Dialektološke študije 
IV 
REFLEKSI ZA PRASLOVANSKE NOSNIKE 
MED SREDNJO SOŠKO IN CEPOVANSKO DOLINO 
Psi. q 
1. T o l m i n s k i r e f l eks , n a m r e č zoži tev ç < q v ë in d i f t o n g i z a c i j a v ie 
z v a r i a n t a m i le/i j ; sega p o Soški do l in i navzdo l d o D o b l a r j a , na jugo-
v z h o d u p a do Č e p o v a n a in Lokev ("te/ij)). 
2. O n s t r a n D o b l a r j a v R o č i n j u , A v č a h , K a n a l u , D e s k lah, P lava l i in 
B a t a h na B a n j š k i p l a n o t i i m a m o п < q, to re j zas tops tvo , k i ga p o z n a m o 
iz ce lo tn ih G o r i š k i h Brd . T a r e f l e k s s l i š imo t u d i po h r ibovsk ih vaseh 
o n s t r a n r a z v o d j a m e d I d r i j o in Sočo (Kambreško , Kos t an j ev i ca , Lig), od 
k a t e r i h m o r a m o Kos t an j ev i co in L ig z a r a d i še o h r a n j e n e oks i toneze v 
t i p i h /.ena, noga, megla in n e k a t e r i h d r u g i h p o j a v o v p r i š t e v a t i k beneško-
s lovensk im n a d i š k i m vasem. Poleg o b i č a j n e g a r e f l e k s a a < q se na vsem 
tem o z e m l j u p o j a v l j a s p o r a d i č n o č < q, in to zlasi i v š t evn ik ih pet, devet, 
deset, ki j ih p ro f . R a m o v š r a z l a g a z ana log i jo po p r v o t n o oks i t on i r an ih 
cas. obi. (pqtïx > petiy »-> pet i td.), k a r j e p o p o l n o m a v e r j e t n o (gi. R a -
movš, His t . g r a m . VI I , str . 87). P r i p o m n i t i p a moram, d a je ë za q v t em 
p rede lu , k a d a r koli ^ a ' s l i š i m o , l ahko t u d i p r e p r o s t l j u d s k i s u b s t i t u t z a , 
ti < q, k a j t i l j u d j e se z a v e d a j o te t a k o znač i lne posebnos t i v svoj i govo- I 
rici, se j e s r a m u j e j o in jo hoče jo zabr i sa t i . Posebno če govore s t u j c e m , 
j e t a n j i h o v a t e ž n j a t a k o j oč i tna . 
3. Med s r e d n j o Sočo in Č e p o v a n s k o dolino, n a m r e č v Levp i , na K a l u 
in n a B a n j š i c a h (T rušn je , Lohka , K r v a v e c , M r c i n j e itd.), s l iš imo za q ë 
al i ie, s p o r a d i č n o p a t u d i ä. T a z a d n j i r e f l e k s je v n o m . a c c . p l . p r v o t n o 
oks i ton i r an ih ä -osnov ob i ča j en in ed in (rnkû, nay a; sastrâ, tçià, kçsa, 
kçzâ, pata i td.). Vseh teh obl ik ne m o r e m o imet i za d i a l ek t i čne izposo-
j e n k e iz sosedn j ih obsoških govorov, k a j t i to so besede, k i so v d n e v n i 
r ab i . Za to mis l im, da j e t u d i n a t e m p o d r o č j u p r v o t n i r e f l eks b i l ä, k i 
p a ga j e n a t o i zpod r in i l o b i č a j n i m s lovensk im z a s t o p n i k o m p a l a t a l n e g a 
n o s n i k a p o d o b n e j š i ë. Ko l ikor vem, je b i la B a n j š k a p l a n o t a na se l j ena 
pozno in je svoje p r e b i v a l s t v o dob i l a v e r j e t n o iz p r e d e l a s r e d n j e Soče 
(pas t i r j i in d r v a r j i ) . T i p a so p r ines l i s seboj a < q, k a t e r e g a izol i rane 
o s t a n k e s l iš imo še danes . 
4. G r g a r s k i govor n a d So lkanom i m a za q danes n e k a k d i f t o n g Tje. 
T a glas z a s t o p a t u t u d i a < a, pogos to p a t u d i e t imološki п. Iz tega 
s k l e p a m , d a j e bil t u d i p r v o t n i g rga r sk i r e f l eks za q п. K o p a je k a s n e j e 
p r i š l o za rad i men i n e z n a n i h vzrokov , v e r j e t n o p a p o ana log i j i p r v o t n o 
oksitoi i i ranih п-osnov, do pogostnega k r a j š a n j a p rvo tnega ä (n. p r . za 
Solkan: naša mačka itd.), je temu k r a j š a n j u podlegel tud i п iz q. Grga r -
ščina je na to ta k ra tk i g zaradi in tenzivne a r t i ku l ac i j e spet poda l j š a l a 
in razvi la v d a n a š n j i ye ( d y e n , туеска, tryesem itd.). Glas ye j e poseb-
nost g rgarskega govora in ga nisem sl išal n i k j e r drugod v okolici, celo 
ne v na jb l i ž j i h vaseh, p a t ud i v Solkanu ne. Povsod d rugod namreč 
slišimo names to n j ega _ 
Psi. Ђ 
Povsem analogen in vzporeden je r azvo j prsi . Ђ n a tem terenu. Toda 
med tem ko imamo za psi. q tod danes tr i raz l ične reflekse, namreč ie, 
ë in ä, p a pozna ta p rede l za psi. ö v bis tvu samo d v a zas topnika , namreč 
un z event, va r i an t ami û°, û", п" itd., ter o. To jc razumlj ivo, če pomisl imo 
n a to, da je п < q samo mlada n a d a l j n j a razvo jna s t o p n j a p rvo tnega e, 
ki jo moral biti tu dolgo zelo širok glas. S t an j e ref leksov za psi. nosnike 
je tore j na tem terenu podobno onemu v p o d j u n s k i h govorih, ki ima jo 
za q p r a v t ako t\ ali ä, med tem ko ref leks za o t a k e razš i r i tve tudi t am 
ni doživel. Ploskev ß < 7> se na terenu s r edn je Soče zato k r i j e s ploskvi jo, 
k i jo zavzemata ë < q ter а < q, d i f tong ičn i ref leksi un, и", üa p a se go-
vore tam, k j e r se analogni glasovi govore tudi za psi. q. 
1. Tolminski uo sega to re j na j ugu samo do Dob la r j a , na jugovzhodu 
p a se je kot п а al i fiç> razširi l p r e k o Čepovanske doline do Lokev in v 
G r g a r j u trčil n a podoben re f leks по/йв, ki nedvomno p reds t av l j a s ta re jšo 
razvojno s topn jo d a n a š n j e g a os redn jekraškega п < o. Iz Ramovša (Hist, 
g ram. VII , str. 66) namreč vemo, d a se je k rašk i п < o razvil p r eko d i f -
tongov t i p a по, ü9 in ne p o d i r ek tnem zoževanju Ђ > o > б > п. V da -
n a š n j i čepovanščini to re j n imamo o p r a v k a s kraško, temveč s tolminsko 
izogloso <} > п°/па, č ep rav v bis tvu v razvoju ni raz l ike med n j ima . 
2. V Roeinju in Avčnh južno od D o b l a r j a p a imamo že o p r a v k a 
z a rha ičn im ref leksom ß < o. T a ref leks se na to vleče po Soški dolini 
vse do srede pot i med P l a v a m i in Solkanom, ko se pojavi solkanski uo. 
N a zahodu se n a d a l j u j e po hr ibovskih vaseh med Sočo in Idr i jco ( Judr i jo ) 
ter trči na p rve nad i ške vasi nad Idri jco in ons t ran n je . T a k a je s tvar , 
če jo g ledamo s te s t r an i d a n a š n j e jugoslovansko- i ta l i janske d r ž a v n e 
meje . V resnici p a je d rugačna . Obsoški in b a n j š k i 6 < T> je namreč samo 
s k r a j n j i vzhodni izrastek obsežne beneškoslovcnske izoglose д > ô po-
dobno kot tud i q > ë /â , k i je segel do Soče in se razšir i l p r e k o n j e še 
na B a n j š k o planoto, k a j t i t ud i t a m ga sl išimo povsod (Levpa, Kal, Ban j -
šice itd.). Seveda to ni edina bcneškoslovenska izoglosa, ki je segla tako 
daleč n a vzhod. T a k i h je še več, p a o- n j ih na tem mestu ne bom govoril. 
Današnj i refleksi ë /â < ç 1er g < o po srednji Soški dolini, na ozem-
lju med Sočo in Idri jco in na Banjški planoti, ki povezujejo te govore 
z beneškoslovenskimi govori ob Nadiži, ne pr ičajo za to, da so morali 
biti ti k ra j i bogveknko močno povezani z Beneško Slovenijo, da je torej 
do nj ih prišlo zaradi živahne socialne povezave Beneške Slovenije s tem 
obsoškim predelom in z Banjško planoto, temveč pričajo le o tem, da so 
ti k ra j i morali biti da l j časa zuna j živahnega jezikovnega dogajanja , da 
so bili izolirani, odmaknjeni , navezani sami nase in zato razvojno po-
časnejši. Do podobnih ugotovitev sem prišel tudi ob š tud i ju govorov 
onstran Kobar ida in v breginjskem kotu. Ce pogledamo na zemljevid, 
nam vse to postane razumljivo. G r e namreč za ozko soško grapo (kanal!) 
med Sv. Lucijo in Solkanom, ki je bila vse p r e j kot p r imerna in vabl j iva 
za živahne komunikaci je , gre da l j e za oddal jeno in težko dostopno Banj -
ško planoto. P a tudi zgodovinski momenti so nedvomno vplivali na to, 
d a je bil ta predel osamljen in odmaknjen . Tod je namreč stolet ja po-
tekala meja med območji dveh fevdalnih posestev v tisti davni pre-
teklost i, ki je bila odločilna ravno za razvoj naših nosnih vokalov, meja 
mod oglejskimi tolminskimi posestvi in posestvi goriških grofov (glej 
o tem M. Kos, Srednjeveški u r b a r j i za Slovenijo 11, 1948, str. 14). 
Refleksi za q in T> na obravnavanem področ ju p a nam govore tudi 
o nase l jevanju teli k ra jev , o prvotnih komunikac i jah , o tem, kako daleč 
je seglo n a eni s t rani tolminsko, na drugi s trani p a kraško izoglasno 
izžarevanje in ka ter ih k r a j e v ni doseglo ne eno ne drugo. Vse to je se-
veda povezano z ž iv l jen jem l juds tva po teh k ra j ih v davnih stoletjih. 
Kasneje pa so se razmere izpremenile, zato se je seveda izpremenil 
tud i jezikovni razvoj. Ko bom na drugem mestu razprav l j a l o nekater ih 
drugih pojavih v teh govorih, pojavih, ki so mla jšega da tuma, bomo 
videli, k a k o se obseg nekaterih tolminskih izoglos razširi in kako za-
vzame tudi predele, ki j ih izoglosa Ъ > no ali q > ie še ni mogla zajet i . 
Vse to je v zvezi s spremenjen im socialnim in poli t ičnim položajem 
l juds tva po teh k ra j ih , ka j l i jezik je zrcalo, je zgovorna pr iča narodove 
zgodovine. 
R é s u m é 
L'au teu r de l 'ar t icle »Les dialectes de la vallée de la Save supérieure« est 
ar r ivé a u x conclusions suivantes: 
1. Le purler du village Rateče appar t i en t à la série des par le rs carintliiens, 
tels qu'ils sont en usage dans la vallée du Kanal et dans la Ziilja. 
2. Le t rai t caractér is t ique du par ler de Podkoren, K r a n j s k a gora et Rute 
est l 'enlacement des phénomènes dialectiques plus anciens de Car in th ie et de 
ceux plus récents de I laute-Càrniole . 
3. Il est p robable que la région en t re Rateče et K r a n j s k a gora fu t colo-
nisée p a r des gens venant de Carinthie . 
4. Le par le r de D o v j e et de Mojs t rana est le dialecte haut-carniola is tel 
qu'on le par le aux environs de Jesenice, exception fa i te p o u r deux phénomènes 
ex t rêmement significatifs , à savoir les réf lexes ei, ou de с et o. 
5. L'existence des réf lexes ei < e et oit < о dans le par le r de D o v j e et de 
Mojs t rana ne t rouve pas sa just i f icat ion dans l 'évolution o rgan ique de cette 
région, pu isque ces réf lexes ne sont possibles qu'en Styr ie ou dans la par t i e