulila ploha, tekmovalec pa ni imel pravilno montiranih gum. Studen pa se je uvrstil na 13. mesto. SMOLA GLOBOCNIKA Tržič — Iz velike mednarodne dirke v mo tok rosu v Luxemburgu se je vrnil tržiški tekmovalec Matjaž Globočnik, ki tekmuje v kategoriji 250 kubičnih centimetrov. Tekmovalo je 30 tekmovalcev iz sedmih držav. Matjaž je v prvi vožnji zasedel 15. mesto, v drugi pa je bil na solidnem 11. mestu. Dva kroga pred koncem dirke je padla večja skupina tekmovalcev, v kateri je bil tudi Matjaž. Poškodoval si je koleno, zato ni mogel končati dirke. Organizatorji so bili do njega izredno pozorni, saj naši tekmovalci redko tekmujejo v tej državi. . - M.Jenkole Čeprav na tej največji jugoslovanski plavalni predstavi v Ljubljani v posamei-nih disciplinah ni bilo rekordnih dosei-kov, smo i izidi povsem lahko zadovoljni. Moštveno plavanje je namreč tako, da nt daje vrhunskih rezultatov. Toda vsi m plavali, Se posebno zmagovalci, tako. da so dosegali svoje najboljše letošnje remita te. Med posamezniki je bil v ospredju Triglavan Darjan Petrič, ki je na 1500 m kravi plaval spet pod šestnajst minut Med ženskami se je odlikovala ie Koarm-kova in Berložnikova ter vsi ostali Kranjčani. V obeh konkurencah Triglavani nasploh niso imeli slabega tekmovalca. Zato tudi zaslužen uspeh. Za osvojeni naslov naše iskrene čestitke. Vrstni red - 1. Triglav (Kranj) 31.758. 2. Ljubljana 31.102, 3. Fužinar (Ravne) 30.383, 4. Jadran (SpUt) 29.467. 5. Partizan (Beograd) 29.064, 6. Mladost (Zajrebl 28.711, 7. Ilirija (Ljubljana) 27.760, 8. Primorje (Reka) 26.830. -dh Športne igre GLG Prehodni pokal spet Jelovici ŽELEZNIKI - V šestih tekmovala* disciplinah so se pred dnevi v sinduubun letnih igrah pomerili tekmovalci in tekmovalke SOZD GLG. Na teh leta* igrah gozdarjev in lesarjev se je pomerile nad dvestopetdeset tekmovalcev ki tekmovalk. Tekmovanje je dobro organuarsl Alples iz Železnikov. Tekmovanja v malem nogometu, ktf ljanju, namiznem tenisu, streljanju, balinanju in šahu so bila za prehodni pokal Le tega pa je ie drugič zapored osvojio moštvo Jelovice iz Škofje Loke. r- ALPINISTIČNE NOVICI. Iz Centralnih Alp so sc vmdi člani prve naše odprave, ki jc poskušala opraviti v francoskih Alpah nekaj ekstremnih smučankta spustov preko strmih pobočij znani* goru. Odprava jc prispela v Chamo-nix v soboto 5. 6. in takoj nadaljevala z vzponom na Mt. Blanc. najvišjo evropsko goro. Vrh so dosegli naslednji dan, to jc v nedeljo in sc nato s smučmi spustili preko severnega pobočja Mt. BI a n ca proti Grand Platoju, ter sestopili v dolino. Nasledaf spust so planirali v sredo. Povzpch so sc na Mt. Blanc du Tacul in prebili vršno opast znanega Gcrvasutu-jevega ozehnika. Zal so jih slabe numere — zelen, vodni led. ki se je po* javil po kakšnih 150 m spusta * onemogočil varno smučanje, prislit k vrnitvi. Tako so se člani odprave spustili preko severnega pobočji proti platoju med Taculom in Atgait du Midi. Poslabšanje vremena jih je pnsa*> k umiku iz Francije in k povrat« v domovino. Odprava je pokarali da s'o naši smučarji — alpinisti vsekakor sposobni opraviti spuste** »*• Henmi si zlasti francoski profcr*iuatJ ni vodniki v zadnjem času pridobivajo slavo, da pa so žal slednji v veliki prednosti, saj na ugodne raisaciv čakajo kar doma, med tem pa sa v glavnem vsi drugi odvisni od src©: z vremenom v času svojega kratkega izleta v Centralne Alpe. Odprave so se udeležili Mirko Ažman. Matej Kranjc in Tomi Jamnik iz AO Kranj ter Davorin i» Luka Karničar. člana AO Jctcrsto. finančno pa jo je podprla uek«nj organizacija Iskra — ERO. Matjaž Dakac V._-' 12 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 STRAN GLAS ljci na proizvodnih tekmovanjih ekmo vali tudi gradbeniki m prepričan, zato treme ni bilo malo. A naposled se je precenjujoče kritičnemu strokovnemu pogledu fndarle dokazalo, da je bilo nekaj deklet na pravi, manekensko dostojni ravni. — Foto: M Ajdovec Ne vode, ne rož - Tako lep vodnjak ima Kranj na vrhu Mohorjevega klanca, a kaj, ko Je tako kmalu usahnil. Ko so prazna korita postali smetnjaki, smo jih napolnili z zemljo in vodo naj bi zamenjate rože. Res je lepo, kadar tu zacvete in se rdeče odbija od beline marmorja. Zdaj odgovorni obljubljajo, da bo od petelina spet teklo. Kdaj, se ne ve. A kaže, da so komunalci vzeli stvar resno, pa to pomlad sploh niso nasadili rož. Konec junija bo že, pa iz korit še vedno poganja trava. Kot da bi pri nas res tako malo vode preteklo od besede do dejanja. Foto: D. Dolenc Misel na občinski samoprispevek odložena Predsedstvo občinske konference SZDL Tržič je ugotovilo, da trenutne gospodarske in politične razmere ne dovoljujejo ponovnega razpisa referenduma za občinski samoprispevek — Za pretehtane naložbe odprta pot krajevnim skupnostim Tržič - Ob obletnici neuspelega referenduma za četrti občinski samoprispevek, po katerem naj bi delovni ljudje solidarnostno združevali poldrugi odstotek osebnih dohodkov za gradnjo komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih, zlasti zaostalih v razvoju te vrste, je v četrtek predsedstvo občinske konference SZDL izglasovalo pomembno odločitev; ponovni razpis referenduma je potrebno odložiti. Kakšno škodo je napravilo zadnje neuspelo glasovanje, se to leto dobro vidi. Komunalna skupnost in združeno delo, ki dodatno s sporazumi financira komunalne naložbe, kljub vsemu nimata dovolj denarja, da bi položili prepotrebno asfaltno prevleko na nekaterih cestah, jih razširih, da bi speljali kanalizacijo, telefonsko omrežje, zgradili trgovino m družbeni dom, kar vse so vsebovali srednjeročni programi razvoja trži ških krajevnih skupnosti. Zato je povsem opravičljiva pobuda, o kateri v najrazličnejših organih tržiške občine razpravljajo že od konca zime: da bi ponovno poskusih z občinskim samoprispevkom, morda z nekoliko spremenjenim programom, ki bi bolj pritegnil ljudi, predvsem pa s širšo in globljo akcijo. Ugrizniti v kislo jabolko in tvegati ponovni neuspeh seveda ni pametno. Nekaj mesecev so predvsem tržiški družbenopolitični delavci, člani izvršnega sveta in. svetov krajevnih skupnosti tehtali predlog. Prišli so do zaključka, da ima občinski samoprispevek vsekakor prednost pred krajevnim, za katerega so se navduševali v Bistrici in potem še v Kovorju, predvsem zaradi manj razvitih krajevnih skupnosti, v Katerih bi bili lastni samoprispevki lahko samo simbolični, napredka pa zaradi premajhnega števila zaposlenih ne bi bilo. Predsedstvo občinske konference SZDL Tržič je dolgo in temeljito tehtalo, pogledalo možnosti z vseh plati in se nazadnje opredelilo za čakanje. Eno, dve, morda tri leta, dokler gospodarske in politične razmere, ki jih sproža padanje življenjskega standarda, ne bodo ugodnejše. S tem pa predsedstvo ni želelo zapreti poti razvoju. Nekatere naložbe, predvsem v vodovodno m kanalizacijsko omrežje pa v ureditev odlagališča odpadkov, zahtevajo čimprejšnjo rešitev. Zato bo imftii svet pripravil program najpotreb- nejših posegov v komunalno infrastrukturo, ga ovrednotil, preučil mogoče izredne vire financiranja, najbrž prek združenega dela, hkrati pa izračunal, koliko je združeno delo že zdaj obremenjeno, koliko denarja gre za naložbe te vrste in katere so. Po grobi oceni bodo Tržičani letos za gradnjo komunalnih naprav vložili okrog 60 milijonov dinarjev. Predsedstvo pa ne zapira poti niti krajevnim skupnostim. Kjer želijo uvesti samoprispevek, naj se lotijo akcije, vendar mora sloneti na resnični potrebi krajanov, na njiho vem denarju, tako za gradnjo kot kasnejše vzdrževanje H. Jelovčan Na Brdu spet konjeniška prireditev KRANJ - Se dobro nam je v spominu lanska uspela konjeniška prireditev na novem hipodromu na Brdu pri Kranju, ki je privabila ob progo nad 25.000 gledalcev. Dirka je bila posvečena spominu na pobudnika gradnje hipodroma in vzreje konj predsednika Tita. Tudi za letošnjo prireditev so se priprave že začele. Vodijo jih Konjeniški klub in Rej ni center Brdo skupaj s Konjeniško /vezo Slovenije. Letošnja prireditev bo tudi povezana s spominom na Kredsednika Tita. Častni od-or za letošnjo prireditev vodi Ivan Maček-Mitja, organizacijski odbor pa Miro Dobrilo-vič. Organizatorji imajo težko nalogo pripraviti kvalitetno prireditev, saj je želja vseh ponoviti lanski uspeh. Prireditev bo 5. septembra. Na šestih dirkah bodo sodelovali najboljši jugoslovanski kasači. Glavna dirka bo spominska dirk a maršala Tita za prehodni pokal, ki ga brani Alojz Slavič. Tudi letos bo poskrbljeno za dodatno razvedrilo gledalcev. Nastopile bodo četvero vprege za popestritev pa bodo poskrbeli konjeniki z Madžarske. -jk OČESNA OPTIKA MARIBOR IZDELAVA VSEH VRST ()C:AL na recept ali hn*z Bogata izbira okvirjev in Hohčruh oral PREGLED VIDA v ponedeljek, torek, »jpjfo, pfttek <*1 13. do in v četrtkih od H. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, cesta JLA 1H i ha »proti porodnišnic p) Delovrfi čas: (»d 7.110 do 19.,ob sobotah od 7..'10 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR O LAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 22. JUNIJA 1*2 ZVEZNA CARINSKA UPRAVA - CARINARNIC A JESENICE Razpisuje sprejem za DESET PRIPRAVNIKOV ZA CARINIKA Pogoji: - štiriletna srednja šola ekonom&ko-finančne, tehnične, splošne ali administrativno-upravne smeri in znanje enega svetovnega jezika, — kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje določene v 318. členu Zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Ur. 1. SFRJ št. 23/78) ter posebne pogoje določene v 37. členu Zakona o carinski službi (Ur. 1. SFRJ št. 56/80) in v Odloku o posebnih pogojih za sprejem delavcev na delo v carinsko službo (Ur. 1. SFRJ št. 64/74), — potrebno je znanje slovenskega jezika, — kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bodo psihološko testirani, — stroške prihoda na testiranje krijejo kandidati. Prijavo z življenjepisom, kolkovano z 8 din administrativne takse, dostavite Carinarnici Jesenice, Cesta maršala Tita 37,64270 Jesenice, v roku 15 dni po objavi. TOVARNA OBUTVE n. sol. o. PEKO TRŽIĆ Delavski svet TOZD Prodaja na debelo »Komerciala« n. sol. o. Tržič razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD PRODAJA NA DEBELO Komerciala Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri ali poslovno organizacijske smeri in 3 oziroma 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, — da je moralnopolitično neoporečen, — imeti mora organizacijske sposobnosti vodenja, — aktivno znanje dveh tujih — svetovnih jezikov, — šolo za poslovodne kadre, — pogoje za opravljanje zunanje trgovinskih poslov po veljavnih predpisih, — preizkus znanja iz varstva pri delu, — izpolnjevati mora druge zahteve, ki jih določa samoupravni splošni akt Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Tovarna obutve Peko, n. sol. o. Tržič, s pripisom »za razpisno komisijo«. 0 metalka METALKA n. sol. o. TOZD Trgovina n. sol. o. Prodajno skladišče Domžale objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge SKLADIŠČNA ROČNA DELA 1 delavec za določen čas Pogoji: - nepopolna osemletka, - 6 mesecev delovnih izkušenj, - poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe sprejema Metalka n. sol. o., Kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 15 dni po objavi. /K AVTOKOVINAR Škofja Loka Kidričeva 51 Razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge INDrVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovan kdor poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določenih pogojev, izpolnjuje ie naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in najmanj tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali drugih odgovornih delih in nalogah, — da se je uveljavil kot strokovnjak in organizator s posebnim smislom za organizacijo dela in uveljavljanje dobrih poslovnih odnosov, — da sprejema program razvoja delavcev organizacije, — da je moralno politično neoporečen in družbeno aktiven, — da sestavi program dela za svojo mandatno dobo v 3 mesecih (za notranjega kandidata) oziroma v 6 mesecih (za zunanjega kandidata) Delo se združuje za mandatno dobo 4 let. Rok za vlaganje prošenj je do vključno 7.7.1982. O sklepu o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri kandidata na DS DO Avtokovinar. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev in pogojev iz 511. čl. ZZD z oznako »za razpisno komisijo« pošljite na naslov: Delovna organizacija Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva cesta 51. ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n. sub. o. Kranj, Cesta JLA 6 TOZD Elektro Žirovnica, n. sub. o. Moste 2 a — Žirovnica Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA ODDELKA Pogoji: — diplomirani ekonomist, — 5 let delovnih izkušenj < Pismene prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov, TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2 a - Žirovnica. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. ^SSiP££YNA STANOVANJSKA SKUPNOST občine Skofja loka Samoupravna stanovanjska skupnost občine Škofja Loka obj*vlja..na V**1**1 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanjska skupnost občine Skofja Loka ter po sklepu 2. seje zbora uporabnikov z dne 17.6.1982 RAZPIS o zbiranju vlog prosilcev - upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine ŠKOFJA LOKA UPRAVIČENCI za dodelitev stanovanja so: - družine in samski občani z nizkimi osebnimi dohodki — upokojenci — starejši za delo nesposobni občani oziroma invalidi - borci NOV I POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA: a) družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število članov družine pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1981 ni presegal 6.300.- din oziroma za samske občane 7.980.- din. b) prosilci - upravičenci so dolžni zagotoviti lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja v skladu z določili 10. in 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katenmi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Škofja Loka. c) da izpolnjuje ostale pogoje pravilnika o dodeljevanju stanovanja. II. POSEBNI POGOJI: d) pravico do stanovanja zgrajenega s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka imajo občani, ki do sedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega problema in da imajo stalno bivališče na območju občine Skofja Loka oziroma začasno bivališče, če bivajo v samskem domu. e) na prioritetno listo ne morejo biti razporejeni tisti občani, ki prebivajo manj kot dve leti v stanovanjih, iz katerih so se izselili občani, ki so jim bila dodeljena stanovanja po prejšnjih prioritetnih listah; f) v kolikor se prosilec ne vseli v dodeljeno stanovanje v roku treh dni, izgubi pravico do stanovanja, stanovanje pa se dodeli naslednjemu prosilcu po prioritetni listi. III. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE ' PRAVICA DO STANOVANJA: 1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine — ali potrdilo o začasnem bivališču na območju občine Škofja Loka, če prosilec — prosilka biva v samskem domu. Potrdilo izdaja oddelek za notranje zadeve občine Skofja Loka. 2. Potrdilo o vseh dohodkih za celotno leto 1981 vseh članov družine oziroma gospodinjstva. 3. Mnenje OZD ali krajevne skupnosti, društva upokojencev oziroma invalidov in mnenje občinskega odbora ZB NOV (odvisno za kakšno kategorijo občana gre.). 4. Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma o dohodku od tega premoženja. 5. Invalidi oziroma delovno nesposobni občani odločbo o stopnji invalidnosti. 6. Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV. IV. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ: Prosilci morajo vložiti prošnjo za stanovanje v 30 dneh od objave razpisa, to je do 22. 7.1982. Prošnje in vsa ostala dokumentacija se po tem datumu ne bo upoštevala. V VELJAVNOST PRIORITETNE LISTE: Prioritetna lista velja do vselitve vseh stanovanj, ki bodo na razpolago v letu 1982/1983 in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati. VI. VLAGANJE PROŠENJ IN INFORMACIJE: Prošnje in ostala dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA. Obrazec za prošnje z vprašalnikom, ki ga je potrebno obvezno izpolniti in vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka, Spodnji tre 40, Skofja Loka. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in sreda od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure. VII. MERILA Merila, ki služijo za ugotovitev obsega potreb po stano vanjih in sestavo prednostnih list za posamezne kategorij« upravičencev so naslednja: Stanovanjske razmere. Prosilec ima po površini na stanovalca neustrezno stanovanje do do do do od 5 kv. m 8 kv. m 10 kv. m 12kv.m 12 do 28 kv.m nad 28 kv. m 2. Stanovanjski standard a) podnajemniki b) sostanovalci c) mlade družine kot sostanovalci pri starših 50 točk 35 točk 25 točk 10 točk 5 točk Otočk 70 točk 50 točk 30 točk Prosilec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje: a) vodovod — izven stanovanja 5 točk — izven zgradbe 10 točk b) sanitarije — souporaba 10 točk — izven zgradbe 15 točk c) brez pomožnih prostorov (klet,drvarnica) 5 točk d) stanovanje v kleti 15 točk podstrešno stanovanje (mansarda) 15 točk baraka 15 točk e) brez kopalnice 10 točk — souporaba kopalnice 5 točk f) vlažnost stanovanja 5—15 točk g) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhinja in spanje v istem prostoru) 15 točk h) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani — 1 otrok 5 točk — 2 ali več otrok 10 točk B. Družinsko stanovanje. 1. Število družinskih članov: - 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let - 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 2. Splošne zdravstvene in socialne razmere a) težje ozdravljive bolezni - en družinski član - dva ali več b) invalidnost ali telesna okvara - I. kategorija ali 70-100 % telesna okvara - II. kategorije ali 30-70% telesna okvara c) duševna obolenja v primeru, da je član družine v domači oskrbi d) sodna odpoved stanovanja 3. Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za skupno življenje C. Čas bivanja. 1. Čas bivanja prosilca v občini Škofja Loka: - do 3 leta - od 4- 6 let - od 7- 9 let - od 10-12 let - od 13-15 let - od 16-19 let - nad 20 let 2. Udeležba v NOB in internacije s priznanim enojnim štetjem: . - od 1941-1945 x - od 1942-1945 - od 1943-1945 - od 1944-1945 3. Udeležba v NOB in internacija s priznanim dvojnim štetjem - od 1941-1945 - od 1942-1945 - od 1943-1945 - od 1944-1945 D. 1. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu: - povprečni dohodek na člana družine glede na povprečni dohodek zaposlenega v SRS do 25 9? od 25-50% od 50-75 ? nad 75 ? 10 točk 15 točk 20 točk 40 točk 30 točk 15 točk 50 točk 20 točk 30 točk 5 točk 10 točk 20 točk 25 točk 30 točk 40 točk 50 točk 40 točk 30 točk 20 točk 10 točk 80 točk 60 točk 40 točk 20 točk 20 točk 15 točk 10 točk 5 točk Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na posamezno prednostno listo. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Skofja Loka PREDSEDNIK zbora uporabnikov MIRJAM JAN-BLAŽIČ, 1 r. — MEK ,22. JUNIJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 11. STRAN GLAS MALI telefon OGLASI 27-960 mproti porodniinice) komerciala 28-463 PRODAM ?rod«m PRASiCKE mesnate sorte. Wb 1, Kokrica. Kranj 5961 Zintsaditev grobov prodajamo BEGO-UE v treh barvah po nizki ceni. ITN ARIJA V ŠENČURJU 5970 llodno prodam električni ŠTEDIL-lonnie (4 plošče). 120-litrski HLA-WuK ooodin in levi vzidljiv nerjaveč fEDILNIK. Telefon 064-61-901 zvečer "/iam CIRKULAR. Velesovo 61, Me 6064 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registriran do aprila 1983. Podljubelj 93, Tržič 6099 Ugodno prodam dobm ohranjeno MOTORNO KOLO elektronic 90 TOMOS. Janez Krmelj, Sv. Andrej 14, Skofja Loka (Hrastnica) 5887 Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in strica ~ JANEZA GERKM ANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pomagali, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje in ga tako Številno pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo^smo dolžni vsem sosedom, posebno pa Cilki Korbar in Antoniji Zlebir za vsestransko pomoč.-Za-hvaljujemo se tudi ZB in tov. Poru za lep govor ter predsedniku KS Poženik tov. Cimžarju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Zahvalo uno dolini DruStvu upokojencev, kolektivom Pletenine Ljubljana, Alpe to uru in Jelovici, prečastitim sestram iz Mengša ter g. župnikom za lepo opravljen obred. PRAV VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: sinovi Martin, Vencelj in Ciril z družinami, hčerki Ivanka, Jelka z družinama, hčerka Vida in drugo sorodstvo Poženik, 10. junija 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, sina in brata STANETA POGAČNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, še posebej Francu Kovaču. Enaka zahvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje ia vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom iz Zdravstvenega doma Železniki, kakor tudi Gastrointero-loskve klinike Ljubljana. Se posebej dr. Mrakovi in dr. Kocjančiču. Zahvaljujemo se 3. razredu OŠ Selca, kolektivom: Niko Železniki, Iskra Reteče, varnost Ljubljana za darovane vence. Zahvala velja tudi g. župniku iz Selc za lepo spremstvo in ganljive besede. vsem se ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Minka, sin Stane, hčerki Janja ter Vesna z družino, mama Pavla in sestra Joži z možem Novo je lepše predvsem, če ste se odločili izbirati med novimi stenskimi oblogami, ki jih imajo na zalogi v Metalki v Ljubljani, Mariboru in Kamniku. Poleg lepih tapet, plute, stenskih ploščic, pa tudi barv in lakov, dobite v Metalki tudi ves potreben pribor in orodje Za več uspeha si že vnaprej zagotovite vse kar potrebujete v © metalka Ljubljana, Mariboi Kamnik Prodam dobro ohranjen CITROEN GS komfort. Ogled od 14. do 20. ure. Andrej Ropofta. Novi svet 14, Skofja Loka 5934 Prodam vlečno kljuko za MERCEDES 200, letnik 1968 do 1975, motor in menjalnik ter prednjo in zadnjo opremo za ZASTAVO 7.50 K. Telefon 064-61-744 59.'« PRIKOLICO, primemo za močnejši osebni avto, prodam. Informacije telefon 27-770 6075 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Srednja vas 55, Šenčur 6076 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101 SC. letnik 1980. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure pri AVTOKOVINARJU, Skofja Loka, Poljanska 9. Informacije po tel. 064-60-394 6077 Prodam ZASTAVO 101, prva registracija 1976. Janez Kert, Jezerska c. 88, Kranj Ugodno prodam RENAULT 4 TL, letnik 1975, 62.000 km. Rozman, Ovsiše 17, Podnart, tel. 70-003 6079 Prodam športno preurejeno ZASTAVO 101. Urbane, Rupa 33, tel. 27-972 6080 Prodam ZASTAVO 101, neregistrirano, in LADO, celo ali po delih ter avto-radio. Britof 99, Kranj 6081 Poceni prodam kombi ZASTAVA 1300 (tovorni), nosilnost 1000 kg, v voznem stanju. Strahinj 69, Naklo 6082 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, po delih. Ogled od 11. do 16. ure v soboto in nedeljo. Dragiša Petrovič, Koroška 53, Kranj 6083 AUSTIN i:300, vozen, registriran do februarja 1983. Marjan Bernard, Verje 26, Medvode 6084 Ugodno prodam MOPED APN-4, star pol leta. Drago Blatnik, Golnik 46, Golnik 608.'-) Prodam PEUGEOT 404, letnik 1968, motor po generalni 80.000 km. Ogled v četrtek od 15. do 19. ure na Bledu, Črtomirova 14, dr. Branko Lubej 6086 Prodam PZ-125, letnik 1973 Gregorčičeva 26, Radovljica 6087 Prodam ZASTAVO 750 Iux, letnik 1972, motor obnovljen, registrirano do maja 198.3. Zvone Kavčič, Kropa 131 6088 Prodam »FlCKA«. letnik 1979, prevoženih 57.000 km, z dodatno opremo. Ogled po 16. uri. Darko Zupan, Podbrezje 42, Duplje 6089 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano, cena 35.000 din Ogled popoldan. Bojan Jane, Ravne 20, Tržič 6090 Prodam R-4 (»KATRCO«), letnik 1981, z malo poškodovano karoserijo. Stular, Lesce, Savska 2/A, vsak dan zvečer; telefon 26-271 dopoldan 6091 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, z rezervnimi deli, neregistrirano Ogled vsak dan od" 15. ure dalje. Magdič Milan, Jelendol 9, Tržič 6092 Ugodno prodam NSU 1200, letnik 1969, za 3 SM. Informacije dopoldan po telefonu 28-861 - int. 219 6095 Prodam POLTOVORNO PRIKOLICO. Svctelj, Naklo 109 6012 Prodam R-16 TL po delih. Motor in menjalnik brezhibna; maska, prednja blatnika in zunanja pragova novo. Ogled možen ves dan. Pristava 28 A Tržič. STANOVANJA STANOVANJE z uporabo sanitarij dobi čist in pošten moški. Pogoj: nekaj mesečno predplačilo Telefon 28-932 6096 DELOVNA SKUPNOST LJUBLJANSKE BANKE, Temeljne banke Gorenjske Kranj, išče za svojo delavko — invalida SOBO z možnostjo ogrevanja in souporabe kuhinje in kopalnice v Kranju, po možnosti v pritličju. Ponudbe pošljite: Delovna skupnost Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1, Kranj 6097 ZAPOSLITVE! SNAŽILKA, lahko tudi upokojenka, dobi zaposlitev takoj ali po dogovoru. GOSTILNA »MARINSEK« Marjan. Naklo 2, tel. 47-031 6046 Za priučite v v PLETILJ STVU sprejmem dekle. Jožica Knific, Kranj, Opreš-nikova 29 6098 OBVESTILA GRADITELJI! Kompletne načrte za vse vrste gradenj naročite po telefonu 061-321-809 5750 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame, stare mame, sestre, taSče in tete ANGELE REZEK — roj. Šetina iz Vogelj se iskreno zauhvaljujemo, posebno sosedom, sorodnikom, sovaščanom. botrom, ZB Voglje. ZVVI Kranj, sodelavcem Planike, Iskre — DO Električna orodja, Tekstilindusu, obrat II. zdravnikom in vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, ter jo spremili na zadnji poti. Hvala g. župnikoma ii Vogelj in Šenčurja za iep pogrebni obred. ŽALUJOČI: sin France, hčerka Olga z družino, sin Janez z družino ter drugo sorodstvo Voglje, Hrastje, Zg. Bitnje, Dornice, Podreča, Ljubljana, Buenos Aires, 16. junija 1982 ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. TOZD Tovarna telefonskih elementov in aparatov, Kranj Delavski svet TOZD TEA razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1 VODJE PROIZVODNJE ZA PODROČJE TELEKOMUNIKACIJSKIH TERMINALOV 2. VODJE TEHNIČNE KONTROLE ZA.PODROCJE MEHANSKIH KONSTRUKCIJ IN DELOV Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati Se naslednje pogoje: Pod točko 1.: - visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri Pod točko 2.: - visokošolska izobrazba strojne smeri Skupni pogoji: - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela - znanje tujega jezika - pogoji določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za omenjena dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v priporočenem pismu v 15 dneh na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 KRANJ, z oznako »za razpis TEA«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. TOVARNA OBUTVE n. sol. o. Tržič oglasa prosta dela in naloge pri izvajanju projekta izgradnje tovarn obutve v Frendi in El Bavadhu v Alžiriji Zaradi razširive svoje dejavnosti vabimo k sodelovanju več vrst strokovnjakov z znanjem francoskega jezika. Prijavite se lahko na prosta delovna mesta: I Organiziranje, vodenje in uvajanje tehnologije 1 VODJE ORGANIZIRANJA IN VODENJA 2. NAMESTNIK ORGANIZIRANJA IN VODENJA II. Strokpvno usposabljanje delavcev v tovarni Frenda in El Bayadh, ki ga izvajajo strokovnjaki tovarne Peko 3. INSTRUKTOR SEKANJA 4 INSTRUKTOR SEKANJA IN PRIPRAVE 5. IN8TRUKTOR ŠIVANJA 6 INSTRUKTOR ŠIVANJA IN VODENJA 7 INSTRUKTOR IZDELAVE NOTRANJIKOV IN PODPLATOV 8. INSTRUKTOR MONTAŽE IN DOKONČEVANJA III. Pomoč pri zagonu in začetnem upravljanju 9. TEHNIK VZDR2EVANJA 10 TEHNIK ORGANIZACIJE VODENJA PROIZVODNJE 11 TEHNIK TEHNOLOŠKE PRIPRAVE 12 TEHNIK OPERATIVNE PRIPRAVE 16 16 13 13 13 13 13 13 2 12 12 15 15 Pogoji: pod 1. in 2. - inženir usnjarsko predelovalne tehnologije, ekono-ali čevljarski tehnik z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami na področju organiziranja in vodenja proizvodnega dela pod 3. - Čevljarski tehnik oziroma krojilec obutve pod 4. - čevljarski tehnik pod 5. - čevljarski tehnik oziroma šivalec zgornjih delov obutve pod 6. do 8. - čevljarski tehnik pod 9. - strojni tehnik ali elektrotehnik oziroma obratni mehanik ali obratni elektrikar z dolgoletnimi izkušnjami pod 10. do 12. - čevljarski tehnik Vsi kandidati morajo biti splošno zdravi in imeti morajo ustrezne delovne izkušnje. Vodja projekta in njegov namestnik (od 1-2) bosta organizirala in vodila izvajanje tehnologije do dokončnega prevzema doseganja proizvodnih kapacitet. Inštruktorji (od 3-9) bodo 3-6 mesec»v nadzorovali in svetovali pri montaži proizvodne opreme in pomageli pri zagonu na polno, 9 mesecev pa bodo instruirali zaposlene. Tehniki (od 10-14) bodo pomagali >ri zagonu in začetnem upravljanju tovarne. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovski oddelek tovarne obutve Peko Tržič. Po preteku oglasnega roka bo z izbranimi kandidati podroben razgovor o samem projektu, delovnih razmerah, bivanju, osebnem dohodku in pravicah ter dolžnostih izbranih kandidatov do odhoda v Alžirijo, na delu in vrnitvi domov. GLASOVA ANKETA V Cerkljah se pripravljajo na 16. razstavo cvetja in 13. razstavo lovstva — Niz turistično-kulturnih prireditev od 1. do 5. julija Cerklje — Od 1. do 5. julija bo v Cerkjah kot že petnajst let doslej odprta razstava cvetja in lovstva. Cvetlična je torej že šestnajsta po vrsti, lovci pa v tem sklopu razstavljajo trinajstič. Na osrednjo turistično prireditev se v Cerkljah in okolici pripravljajo že od pomladi tudi z akcijami urejanja okolja. Pred mesecem dni pa so se med člani turističnega društva ' Cerkje začele pospešene priprave na samo razstavo. Komisija za pripravo se trenutno dogovarja z gospodinjami, ki bodo letos znova prikazale skrbno vzgojeno cvetje na svojih oknih in balkonih, pa tudi koncept razstave cvetja in lovstva je že oblikovan. Tudi'letošnja razstava je zasnovana tako, da svoj delež prikažejo lovci, ki delujejo v turističnem društvu Cerklje kot samostojna sekcija. Razstavili bodo trofeje, na prostem pa so si za ljubitelje živali omislili tudi majhen zoološki vrt. Pridružili se bodo še ribiči. Na cvetličnem delu razstave pa bodo kot prejšnja leta sodelovali: Arboretum Volčji potok, Rast. Ljubljana, Seme sadike Mengeš, vrtnarija Zlato polje in Agrari-jina vrtnarija iz Čateža; vsi so že večkrat prikazali domiselne cvetlic- OBVESTILO Obveščamo krajane Šenčurja, da bo od 21. 6. 1982 do 25. 7. 1982 zapora naslednjih cest v Šenčurju: cesta Luže —Šenčur na odseku Srednja vas—Luže in Srednja vas—Šenčur (Pioa-nova cesta do križišča z Vele-sovsko cesto). Obvoz Luže — Velesovo — Trata — Šenčur oziroma Lu^e — Visoko — Šenčur. Komunalno podjetje VODOVOD - KRANJ ne aranžmaje in šopke. Tudi cvetje gospodinj iz Cerkelj in okoliških vasi bo zajelo dobršen del razstavnega prostora. Organizator pa ob cvetju predvideva še druge razstave, ki bodo z odgovarjajočo tematiko dopolnile podobo cvetličnega labirinta. Na likovni razstavi se bodo predstavili otroci osnovne šole Davorina Jenka, kjer gostuje razstava; poseben ton bodo dali domači likovniki, gospodinje pa bodo prispevale gobeline, čipke, prte in ostale izdelke ročnega dela. Za poživitev razstave je organizator načrtoval tudi nekaj novosti, ki bodo stalne obiskovalce prijetno presenetile. Med njimi velja omeniti kotiček, ki ga je turistično društvo namenilo svojemu podmladku. V osnovni šoli se namreč kar številna druščina posveča dejavnosti, ki si jo bo moč ogledati na razstavi. Gospodinje bodo tokrat svoje cvetje prikazale nekoliko drugače. Razdelili jih bodo namreč ha krajevne skupnosti, zadnji dan razstave pa se bo obliko- Priznanje za Gorenjski sejem LJUBLJANA - Predsednik zveznega izvršnega sveta je ob letošnjem dnevu civilne zašči te nagradil s plaketo civilne zaščite 14 skupnosti, organizacij, enot in posameznikov iz naše republike. Poslovno pri reditveni center Gorenjski se jem iz Kranja je to visoko pri znanje prejel za uspešen razvoj sejemske dejavnosti na področju opreme in sredstev za civilno zaščito, s čimer je pomembno vplival na načrtno materializacijo priprav za civilno zaščito. Sejem opreme in sredstev civilne zaščite so prvič priredili na pobudo gorenjskega sejma in upravnega organa za ljudsko obrambo občine Kranj ter v dogovoru s centrom za civilno zaščito zveznega sekretariata za LO pa republiškimi in pokrajinskimni sekretariati za ljudsko obrambo 1973. leta, doslej pa se jih je zvrstilo že deset. Kolektiv Gorenjskega sejma se je z izredno prizadevnostjo in iznajdljivostjo lotil organizacije te prireditve; poiskal je vire strokovne pomoči pri organizaciji sejma ter povabil k sodelovanju vse organe in organizaci-] je, ki lahko pripomorejo k zagotavljanju kvalitete in vzgojnega vpliva sejma. Prireditev se je iz leta v leto širila tako po številu sodelujo čih proizvajalcev opreme inl sredstev civilne zaščite v komercialnem delu kot po obsegu spremljajočih aktivno sti, od raznih razstav, demon-j stracij in vaj do seminarjev in' posvetov. Z organizacijo te prireditve, ki je edina te vrste v naši domovini, je Gorenjski sejem omogočil izredno popularizacijo civilne zaščite inl njenih dejavnosti med delov nimi ljudmi in občani, zlasti mladino. Zagotovil je tudi strokovno izobraževanje in . usposabljanje delavcev na po-j 2 dročju civilne zaščite ter se-| znanjanje uporabnikov opre me in sredstev za civilno za-j ščito z vsemi novostmi. Takoj je prispeval znaten delež k uspešnosti obrambnih priprav v naši domovini. (S) vala komisija, ki jo bodo sestavljale gospodinje, in s kritičnim očesom ocenile, katero cvetje zasluži prvo nagrado. Cvetje, ki ga je sicer videti na oknih, balkonih in dvoriščih hiš, bodo tokrat razporedili na šolskem vrtu, ob obzidju šole in vrta, tako da bo v svojem naravnem okolju. Posebnost bo še razstaviščni prostor, posebej namenjen kmečki gospodinji Brigiti Juvanovi iz Pirnič, kjer bodo razpostavljeni vsi mogoči izdelki, ki jih zna narediti kmečka ženska v svojem skopo odmerjenem prostem času. Ne le tapiserije, gobelini, prti, tudi zahtevni lesorezi, makete u slame in še marsikaj presenetljivega bo na ogled. Prireditev bo seveda obarvana tudi s kulturnim tonom. Na otvoritvi bo nastopil domači moški pevski zbor, tedaj bo tudi tekma harmonikarjev vse Gorenjske, ob dnevu borca bo svečana akademija, na kateri bodo sodelovali učenci osnovne šole, na predvečer praznika pa bo kulturno ponudbo Cerkelj popestril slovenski večer pod lipo. D. Zlebir Delegatski vprašaj Manj komunalnih investicij Kranj — Skupina delegatov-za gospodarsko področje Zbćra združenega dela 11. okoliša Kranj je postavila delegatsko vprašanje, če lahko temeljna banka kreditira komunalno opremljanje zemljišč vezanih na stanovanjsko izgradnjo. Skupina delegatov je tako izrazila bojazen, da ne bo mogoče uresničiti programa stanovanjske izgradnje, če ne bo sočasno zagotovljeno tudi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Odgovor je pripravil zbor združenega dela Skupščine SRS: >;Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1982 v točki 4 II. poglavje opredeljuje investicijsko politiko ter daje usmeritve za uporabo bančnih sredstev. Za komunalno opremljanje zemljišč vezanih na stanovanjsko izgradnjo se po teh določilih letos lahko uporabljajo bančne garancije, ne pa tudi bančni krediti, s tem da sredstva ne presegajo 40 odstotkov potrebnih investicijskih sredstev. Predlagatelj resolucije je s takšnim določilom želel zagotoviti, da se čimvečji del kreditnih sredstev bank usmeri v proizvodne investicije, zlasti tiste, ki bodo prispevale k reševanju plačilno-bilančnih problemov. Poleg tega naj bi omejevanje možnosti dodatnega financiranja komu- nalnih investicij prispevalo k realnemu obsegu teh investicij ter smotrnejši porabi investicijskih sredstev. V letih 1981 in 1982 je močno znižan ' delež celotnih investicijskih sredstev v družbenem proizvodu: od 26,7 odstotkov v letu 1980 na 24,3 odstotka in po oceni 22,5 odstotka v letu 1982. Ob nizki realni rasti družbenega proizvoda to pomeni relativno in absolutno krčenje sredstev za investicije. Bolj kot celotna investicijska sredstva so za investicije zožena razpoložljiva bančna sredstva. Osnovni vzroki so omejevanje rasti denarne mase, zmanjševanje deleža kratkoročnih sredstev banke, ki se lahko usmerjajo v dolgoročne namene ter nižje varčevanje prebivalstva. Na drugi strani so podatki o investicijah v teku kazali na nadaljevanje neustrezne strukture investicij (odnosi med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, proizvodnimi in neproizvodnimi ter zlasti tistimi, ki naj bi prispevale k preseganju sedanjih omejitev v gospodarski rasti). Ob oceni, da pomeni leto 1982 nadaljnje zaostrovanje pogojev v gospodarstvu, je bila ekonomska politika primorana usmerjati razpoložljiva investicijska sredstva skrajno selektivno. Svetovno prvenstvo, prvenstvo presenečenj KRANJ — Na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu, ki je v španskih mestih in na katerem se za svetovnega prvaka bori štiriindvajset reprezentar favoriziranim moštvom ne gre vse po načrtu. V šestih skupinah prvega kroga predtekmovanja se presenečenja vrste iz dneva v dan. Tu po kvaliteti slabše reprezentance igrajo tako, da ni mogoče reč i, da so na to svetovno prvenstvo prišle samo na izlet. Kvaliteta nogometa se s tem dviguje in je v stalnem porastu. V prvi skupini, kjer igrajo Italijani, Poljaki, Peru in Kamerun, je najbolje startala reprezentanca Kameruna, ki je v dveh tekmah re-mizirala s Perujem in nato še s Poljaki. Favoritom v tej skupini Italiji in Poljski ne gre in ne gre. Nič slabše se ne godi ZRN v drugi .skupini. Nemcem, ki so bili favoriti za naslov svetovnega prvaka, je spodrsnilo že v prvem srečanju, saj so izgubili z reprezentanco Alžirije. Vendar so Nemci že v drugi tekmi pokazali kaj znajo. Visoko so premagali Cile. Dobro je šlo v tej skupini tudi Avstrijcem, ki so v prvi tekmi dobili obe točki s Cilom. Tudi svetovnim prvakom Argentini v uvodni tekmi ni šlo najbolje. Premagali so jih Belgijci, Madžari pa so visoko premagali Salvador. Argentinci so nato v drugem srečanju brez težav premagali Madžare. V četrti skupini gre najbolje Angliji, ki je dobila obe tekmi. Angleži so premagali Francoze in reprezentanco CSSR. Brazilci so v šesti skupini dokazali, da se bodo potegovali za naslov svetovnega prvaka. Po dobrih igrah so premagali SZ in Škotsko, medtem ko je v tej skupini slaba le Nova Zelandija. Najbolj zanimiva za Jugoslovane je peta skupina. V tej skupini so razen naše vrste še prireditelji letošnjega svetovnega prvenstva Španci, Severni Irci in reprezentanca Hondurasa. Po napovedih naj bi se v drugi krog uvrstili reprezentanci Španije in Jugoslavije. Obe reprezentanci sta že na začetku pokazali bore malo. Španci so remizirali z Hondurasom, Jugoslovani pa po slabi predstavi s Severni Irci. Vse oči ljubiteljev nogometa po svetu so v teh dneh uprte v Španijo. Milijone in milijone nogometnih privržencev sedi pred televizijskimi ekrani. Prišlcj je že do prvih družinskih izgredov. Po porazu reprezentance ZRN je v Nemčiji neki gostilničar vrgel skozi okno svojo ženo. Žena se zdravi v bolnišnici, njen mož pa je za rešetkami. Pri nas ni tako hudo. Naši možje so bolj miroljubni in v teh dneh žene nimajo skrbi, kje so. Vedno so jim na očeh, saj skoraj vsi buljijo v televizorje. Danica Kert iz Kranja »Od vseh srečanj v Španiji sem doslej gledala le tekmo Jugoslavija : Severna Irska. Naši niso igrali slabo, toda tekma bi bila lahko bolj kvalitetna in hitrejša. Naši bi lahko dali kar tri gole. Žoga ni in ni hotela v mrežo. Mož inotroci gledajo vse prenose. Menim da je gledanje tekem y naši družini v povprečju dobro. To je res poceni razvedrilo za vse in še v času prenosa ima vse na kupu.« Bogomila Ravnikar iz Pod- brezij: »Bolj slabo spremljam dogajanja na svetovnem prvenstvu. Popoldne je za gledanje premalo časa, zvečer pa grem skupaj s hčerko k počitku. Skupaj z možem, ki gleda vse tekme, sem si ogledala tekmo naših fantov Jugoslovani bi lahko zmagali, če bi izkoristili vse priložnosti v prvem delu srečanja. Upam. da bodo naši v preostalih dveh srečanjih pokazali več in dosegli tudi kakšen gol.« Vlasta Knez iz Kranja: »Nasploh me nogomet ne zanima. Občudujem moža, ki stalno bulji v televizor in tako po nepotrebnem zabija prosti čas. Zaradi mene naj kar bo to svetovno »žogobrcarsko« prvenstvo, saj tako ne navijam za nobeno reprezentanco in moštvo. Ne vem, kaj imajo ljudje sploh od te , nezanimive igre.« D. Humer Eno letošnjih zveznih plaket civilne zaščite so dodelili tudi Gorenjskemu sejmu iz Kranja — Foto: S. Saje NESREČE NEPRIMERNA HITROST Pet hudo in štirje laže ranjeni so prometna bilanca minulega konca tedna. Iz niza prometnih nesreč, ki so se konec tedna zgodile zaradi prehitre vožnje, neprimerne hitrosti glede na stanje ceste ali preprosto neprevidnosti, smo izdvojili le tiste, ki so izzvale najhujše posledice. • V petek, 18. junija, se je med Vrbo in Žirovnico ponesrečil 26-letni voznik osebnega avtomobila Rado Miletič z Jesenic. Pr: Vrbi je dohitel dva avtomobila in ju prehitel, nato pa se je naglo namenil vrniti na svoj vozni pas. Zaradi hitrosti pa ga je zaneslo, vozilo je zdrsnilo po cesti, nato pa ušlo po nasipu s ceste, kjer je trčilo v drevo. Voznik je bil hudo, sopotnica Sabra Ličin, stara 22 let, pa laže ranjena. • Na Delavski cesti v Kranju sta v soboto trčila voznik osebnega avtomobila Rudolf Ratkovič, star 21 let, iz Kranja in 46-letni voznik kombija Lazar Stevanovič iz Tuzle? trenutno na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Ratkovič je namreč pripeljal v desni ovinek; da bi ga izpeljal, je začel zavirati, pri tem pa je jel bočno drseti proti desnemu cestnemu robu. Tam je zadel v parkiran kombi voznika Stevanoviča. Osebni avto je od tod odbilo levo, kjer je obstalo. V nesreči je bil voznik laže ranjen, prav tako njegov sopotnik. 21-letni Albin Obran, drugi sopotnik. 20-letn: Matija Osredkar pa je utrpel hujfr poškodbe. • Istega dne sta v Vir mašah trčila avtomobila Franca Pintarja in Marjete Oman. Pintarja. ki je uui. iz Škofje Loke, je zaradi hitrosti pri zavijanju zaneslo na nasprotni vojni pas, kjer je udaril v vozilo 21-letne Marjete Oman. Slednja je bila v trčenju laže ranjena, njen sopotnik. 5-letni Klemen Oman, pa huje. • V nedeljo, 20.junija, ie 17-letni Boris Osel z motornim kolesc« peljal i/. Trboj proti Prebačevemu V vasi Žerjavka. kjer je doma. J> zavijal na stransko dovozno pot Zaradi neprimerne hitrosti in nasutega sloja peska, ki je ostal na cesti še od zimskega posipanja, mu je spodneslo prednje kolo, zaradi česat je padel in se hudo ranil. ■ • Nesreče, ki se je istega dne pripetila na Župančičevi cesti v Kranju, pa je bila razen prehitre vožnje avtomobilista kriva tudi neprv\\i nost pešca. Ko je namreč voznik osebnega avtomobila 25-letni Darko Ropret, doma z Milj pri Krantu pripeljal na Župančičevo cest.\ je pred avtomobil nenadoma pnte-kel pešec Aluš Gaši, doma iz Predo selj. Kljub zaviranju Ropret ni uspe! ustaviti in je pešca podrl. - D~